—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017, sestavljenega v skladu s členom 25 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016 (COM(2017)0032),

—

ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o državljanstvu EU leta 2015, ki ga je izvedla Komisija, in rezultatov raziskav Eurobarometra iz leta 2015 o volilnih pravicah in državljanstvu,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 2, 6 in 9 do 12 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 18 do 25 PDEU ter členov 11, 21 in 39-46 Listine EU o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju določb o pravni državi iz člena 2 PEU,

—

ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb;

—

ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 44 Listine EU o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 165 PDEU,

—

ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 227 PDEU,

—

ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. februarja 2016 o strategiji enotnega trga (1), zlasti dokumenta o ugotovitvah neformalnega srečanja mreže potrošniških centrov SOLVIT v Lizboni 18. septembra 2015 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2016 (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o priporočilih Komisije o čezmejnih vidikih posvojitev (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 (7) o uvedbi programa „Evropa za državljane“,

—

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev) (COM(2016)0411),

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije o dejavnostih njegove delovne skupine za vprašanja socialnega varstva otrok (8), zlasti njegovih sklepov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (9),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije z dne 23. marca 2017 (10) in mnenja Odbora za ustavne zadeve z dne 1. junija 2017 (11) o poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015,

—

ob upoštevanju predstavitev, ki jih je organiziral Odbor za peticije v letih 2016 in 2017, zlasti: javne predstavitve z dne 11. maja 2017 z naslovom Položaj in pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki so jo skupaj organizirali Odbori LIBE, PETI in EMPL; javne predstavitve z dne 11. oktobra 2016 z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu; javne predstavitve z dne 4. maja 2017 z naslovom Boj proti diskriminaciji in zaščita manjšin; javne predstavitve z dne 15. marca 2016 z naslovom Državljanstvo EU v praksi, ki so jo skupaj organizirali Generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike ter odbori Evropskega parlamenta LIBE, PETI, AFCO in JURI; in predstavitve o apatridnosti z dne 29. junija 2017, ki sta jo skupaj organizirala odbora LIBE in PETI;

—

ob upoštevanju predstavitve Odbora za peticije z dne 23. februarja 2016 z naslovom Razširitev področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51)?, predstavitve z dne 21. junija 2016 z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU ter predstavitve z dne 22. junija 2017 z naslovom Povrnitev zaupanja državljanov v evropski projekt ter predhodnih predstavitev v tem zakonodajnem obdobju o pravici do peticije z dne 23. junija 2015 in evropski državljanski pobudi z dne 26. februarja 2015,

—

ob upoštevanju študij, ki jih je v letih 2016 in 2017 naročil tematski sektor C Parlamenta na zahtevo Odbora za peticije, z naslovi Ovire pri uveljavljanju pravice državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja, Diskriminacija, kot je razvidna iz prejetih peticij, Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na pravico do peticije ter pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije in Zaščitna vloga Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0385/2017),

A.

ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, in Listino EU o temeljnih pravicah;

B.

ker uživanje pravic iz državljanstva zahteva predhodno zagotavljanje in uživanje vseh človekovih pravic, predvsem gospodarskih, socialnih in kulturnih;

C.

ker je celostni pristop za dosego ciljev iz Pogodb EU, kot sta polna zaposlenost in socialni napredek, temeljnega pomena za omogočanje dejanskega uživanja pravic in svoboščin, vezanih na državljanstvo EU;

D.

ker se dostop do državljanstva EU pridobi z državljanstvom države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker iz tega instituta hkrati izhajajo pravice in dolžnosti, ki so določene s pravom EU in niso odvisne od držav članic; ker zato velja tudi, da države članice in poddržavne oblasti teh pravic in obveznosti ne morejo neupravičeno omejiti; ker se morajo države članice na področju dostopa do nacionalnega državljanstva ravnati po načelih zakonodaje EU, kot sta načeli sorazmernosti in nediskriminacije, ki sta temeljito razdelani v sodni praksi Sodišča Evropske unije; ker je v skladu s Pogodbami vsak državljan deležen enake pozornosti evropskih institucij;

E.

ker državljani EU zaupajo, da bodo države članice in poddržavne oblasti uporabljale zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, saj je to nujen pogoj za učinkovito izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, katerega imetniki so;

F.

ker so prizadevanja za vrednotenje državljanstva EU povezana z izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, dejanskim uživanjem temeljnih pravic in svoboščin in možnostjo vsakega državljana, da sodeluje v demokratičnem življenju Unije;

G.

ker vsako enostransko spreminjanje meja ene od držav članic pomeni najmanj kršitev členov 2, 3(2) in 4(2) PEU, poleg tega pa ogroža uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

H.

ker so bile z Lizbonsko pogodbo utrjene neodtujljive pravice in jamstva v zvezi z državljanstvom EU, med drugim svoboda potovanja, dela in študija v drugih državah članicah, sodelovanja v evropskem političnem življenju, spodbujanja enakosti in spoštovanja raznolikosti ter zaščite pred diskriminacijo, zlasti na podlagi državljanstva; ker ima nenehno naraščajoče koriščenje pravice prostega gibanja v EU v zadnjih desetletjih za posledico nastanek narodnostno mešanih družin, pogosto z otroki; ker je to sicer dober trend za utrditev državljanstva EU kot samostojnega instituta, a prinaša tudi posebne zahteve in nalaga izzive na različnih področjih, tudi pravnih;

I.

ker je bil z možnostjo izstopa Združenega kraljestva iz EU (brexit) poudarjen pomen pravic iz državljanstva EU in njihove ključne vloge v vsakodnevnem življenju več milijonov državljanov EU, pri čemer se je v EU povečala ozaveščenost o morebitni izgubi pravic, ki bi jo brexit pomenil za obe strani, s poudarkom na 3 milijonih državljanov EU, ki prebivajo v Veliki Britaniji in 1,2 milijona britanskih državljanov, ki prebivajo v EU;

J.

ker zadnji dogodki v Veliki Britaniji, humanitarna kriza z begunci, visoka stopnja brezposelnosti in revščine ter povečanje ksenofobije in rasizma v Evropski uniji povečujejo nezaupanje v sistem EU in v celoten evropski projekt;

K.

ker sta pravica do prostega gibanja in njeno izvrševanje osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjujeta druge svoboščine notranjega trga EU; ker so zlasti mladi Evropejci zelo vezani na prosto gibanje, ki ga državljani EU z vidika priznavanja in priljubljenosti uvrščajo takoj za zagotavljanje miru kot najbolj pozitiven dosežek EU;

L.

ker številne prejete peticije poročajo o tem, da so različne države članice kršile svobodo gibanja in njeno izvrševanje, ko so državljane EU izgnale s svojega ozemlja ali jim grozile z izgonom;

M.

ker se državljani EU, kot je razvidno iz peticij in pritožb, naslovljenih na Komisijo in SOLVIT, srečujejo z znatnimi težavami pri izvrševanju temeljnih pravic in svoboščin, in sicer zaradi velikih ekonomskih težav in težav na področju zaposlovanja, ki so se še povečale zaradi upravnega bremena in birokracije v državah članicah ter napačnih informacij in/ali pomanjkanja sodelovanja organov držav članic;

N.

ker je načelo nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor ga določa člen 21 iz Listine EU o temeljnih pravicah, primarni izraz državljanstva EU; ker je hkrati ključno za učinkovito uživanje svobode gibanja, kot je razvidno iz peticij;

O.

ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin med temeljnimi vrednotami EU, zapisanih v pogodbah; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin;

P.

ker krepitev pravic državljanov in demokratičnih institucij vključuje boj proti diskriminaciji in neenakosti spolov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

Q.

ker premajhna zastopanost žensk na položajih, kjer se sprejemajo odločitve, zlasti v politični sferi in na ravni upravnih odborov podjetij, ovira razvoj zmogljivosti in zmanjšuje sodelovanje žensk v demokratičnem življenju EU;

R.

ker se ženske pri sodelovanju in vodenju na področju političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so vztrajnost stereotipov o spolu in posledice nedavne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na vprašanje enakosti spolov;

S.

ker so še vedno velike vrzeli pri zaščiti žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini v vsej EU v primerih čezmejnih družinskih sporov;

T.

ker je diskriminacija, ki jo občutijo ženske po EU, ovira za enakost; ker so ženske še vedno premalo zastopane med volivci, pa tudi na vodilnih položajih, bodisi na izvoljenih mestih, v javni upravi, na akademskem področju, medijih ali v zasebnem sektorju; ker sta razširjena večplastna diskriminacija žensk ter nesorazmerno število žensk, ki se soočajo z revščino in družbeno izključenostjo, oviri, ki ženskam onemogočata polno izvrševanje svojih državljanskih pravic;

U.

ker je pravica do naslavljanja peticij na Evropski parlament, kot je zapisano v členih 20 in 227 PDEU in členu 44 Listine EU o temeljnih pravicah, eden od stebrov državljanstva EU in druga najprepoznavnejša pravica iz državljanstva EU in mora z odprtim, demokratičnim in preglednim postopkom ustvarjati povezavo med državljani in evropskimi institucijami;

V.

ker bi lahko temeljne pravice državljanov EU zagotavljali z novim pristopom v zvezi z razlago člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

W.

ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu in imajo demokratično pravico do kandidiranja in glasovanja na evropskih volitvah, tudi če prebivajo v drugi državi članici; ker se izvrševanje pravice državljanov EU, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja, do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ne omogoča in ne spodbuja enako v vseh državah članicah; ker so številne peticije izpostavile obstoj birokratskih ovir in pomanjkljivosti administrativne ali druge narave pri uveljavljanju pravice do glasovanja na nacionalnih ali regionalnih volitvah v domačih državah članicah za osebe, ki živijo v drugi državi članici; ker so nekateri državljani naleteli na ovire pri izvrševanju te demokratične pravice, kot v primeru invalidov v državah, ki po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov niso izpolnile svoje obveznosti in niso spremenile volilne zakonodaje, da bi invalidom omogočile izvrševanje volilne pravice;

X.

ker imajo državljani pravico, da skupaj z drugimi državljani EU iz vseh držav članic organizirajo ali podpirajo evropsko državljansko pobudo, na podlagi katere lahko prispevajo k določitvi zakonodajnega programa EU; ker je evropska demokratična pobuda pomemben instrument neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da dejansko sodelujejo pri oblikovanju politike in zakonodaje EU; ker bi morala biti transparentna in učinkovita; ker se ta pravica do zdaj ni zadovoljivo uveljavljala;

Y.

ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja; ker je Svet Evropske unije v svojih sklepih št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 potrdil uspešen zaključek postopka ocenjevanja in tehnično pripravljenost Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju;

Z.

ker je varnost eno od vprašanj, ki najbolj skrbi državljane EU; ker bi morala EU pri svojih državljanih ustvarjati občutek, da je njihova svoboda zaščitena in njihova varnost zagotovljena na celotnem ozemlju, hkrati pa zagotavljati, da so spoštovane in varovane tudi njihove svoboščine in pravice; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba učinkovito obravnavati na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da se zagotovi varnost evropskih državljanov;

AA.

ker glede na oceno učinka Komisije (SEC(2011)1556), na podlagi katere je bila sprejeta Direktiva (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah (12), skoraj 7 milijonov državljanov EU potuje ali živi zunaj EU, v krajih, kjer njihova država nima veleposlaništva ali konzulata; ker se bo število državljanov EU brez predstavništva do leta 2020 po pričakovanjih povečalo na vsaj 10 milijonov; ker imajo državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.