EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2017

COM(2017) 768 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

LETNO POROČILO ZA LETO 2016 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

LETNO POROČILO ZA LETO 2016 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA

To poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2016.

UVOD

Leta 2016 se je na splošno in v civilnem letalstvu zvišala stopnja teroristične ogroženosti, ki sta jo zaznamovala teroristična napada na letališčih v Bruslju in Istanbulu. Komisija je neposredno po bruseljskem napadu sklicala države članice na izredni seji Regulativnega odbora za varnost v letalstvu, na kateri je bilo ugotovljeno, da sicer obstaja potreba po varovanju javnih delov letališč, kjer sta bila izvedena napada, vendar ukrepi za varovanje varnostnih območij omejenega gibanja na letališčih niso primerni za izvajanje na vhodih v zgradbe terminalov.Ta območja bi morala ostati javna, ukrepe pa bi bilo treba sprejeti na podlagi lokalne ocene tveganja, v katero so vključeni vsi upoštevni organi in deležniki. Kot vedno velja za politiko EU za varovanje v letalstvu, je treba ohranjati ustrezno ravnovesje med čim višjo ravnjo varovanja in drugimi pomembnimi dejavniki, kot so udobnost potovanj, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter omogočanje operativnih dejavnikov. Za uspešno okrepitev varnosti bi bila ključna izmenjava izkušenj in dobrih praks. Komisija je izrazila namero, da olajša to izmenjavo in po potrebi določi nadaljnje korake. V tem okviru je novembra pripravila delavnico o varovanju območij javnega prevoza in začela študijo o varovanju javnih delov letališč EU.

Varnostni svet ZN je sprejel Resolucijo 2309 (2016) o terorističnih grožnjah za civilno letalstvo, s katero je pozval k tesnejšemu sodelovanju pri zagotavljanju varnosti globalnih letalskih storitev in preprečevanju terorističnih napadov. S to resolucijo so vse države pozvane k delovanju v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da bi zagotovile pregled in prilagoditev njenih mednarodnih varnostnih standardov za učinkovito obravnavanje terorističnih groženj za civilno letalstvo, za okrepitev in spodbujanje učinkovitega izvajanja standardov in priporočenih praks ICAO iz Priloge 17 ter za pomoč ICAO pri nadaljnjem izboljševanju revizij, razvoja zmogljivosti in programov usposabljanja, da se podpre njihovo izvajanje. Komisija že prispeva k izpolnjevanju teh ciljev, saj že dolgo tesno sodeluje z ICAO, zlasti s svojo pobudo za krepitev zmogljivosti CASE, katere cilj je izboljšanje varovanja v letalstvu v Afriki in srednjevzhodnih državah.

Komisija je podobno kot v preteklih letih še naprej pojasnjevala, usklajevala in poenostavljala zakonodajo na področju varovanja v letalstvu v skladu s cilji EU za boljše pravno urejanje.

Komisija je še naprej spremljala izvajanje ukrepov držav članic na področju varovanja v letalstvu, in sicer z inšpekcijskimi pregledi na ravni EU v tesnem sodelovanju z državami članicami skozi vse leto in z ocenjevanjem letnih poročil držav članic o nadzoru kakovosti. Ravni skladnosti z zakonodajo so ostale stabilne in leta 2016 ni bila potrebna začasna izključitev nobenega letališča EU iz sistema enkratnih varnostnih pregledov EU zaradi odprave resnih pomanjkljivosti.

PRVI DEL

Inšpekcijski pregledi

1.Splošno

Cilj Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva je preprečiti dejanja nezakonitega vmešavanja v civilne zrakoplove zaradi zaščite oseb in blaga.

Izvajanje zakonodaje na področju varovanja v letalstvu temelji na dvoplastnem sistemu spremljanja skladnosti, ki vključuje inšpekcijske preglede Komisije, dopolnjene z oceno letnih poročil držav članic in nacionalnih dejavnosti spremljanja (varnostne revizije, inšpekcijski pregledi in preskusi), ki jih izvede vsaka država članica.

Člen 15 Uredbe (ES) št. 300/2008 določa, da Komisija izvaja inšpekcijske preglede, vključno z inšpekcijskimi pregledi letališč, operatorjev in subjektov, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu, za spremljanje uporabe te uredbe v državah članicah in, kjer je potrebno, daje priporočila za izboljšanje varovanja v letalstvu. V program Unije je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske preglede za vzporedne določbe izvaja Nadzorni organ Efte (ESA).

Za opravljanje inšpekcijskega dela v letu 2016 je imela Komisija na voljo skupino osmih inšpektorjev za varovanje v letalstvu s polnim delovnim časom. Inšpekcijsko delo podpira skupina okoli 100 nacionalnih revizorjev, ki jih imenujejo države članice, Islandija, Norveška in Švica ter lahko po usposabljanju, ki ga zagotovi Komisija, sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije; inšpektorji iz Nadzornega organa Efte in držav Evropske konference civilnega letalstva od leta 2016 v tem postopku enakopravno sodelujejo kot inšpektorji s polnimi pooblastili. Številni nacionalni revizorji, ki sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije, zagotavljajo strokovni pregled ter omogočajo širjenje metodologij in dobrih praks med državami članicami. Preglednica, ki povzema vse dejavnosti Komisije in ESA za spremljanje skladnosti, izvedene v letu 2016, je v Prilogi 1.

Inšpekcijski pregledi Komisije temeljijo na Uredbi (EU) št. 72/2010, kakor je bila popravljena in ki določa postopke za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja v letalstvu. Med drugim vključuje določbe glede kvalifikacij in pooblastil inšpektorjev Komisije ter glede izvajanja nadaljnjih inšpekcijskih pregledov.

Metodologija, uporabljena za te inšpekcijske preglede, je bila razvita v tesnem sodelovanju z organi držav članic za varovanje v letalstvu in temelji na proučitvi učinkovitega izvajanja varnostnih ukrepov. Varnostna enota GD MOVE zaradi zagotovitve usklajene razlage zahtev in postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov pripravi in vodi priročnike za inšpekcijske preglede letališč in tovora. Ti priročniki vsebujejo tudi podrobne napotke in smernice glede vseh varnostnih ukrepov v letalstvu, zahtevanih z zakonodajo EU. Poleg tega vključujejo tudi podrobne podatke o vseh organizacijskih in praktičnih vidikih inšpekcijskih pregledov Komisije. Priročniki so tajni podatki EU, dostop do njih pa je omogočen le inšpektorjem Komisije in pristojnemu organu vsake države članice.

Komisija izvaja inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu (v nadaljevanju: pristojni organi) in inšpekcijske preglede omejenega števila letališč, operatorjev in subjektov, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu. Namen inšpekcijskih pregledov pristojnih organov je preveriti, ali imajo države potrebna orodja – vključno z nacionalnim programom za nadzor kakovosti, potrebnimi pooblastili in ustreznimi sredstvi – za ustrezno izvajanje zakonodaje Evropske unije na področju varovanja v letalstvu. Namen inšpekcijskih pregledov letališč je preveriti, ali pristojni organ ustrezno spremlja učinkovito izvajanje varnostnih ukrepov v letalstvu ter ali lahko hitro zazna in odpravi morebitne pomanjkljivosti. V obeh primerih je treba vsako pomanjkljivost, ki jo ugotovijo inšpektorji Komisije, odpraviti v določenem časovnem okviru; poročila o inšpekcijskih pregledih se posredujejo vsem državam članicam.

Vsi inšpekcijski pregledi so bili izvedeni v skladu s prvotnim načrtom z manjšo spremembo datuma enega od inšpekcijskih pregledov pristojnega organa.

Komisija je za zagotovitev povratnih informacij državam članicam na podlagi inšpekcijskih pregledov, spodbujanja preglednosti in uskladitve metodologij spremljanja skladnosti novembra organizirala inšpekcijsko delovno skupino z vodjami oddelkov držav članic za nadzor kakovosti na področju varovanja v civilnem letalstvu.

1.1 Večletno spremljanje skladnosti, ki ga izvaja Komisija

Da bi se Komisiji dala ustrezna zagotovila glede ravni skladnosti držav članic, se uporablja pristop večletnega spremljanja. Tako se dokaz o uporabi Uredbe (ES) št. 300/2008 in njene izvedbene zakonodaje v vsaki državi članici pridobiva na dve leti, bodisi z inšpekcijskim pregledom njenega pristojnega organa bodisi z inšpekcijskim pregledom vsaj enega od njenih letališč. Poleg tega se na pet let pridobiva dokaz o uporabi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v letalstvu, in sicer z naključno izbiro letališč EU, ki spadajo pod Uredbo (EU) št. 300/2008, vključno z največjim letališčem po številu potnikov v vsaki državi članici.

Kar zadeva zahteve okvirne uredbe, imajo države članice glavno odgovornost za spremljanje skladnosti izvajanja skupnih osnovnih standardov na letališčih, letalskih prevoznikov in subjektov, odgovornih za varnost. Inšpekcijski pregledi Komisije na naključno izbranih letališčih so močan kazalnik splošne ravni skladnosti v vsaki državi članici.

Pogostost in obseg inšpekcijskih pregledov Komisije sta določena v strategiji GD MOVE za spremljanje izvajanja standardov EU na področju varovanja v letalstvu. Pri tej strategiji se upoštevajo obseg letalstva v posamezni državi članici, reprezentativni vzorec vrste letaliških dejavnosti, standard za izvajanje varnostnih predpisov v letalstvu, rezultati preteklih inšpekcijskih pregledov Komisije, ocene nacionalnih letnih poročil o nadzoru kakovosti, varnostni zapleti (dejanja nezakonitega vmešavanja), stopnje ogroženosti ter drugi dejavniki in ocene, ki vplivajo na pogostost spremljanja.

Od leta 2010 je bila raven skladnosti, ugotovljena z inšpekcijskimi pregledi Komisije, približno 80-odstotna (2010: 80 %, 2011: 80 %, 2012: 83 %, 2013: 80 %; 2014: 81 %, 2015: 80 % in 2016: 79 %) 1 , vendar razmeroma stabilne vrednosti ne pomenijo, da države članice niso povečale svojih prizadevanj; nasprotno, prizadevanja držav članic na področju varovanja v letalstvu so se močno povečala, ker so se z leti povečale tudi zahteve, zlasti na področjih, kot so varnost tovora, varnostni pregled tekočin in gelov ali uporaba naprav za zaznavanje sledi eksplozivov.

2.Inšpekcijski pregledi pristojnih nacionalnih organov

Komisija je v letu 2016 začela peti krog inšpekcijskih pregledov pristojnih organov. Skupaj je bilo tega leta izvedenih osem inšpekcijskih pregledov pristojnih organov. V večini držav članic so bila pri teh inšpekcijskih pregledih ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi inšpekcijskimi pregledi.

Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2016, so se nanašale na pomanjkljivosti pri izvajanju nacionalnih programov za nadzor kakovosti. Nekatere države članice niso zadostno spremljale ustreznosti in izvajanja varnostnih programov letališč, letalskih prevoznikov in reguliranih subjektov, niso v skladu s pričakovanji zadostno spremljale tujih letalskih prevoznikov in niso v celoti izvajale nekaterih metodologij spremljanja skladnosti, zahtevanih z Uredbo. To je bil rezultat omejenih sredstev in povečanega števila zadevnih subjektov. Kljub temu pa je večina držav članic, v katerih so bili izvedeni inšpekcijski pregledi, nacionalne programe varovanja v letalstvu uskladila z zakonodajo EU, izpolnila predvsem zahteve v zvezi z varnostnim usposabljanjem, dosegla minimalno pogostost inšpekcijskih pregledov varnostnih ukrepov na letališčih in zagotovila, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene v določenih časovnih okvirih.

3.Začetni inšpekcijski pregledi na letališčih

Leta 2016 je bilo izvedenih šestindvajset začetnih inšpekcijskih pregledov letališč. Zajeta so bila vsa poglavja v skladu z upoštevnimi varnostnimi območji na posameznem letališču. Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2016 ugotovljeno, da so usklajeni, je bil 79-odstoten, kar je približno enako kot v preteklih letih 2 .

Po sedmem letu izvajanja Uredbe (ES) št. 300/2008 rezultati inšpekcijskih pregledov odražajo prizadevanja pristojnih organov in subjektov. Večina varnostnih zahtev, izhajajočih iz te zahtevne zakonodaje, je bila pravilno izpolnjena; indeks ravni skladnosti za najpomembnejšapodročja varovanja v letalstvu se je ustalil pri približno 80 %. Vendar je treba pri nekaterih ukrepih še izboljšati učinkovitost izvajanja.

Večina ugotovljenih pomanjkljivosti je bila še vedno posledica človeških dejavnikov. Te izhajajo pretežno iz dejanskega izvajanjana nekaterih področjih, na katerih so zakonske zahteve nove ali so se močno spremenile z izvedbenimi akti Uredbe. Zlasti za izpolnjevanje nekaterih določb v zvezi z nadzorom dostopa ter varnostnim pregledom osebja in oddane prtljage bodo potrebna stalna prizadevanja pristojnih organov, deležnikov iz panoge in Evropske komisije. Varnostne preiskave zrakoplovov so bile še eno področje, na katerem so potrebna dodatna prizadevanja. Ta vprašanja bi bilo treba reševati z okrepljenimi nacionalnimi dejavnostmi nadzora kakovosti dejavnosti na zadevnih področjih.

V letu 2016 je bilo mogoče znova ugotoviti visoke ravni skladnosti v zvezi z varnostnim pregledom ročne prtljage, zalog za oskrbo med letom in oskrbo na letališču, opreme za usposabljanje ter varnostne opreme, in to po že razmeroma dobrih rezultatih v letih 2014 in 2015 zaradi še večje ozaveščenosti in praktičnih izkušenj z revidirano izvedbeno zakonodajo, ki je izboljšala jasnost in doslednost ukrepov.

4.Nadaljnji inšpekcijski pregledi

V skladu s členom 13 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010, kakor je bila spremenjena, Komisija redno izvaja omejeno število nadaljnjih inšpekcijskih pregledov. Tak pregled bo načrtovan, če se pri začetnem inšpekcijskem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti, lahko pa je za preverjanje natančnosti nacionalnih dejavnosti spremljanja skladnosti in poročanja tudi naključen. Štiri od teh dejavnosti so bile izvedene med letom 2016 in so potrdile odpravo večine ugotovljenih pomanjkljivosti.

5.Ocene LETNIH POROČIL DRŽAV ČLANIC GLEDE NADZORA KAKOVOSTI

Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja v civilnem letalstvu v točki 18 Priloge II določa, da morajo države članice vsako leto Komisiji predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi izpolnile obveznosti po navedeni uredbi, in o razmerah glede varovanja v letalstvu na letališčih na svojem ozemlju. Vsebina poročila je skladna z Dodatkom III in se pripravi z uporabo modela, ki ga zagotovi Komisija.

Ocenjevanje teh poročil je poleg rednih inšpekcijskih pregledov Komisije orodje Komisije za natančno spremljanje izvajanja strogih nacionalnih ukrepov za nadzor kakovosti, kar omogoča hitro zaznavanje in odpravo pomanjkljivosti v posameznih državah članicah.

To ocenjevanje vključuje analizo rednega spremljanja letališč, letalskih prevoznikov in drugih subjektov, odgovornih za varovanje v letalstvu, ravni spremljanja števila delovnih dni na osebo na terenu, obsega in pogostosti ustrezne kombinacije dejavnosti spremljanja skladnosti, nacionalnih ravni skladnosti, nadaljnjih dejavnosti in izvajanja izvršilnih pooblastil.

Rezultati ocene letnih poročil iz leta 2016 so pokazali precejšnja izboljšanja glede na leto 2015 na področjih obsega, ravni skladnosti, nadaljnjih dejavnosti in izvršilnih ukrepov, s katerimi se je zagotovilo, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene in da se v večini držav članic ne ponovijo. Vendar je bilo mogoče iz poročil razbrati, da imajo nekatere države članice še vedno težave pri izvajanju rednega spremljanja letalskih prevoznikov in subjektov ter v zvezi s pogostostjo inšpekcijskih pregledov na letališčih z obsežnim potniškim prometom in testiranjem nekaterih področij, predvidenih v Uredbi.

Komisija bo v prihodnje vsaki državi članici poslala uradno individualno izčrpno oceno, pri čemer bo izpostavila pomanjkljivosti ali šibkosti in zahtevala ustrezne ukrepe za njihovo odpravo, ki jih bo morala predložiti država članica. Komisija bo natančno spremljala izvajanje teh akcijskih načrtov; če države članice potrdijo obstoj izpostavljenih pomanjkljivosti ali šibkosti ter ne predlagajo ustreznih ukrepov za njihovo odpravo, bo uveden formalni postopek. Pri načrtovanju inšpekcijskih pregledov v posamezni državi članici bodo upoštevani tudi rezultati ocene in na njihovi podlagi se lahko poveča pogostost inšpekcijskih pregledov.

6.Ocena letališč tretjih držav

Med letom je bila v okviru delovnega dogovora z upravo za varnost prometa ZDA, sklenjenega na podlagi sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA 3 , izvedena ocena enega letališča v ZDA. Take ocene se redno opravljajo v okviru enkratnih varnostnih pregledov in ta ocena je potrdila, da je standard za izvajanje varnostnih ukrepov ZDA še naprej enakovreden standardu za izvajanje takih ukrepov v skladu z zakonodajo EU na področju varovanja v letalstvu.

Ocena izvajanja varnostnih pregledov tovora je bila opravljena tudi na letališču v Džakarti na podlagi dvostranskega sporazuma.

7.Odprti dosjeji, primeri iz člena 15 in pravni postopki

Dosjeji inšpekcijskih pregledov ostanejo odprti, dokler se Komisija ne prepriča, da so bili izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Trajanje odprtosti dosjeja je torej odvisno od dobrega sodelovanja zadevne države članice. Osemindvajset dosjejev inšpekcijskih pregledov (šestnajst dosjejev v zvezi z inšpekcijskimi pregledi letališč in dvanajst dosjejev v zvezi z inšpekcijskimi pregledi pristojnih organov) bi se lahko zaprlo. Skupno je ob koncu leta ostalo odprtih osem inšpekcijskih dosjejev za pristojne organe in enaindvajset za letališča.

Če se ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih ukrepov na letališču štejejo za dovolj resne, da lahko pomembno vplivajo na splošno raven varovanja v civilnem letalstvu v Uniji, bo Komisija uporabila člen 15 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010. To pomeni, da se vsi drugi pristojni organi opozorijo na položaj in da se razmisli o izravnalnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča. Člena 15 leta 2016 ni bilo treba uporabiti.

Ne glede na to, ali se uporabi člen 15, ima Komisija zlasti v primerih dolgotrajne neodprave pomanjkljivosti ali ponavljajočih se pomanjkljivosti na voljo še en ukrep, in sicer sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev. Leta 2016 bi lahko bil končan en postopek za ugotavljanje kršitev, predložen Sodišču, ki je bil sprožen leta 2014 po inšpekcijskem pregledu nacionalne uprave. Zadevna država članica ni zagotovila rednega spremljanja skladnosti v zvezi z nekaterimi varnostnimi ukrepi na večjem številu letališč na svojem ozemlju. Potem ko je ta država članica predložila zadostne dokaze, da ne krši več zakonodaje EU, je Komisija lahko umaknila zadevo, v zvezi s katero je še potekal postopek pred Sodiščem.

DRUGI DEL

Zakonodaja in dopolnilna orodja

1.Zakonodaja

Civilno letalstvo je še naprej privlačna tarča terorističnih skupin, zato je treba za boj proti tej grožnji zagotoviti izvajanje sorazmernih, na oceni tveganja utemeljenih zaščitnih ukrepov. Komisija in države članice zato stalno prilagajajo ukrepe za zmanjšanje tveganj, da bi se zagotovila najvišja raven varovanja in hkrati čim bolj zmanjšali škodljivi učinki na operacije.

 
Novembra 2016 je Komisija sprejela Uredbo Komisije (EU) 2016/2096 z dne 30. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1254/2009 glede nekaterih meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe. Komisija je z navedeno uredbo pojasnila zahteve glede ocen tveganja in natančneje določila vrste operacij v nekaterih kategorijah zračnega prometa, navedenih v tej uredbi, da bi izboljšala pravno jasnost. 

Komisija je za vsaj delno odpravo kroničnega pomanjkanja osebja v zvezi z inšpektorji na področju varovanja v letalstvu in za spodbujanje medsebojne izmenjave sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/472 z dne 31. marca 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 72/2010 glede opredelitve pojma „inšpektor Komisije“ (Besedilo velja za EGP). Ta uredba zdaj v skupino „inšpektorjev Komisije“ vključuje inšpektorje iz držav Efte, Nadzorni organ Efte in Evropsko konferenco civilnega letalstva (ECAC).

2.Baza podatkov Unije o varnosti dobavne verige (UDSCS)

Baza podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih 4 je edino osnovno pravno orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo reguliranim agentom kot pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja. Od 1. februarja 2012 je bila razširjena tako, da vključuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in pošte v EU z letališč tretjih držav (ACC3). Leta 2013 je bila ta baza podatkov pravno razširjena tako, da vključuje tudi seznam potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so jih potrdile države članice. Da bi bolje odražala razširjeno področje uporabe, je bila preimenovana v „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“ 5 . Ob koncu leta 2016 je baza podatkov obsegala približno 14 000 vnosov reguliranih agentov, znanih pošiljateljev, neodvisnih potrjevalcev in subjektov ACC3. Tudi leta 2016 je vseskozi dosegala ciljno 99,5-odstotno razpoložljivost.

TRETJI DEL

Preskusi, študije in nove pobude

1.Preskusi

„Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varovanja v letalstvu se izvede, ko se država članica s Komisijo dogovori o uporabi posebnega sredstva ali metode, ki ni priznana v skladu z zakonodajo, da bi za omejeno časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod pogojem, da taki preskusi ne vplivajo negativno na splošno raven varovanja. V pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt opravi oceno nove metode varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja.

V letu 2016 so bili preskusi in ocene opravljeni na Nizozemskem in v Franciji. Zajemali so uporabo nove generacije naprav za varnostne preglede ročne prtljage, pri katerih pred varnostnim pregledom ni treba odstraniti prenosnih računalnikov, in uporabo opreme za pregledovanje čevljev, ki zazna kovine in eksplozive, v kombinaciji s prehodnim detektorjem kovin in telesnimi skenerji. Pri obeh preskusih so bili rezultati v letu 2016 dobri, pri čemer naj bi se ocenjevalni obdobji iztekli leta 2017.

2.Študije in poročila

Komisija je oktobra 2016 prejela študijo 6 v zvezi z optimizacijo varnostnega pregleda tekočin na letališčih, da bi v prihodnosti omogočila odpravo omejitev. Ker je bila leta 2006 v čezatlantskem načrtovanju terorističnega napada predvidena uporaba tekočih eksplozivov za razstrelitev zrakoplova, so bili v zadnjem desetletju poostreni varnostni ukrepi na letališčih po svetu, kar pa pomeni tudi nevšečnost za potnike, ki poskušajo potovati s tekočinami, razpršili in geli za vsakodnevno uporabo. V študiji so bile analizirane količine tekočin, razpršil in gelov, ki jih potniki lahko prenašajo v prtljagi, ter vpliv tehnologije in prihodnjega razvoja na zmogljivosti varnostnega pregleda na letališčih in s tem možnost za    postopno ali popolno odpravo omejitev v prihodnosti.

3.Nove pobude

Dodaten napredek je bil dosežen v načrtu za razvoj tehnologij na področju varovanja v letalstvu. Načrt določa različne dejavnosti, ki zajemajo vse vidike varnostne tehnologije in metod ter se uporablja kot sklicni dokument za vse evropske deležnike, ki so vključeni v raziskovanje na področju varovanja v letalstvu.

V zvezi s tovorom je Komisija še naprej tesno sodelovala z državami članicami, da bi se dogovorila o izvajanju sistema za analizo predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem (PLACI). V tem okviru se je nadaljevalo sodelovanje s carinskimi uradi v zvezi s stalnim mednarodnim sodelovanjem v skupni delovni skupini ICAO/WCO o predhodnih informacijah o tovoru, kjer ima Komisija dejavno vlogo, pri čemer sodeluje z GD MOVE in GD TAXUD. Sodelovanje z državami članicami in deležniki stremi k doseganju skupnih dogovorjenih načel in morebitnih standardov ter priporočenih praks, ki se lahko sprejmejo in izvajajo, če bi se država članica ali regija odločila za uporabo takšnega koncepta v enem ali vseh poslovnih modelih na področju letalskega tovora in pošte.

Potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju stabilne varne dobavne verige na področju dohodnega tovora v zračnem prometu in pošte. Komisija je v okviru te politike tesnega sodelovanja z deležniki 17. in 18. oktobra 2016 gostila delavnico za potrjevalce ukrepov varovanja v letalstvu EU, pri čemer je udeležence seznanila z razvojem varnostne politike na področju tovora v zračnem prometu in jih spodbudila k izmenjavi dobrih praks, da bi se standardizirale metodologije ter izboljšali učinkovitost in uspešnost postopka potrjevanja.

Po napadih iz leta 2016 je na področju varnosti v prometu prišlo v ospredje varovanje območij javnega prevoza, kot so javni deli letališča 7 , zato je Komisija 7. in 8. novembra 2016 pripravila delavnico za obravnavo te težave, pri čemer je upoštevala stališča držav članic po napadu na bruseljskem letališču, v katerih so poudarile, da bi morala taka javna območja ostati javna in da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki temeljijo na lokalnih ocenah tveganja, ter pri tem uravnotežiti varnostne potrebe, operacije in udobje potnikov. Ker so za varovanje navedenih območij pogosto pristojni različni organi in deležniki, je bil cilj spodbuditi izmenjavo informacij med delegati ministrstev za promet in notranje zadeve, policijo in drugimi deležniki, kot so združenja letališč, prevoznikov in potnikov. Postalo je jasno, da ni enotne rešitve te težave, ki bi se na vseh letališčih uporabila enako; udeleženci so poudarili pomembnost lokalnih ocen tveganja in tega, da se v vsakem primeru posebej obravnavajo šibke točke, ugotovljene s specifično kombinacijo tehnoloških, postopkovnih in metodoloških rešitev. Komisija je proti koncu leta začela študijo, da bi zbrala dobre prakse med evropskimi letališči in jih v čim večji meri ocenila z vidikov stroškov in koristi.

ČETRTI DEL

Dialog z mednarodnimi organi in tretjimi državami

1.    Splošno

Komisija sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi trgovinskimi partnerji, udeležba na mednarodnih srečanjih na to temo, kot je letno zasedanje Odbora za varovanje v letalstvu organizacije ICAO, pa omogoča usklajevanje stališč EU. Dvostranski dialog poteka z nekaterimi tretjimi državami, kot so Združene države, Kanada, Avstralija itd., kar Komisiji omogoča poglabljanje razumevanja in zaupanja s podobno mislečimi državami na področju varovanja v letalstvu.

2.    Mednarodni organi

Komisija je sodelovala na letni seji Odbora za varovanje v letalstvu organizacije ICAO, ki je od 14. do 18. marca 2016 potekala v Montrealu, na njej pa je predstavila dva informativna dokumenta, in sicer o dogodkih na področju varovanja v letalstvu v Evropski uniji ter o evropskem projektu za varovanje v civilnem letalstvu v Afriki in na Arabskem polotoku (projekt CASE). V prvem dokumentu so bili predstavljeni razvoj na področju izboljšanja varovanja v civilnem letalstvu v Evropski uniji in nedavne pobude za sklenitev sporazumov o enkratnih varnostnih pregledih. Trenutno so sklenjeni sporazumi o enkratnih varnostnih pregledih z ZDA, Kanado in Črno goro. V drugem dokumentu je opis projekta CASE, ki se je uradno začel 1. novembra 2015. Ta štiriletni projekt (2015–2019) zajema dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki bodo izvedene za partnerske države v Afriki in na Arabskem polotoku. Projekt financira Evropska unija (EU) in izvaja Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC).

Komisija je sodelovala na triletni seji skupščine organizacije ICAO, ki je od 27. septembra do 7. oktobra 2016 potekala v Montrealu, in predstavila tri delovne dokumente. Eden od dokumentov se je nanašal na prednostne naloge za varovanje v letalstvu, pri čemer so bili v njem predstavljeni predlogi, ki temeljijo na izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem Resolucije skupščine A38-15 in delovnega programa organizacije ICAO za obdobje 2014–2016. Drugi dokument se je nanašal na odpornost pri kibernetski varnosti v civilnem letalstvu, ki so ga so predlagale Združene države. V dokumentu je bilo navedeno, da sistem civilnega letalstva zajema skupek medsebojno povezanih komponent, sistemov in omrežij. Možnost, da bi kibernetski incidenti, ki bi lahko ogrozili komunikacije in izmenjavo informacij med različnimi deležniki v letalstvu, vplivali na varnost in zaščito ter škodovali neprekinjenemu poslovanju v letalstvu, se je z leti povečala. Čeprav je organizacija ICAO priznala pomembnost določitve ustreznega pristopa na področju kibernetske varnosti v civilnem letalstvu, so še vedno potrebna dodatna prizadevanja za okrepitev globalne ozaveščenosti in nadaljnji razvoj globalno usklajenih pristopov do kibernetske odpornosti sistema letalstva. Zadnji dokument se je nanašal na obravnavo izzivov na področju krepitve zmogljivosti. V dokumentu je bilo navedeno, da so dejavnosti krepitve zmogljivosti ključne pri podpiranju prizadevanj držav članic za učinkovito in trajnostno skladnost s standardi organizacije ICAO in priporočenimi praksami, ne glede na to, ali te dejavnosti izvaja ICAO, posamezne države, regionalne organizacije ali deležniki v panogi. Učinkovito upravljanje dejavnosti krepitve zmogljivosti je torej ključno za zagotovitev oprijemljivih rezultatov.

3.    Tretje države

Podobno kot v preteklih letih je Komisija na področju varovanja v letalstvu dejavno sodelovala z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU-ZDA za sodelovanje na področju varovanja v prometu. Cilj skupine za sodelovanje na področju varovanja v prometu je spodbujanje sodelovanja na številnih področjih skupnega interesa in zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema enkratnih varnostnih pregledov ter vzajemnega priznavanja ureditev EU in ZDA na področju zračnega tovora in pošte. Obe pobudi letalskim prevoznikom prihranita čas, stroške in zmanjšujeta operativno kompleksnost.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2426 z dne 18. decembra 2015 je začela veljati 29. februarja 2016; od takrat so se enkratni varnostni pregledi razširili na Kanado in Črno goro. S to izvedbeno uredbo se za obe državi priznava, da uporabljata varnostne standarde, enakovredne skupnim osnovnim standardom na področju varovanja v civilnem letalstvu.

(1)      Komisija za zagotovitev primerljivosti in omogočanje vrednotenja ravni skladnosti skozi čas uporablja metodo izračuna za svoj uporabljeni kazalnik skladnosti, pri kateri so v izračun vključene le glavne varnostne zahteve, v zvezi s katerimi se inšpekcijski pregledi izvedejo najpogosteje. Te se nanašajo na zahteve v zvezi z varnostjo letališč, varnostjo zrakoplovov ter varnostjo osebne, oddane in ročne prtljage. Varnostne zahteve so združene v sklope in ocenjene kot celota, pri čemer se fiksni faktor tehtanja, ki odraža raven izvajanja za posazemezen sklop, uporablja, kot je navedeno v nadaljevanju:Splošni kazalnik skladnosti za posamezno leto je torej vsota tehtanih faktorjev, deljena s številom razvrščenih sklopov neposredno povezanih ukrepov.

(2)      Glej opombo 1.

(3)      UL L 134, 25.5.2007, str. 4.

(4)      Komisija je to bazo podatkov, katere uporaba je obvezna za udeležence dobavne verige, vzpostavila z Uredbo (EU) št. 185/2010 in Sklepom C(2010) 774.

(5)      Uredba Komisije (EU) št. 1116/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 299, 9.11.2013, str. 1.

(6)      Študijo je izvedla svetovalna družba Steer Davies Gleave.

(7) Druge vrste območij javnega prevoza so železniške in podzemne postaje ter večmodalne platforme.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2017

COM(2017) 768 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

LETNO POROČILO ZA LETO 2016 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA

Priloga 1

Inšpekcijski pregledi pristojnih organov in letališč (začetni in nadaljnji inšpekcijski pregledi) s strani Komisije – stanje na dan 31. decembra 2016

Inšpekcijski pregledi pristojnih organov in letališč (začetni in nadaljnji inšpekcijski pregledi) s strani Nadzornega organa Efte – stanje na dan 31. decembra 2016

Priloga 2

Dodatna zakonodaja, sprejeta v letu 2016:

Uredba Komisije (EU) 2016/2096 z dne 30. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1254/2009 glede nekaterih meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (UL L 326, 1.12.2016, str. 7).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/472 z dne 31. marca 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 72/2010 glede opredelitve pojma „inšpektor Komisije“ (Besedilo velja za EGP) (UL L 85, 1.4.2016, str. 28).