EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2017

COM(2017) 741 final

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU EMPTY

o vmesni oceni programa za izmenjavo, pomoč in usposabljanje za zaščito evra pred ponarejanjem (program Pericles 2020)

{SWD(2017) 443 final}
{SWD(2017) 444 final}

1.Uvod

Program Pericles 2020 (v nadaljnjem besedilu: program) se ustanovi v skladu z Uredbo (EU) št. 331/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) 1 za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 2 . Program Pericles 2020 je program izmenjave, pomoči in usposabljanja ter je namenjen spodbujanju ukrepov za zaščito evra pred ponarejanjem. Proračun za tekoče izvajanje programa je približno 1 milijon EUR na leto.

Program Pericles 2020 nadomešča program Pericles. Prvi program je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2001/923/ES z dne 17. decembra 2001 za obdobje štirih let (od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005) in bil podaljšan s Sklepom Sveta 2006/849/ES z dne 20. novembra 2006 do 31. decembra 2013.

Splošni cilj sedanjega programa je preprečevanje ponarejanja in povezanih goljufij in boj proti njim ter s tem povečanje konkurenčnosti gospodarstva Unije in zagotavljanje vzdržnosti javnih financ 3 . Natančneje, program varuje evrobankovce in evrokovance pred ponarejanjem in povezanimi goljufijami s podpiranjem in dopolnjevanjem dejavnosti držav članic in pomaga pristojnim nacionalnim organom in evropskim organom, da oblikujejo med seboj in s Komisijo tesno in redno sodelovanje ter izmenjavo najboljših praks, po potrebi vključno s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami 4 .

V skladu s členom 13(4) Uredbe Komisija predloži neodvisno vmesno oceno (v nadaljnjem besedilu: ocena) programa Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2017. Oceno je opravil zunanji izvajalec in pri tem uporabil obstoječo okvirno pogodbo Komisije. Medresorska usklajevalna skupina, ki jo je ustanovil GD ECFIN, je pomagala ocenjevalcu zagotoviti nadzor kakovosti.

To sporočilo spremlja delovni dokument služb Komisije in poročilo izvajalca o oceni.

Ocena zajema različne vrste dejavnosti, ki so se izvajale v okviru programa leta 2014, 2015 in v prvi polovici leta 2016.

V skladu s členom 13(4) Uredbe je ocena med drugim obravnavala doseganje ciljev vseh ukrepov, ustreznost, učinkovitost, uspešnost, vzdržnost, dodano vrednost ter skladnost, pri čemer so bili upoštevani vsi elementi, potrebni za utemeljitev odločitve, ali se ukrepi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa, podaljšajo, spremenijo ali začasno prekličejo. Glede na oceno se vse ugotovitve približujejo nedvoumnemu pozitivnemu splošnemu izidu. Ocena zlasti kaže, da je program zelo uspešen v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi merili ocene, pri čemer so bile upoštevane nekatere možnosti za izboljšave.

2.Ocena o morebitnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa

Nadaljevanje sedanjega programa

Komisija meni 5 , da bi se moral program nadaljevati do naravnega izteka leta 2020, in sicer na podlagi naslednjih razlogov, ki so poudarjeni v oceni:

·vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da so splošni in posebni cilji ustrezni in da bodo taki tudi ostali v času trajanja programa;

·dejavnosti programa so bile običajno izvajane in načrtovane tako, da so dosegle načrtovane rezultate, ki so imeli neposredni dejanski vpliv na operativne dejavnosti za zaščito evra;

·prekinitev programa bi imela resne škodljive učinke, kar bi dejansko onemogočilo opravljanje iste vrste nadnacionalnih dejavnosti v primerljivem obsegu, saj je dodana vrednost programa predvsem v njegovi zmožnosti, da podpira oblike mednarodnega in čezmejnega sodelovanja, ki niso dosegljive nacionalnim organom. Na primer, vse zainteresirane strani EU se strinjajo, da pobude, kot so vzpostavitev dialoga (četudi gre za začetni in predhodni dialog) s kitajskimi organi ali ustanovitev enot proti ponarejanju v Latinski Ameriki, ne bi bile mogoče brez podpore s strani programa.

Nadaljevanje programa po letu 2020

Na podlagi vrednotenja, ki je bilo rezultat ocene, Komisija poleg tega podpira 6 nadaljevanje programa po letu 2020, saj pomeni dodano vrednost za EU ter je dolgoročno učinkovit in trajnosten:

·jasno je, da ima zaščita enotne evropske valute kot javno dobro, ki jo uporablja 19 držav članic EU in druge države, transnacionalno razsežnost. Zato zaščita evra presega interes in odgovornost posameznih držav članic EU in jo je zato treba po definiciji zagotoviti na ravni EU. Dodana vrednost programa za EU je usmeritev programa v podporo transnacionalnega in multidisciplinarnega sodelovanja v omejeni skupini visoko specializiranih pristojnih nacionalnih organov, kot so nacionalne centralne banke, policija, sodne oblasti in tehnični laboratoriji, kakršnega ti nacionalni organi sicer ne bi mogli doseči;

·trajnost doseženih rezultatov bo močno odvisna od nadaljevanja programa do njegovega izteka in po letu 2020. Zainteresirane strani potrjujejo, da ne bi mogle izvesti transnacionalnih dejavnosti brez podpore programa in ne bi mogle izvajati podobnih dejavnosti v prihodnosti, če bi bil program ukinjen. Poleg tega bi imela morebitna ukinitev škodljiv učinek na krepitev institucionalnih zmogljivosti nacionalnih organov, ki je „glavno poslovno področje“ programa.

Nadaljevanje programa po letu 2020 kot samostojnega programa

Komisija se strinja z mnenjem vmesne ocene o nadaljevanju tega programa kot samostojnega programa po letu 2020.

Ukinitev programa Pericles 2020 kot samostojnega programa ali njegova morebitna združitev z drugimi programi EU, da bi se dosegla ekonomija obsega, bi povzročila izgubo v specifičnosti, in kar je še pomembneje, znatno erozijo strokovnega znanja zelo učinkovitega okvira za zaščito evra. Možni finančni prihranki bi bili v škodo trenutni ravni zaščite evra ter sposobnosti Komisije in zainteresiranih strani, da se hitro odzovejo na nove grožnje. Po drugi strani pa se v vsakem primeru dosežejo prihranki zaradi skupno organiziranih dejavnosti v okviru programa v nasprotju z (morebitnimi) posameznimi nacionalnimi pobudami.

Poleg tega gre za optimalno sinergijo med upravljanjem programa na eni strani ter oblikovanjem in izvajanjem politike in zakonodaje EU za zaščito evra (preprečevanje, izvrševanje in sodelovanje) na drugi strani, saj je ena od služb Komisije pristojna za vsa vprašanja, povezana z evrom.

3.Pot naprej

Komisija se strinja z mnenjem ocene, da omejeno število pristojnih nacionalnih organov zaprosi za financiranje v okviru programa. To so zlasti Italija, Francija in Španija, ki so najpogostejše izvajalke dejavnosti programa.

V zvezi s tem Komisija ugotavlja tudi, da Italija, Francija, Španija in Nemčija predstavljajo približno tri četrtine vseh odkritih ponarejenih evrov v obtoku. Zato se te države na problem ponarejanja evra odzivajo z večjo zaskrbljenostjo kot druge države članice. Zahtevki pristojnih nacionalnih organov za financiranje v okviru programa iz drugih držav članic so včasih omejeni zaradi pomanjkanja osebja ali manj prednostnih nalog. Poleg tega je bilo z oceno ugotavljeno, da nekateri pristojni nacionalni organi ne delujejo več ali pa so le uradno vključeni v dejavnosti za zaščito evra.

Komisija je že sprejela ukrepe za spodbujanje večje udeležbe pristojnih nacionalnih organov z bolj promocijskim pristopom. To je povzročilo povečanje števila pristojnih nacionalnih organov, ki so prvič vložili prošnjo v zadnjih dveh letih, tako da so pristojni nacionalni organi Bolgarije, Avstrije, Portugalske in Romunije prvič zaprosili za finančno pomoč.

Komisija se strinja z mnenjem ocene, da kazalniki uspešnosti, ki se trenutno uporabljajo, niso v celoti v skladu z lastnostjo za gradnjo zmogljivosti, ki naj bi jo imele dejavnosti programa. Zato bi bilo treba razmisliti o nadomestitvi ali vsaj dopolnitvi sedanjih kazalnikov s kvalitativnimi kazalniki, ki bi bolj natančno opredelili rezultate dejavnosti programa.

Glede kazalnikov uspešnosti bo Komisija ocenila priporočene spremembe pri pripravi ocene učinka za morebitno novo generacijo programa v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira.

(1)

 Uredba (EU) št. 331/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito evra proti ponarejanju (program Pericles 2020) in razveljavitvi sklepov Sveta 2001/923/ES, 2001/924/ES, 2006/75/ES, 2006/76/ES, 2006/849/ES in 2006/850/ES (UL L 103, 5.4.2014, str. 1).

(2)

 Uredba Sveta (EU) 2015/768 z dne 11. maja 2015 je razširila uporabo Uredbe (EU) št. 331/2014 na nesodelujoče države članice.

(3)

 Kot je navedeno v členu 3 Uredbe.

(4)

 Kot je navedeno v členu 4 Uredbe.

(5)

V skladu s členom 13(4) Uredbe je ocena ovrednotila vse elemente, potrebne za utemeljitev odločitve, ali se ukrepi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa, podaljšajo, spremenijo ali začasno prekličejo.

(6)

V skladu s členom 13(5) Uredbe je ocena tudi ovrednotila dolgoročen učinek in trajnostno naravo učinkov programa, da bi se slednji upoštevali pri odločanju o morebitnem podaljšanju, spremembi ali začasni opustitvi morebitnega naslednjega programa.