EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.12.2017
COM(2017) 737 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita
{SWD(2017) 442 final}
1.Uvod
1.1.Ozadje
(1) Ko je strelno orožje zakonito proizvedeno, se lahko uporablja še veliko let. Če ni ustreznih ukrepov, je lahko zlahka preusmerjeno iz zakonitega prometa in s tihotapljenjem prodano z enega območja konfliktov na drugega ali v okolje organiziranega kriminala in terorizma. Njegova uporaba je zato bistveni element terorističnih dejavnosti in splošneje večine kriminalnih dejavnosti, za katere je pogosto značilno.
(2) Popolna sledljivost zakonite trgovine je pogoj za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in za to je potrebno tesno sodelovanje pristojnih organov na mednarodni ravni. Za ta namen se protokol h Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol o strelnem orožju) osredotoča na preprečevanje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovine z njimi. Namen člena 10 so zlasti spodbujanje, pospeševanje in krepitev sodelovanja na svetovni ravni za izkoreninjenje nedovoljene trgovine z orožjem ter vzpostavitev upravnih ureditev, ki bodo omogočale učinkovit nadzor nad proizvodnjo, označevanjem, uvozom in izvozom strelnega orožja.
(3) Na področju osebnega in lahkega orožja vojaške narave se splošna politika Evropske unije opira na strategijo, ki jo je leta 2005 sprejel Evropski svet. V zvezi s strelnim orožjem za civilno uporabo je Evropska unija sprejela Direktivo 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja, da bi vzpostavila skupna pravila o posedovanju in uporabi strelnega orožja za zakonite civilne namene na enotnem trgu
. Zato ima Unija tudi izključno pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov o zadevah, ki se nanašajo na njeno notranjo pristojnost. Iz tega razloga je, da bi lahko ratificirala Protokol o strelnem orožju
in zagotovila njegovo sledljivost na zunanjih mejah Evropske unije, sprejela Uredbo (EU) 258/2012.
(4) Globalni strateški cilj boja proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem za civilno uporabo je bil opredeljen s konkretnimi cilji:
·zagotoviti usklajeno izvajanje določb Uredbe v vseh državah članicah v skladu s členom 10 Protokola o strelnem orožju;
·prispevati k boljši sledljivosti strelnega orožja v mednarodni trgovini (tj. med točko izvoza in točko uvoza) za izboljšanje obveščenosti nacionalnih organov, tako da se bodo zaradi izboljšanega preprečevanja in pregona lahko bolje borili proti nedovoljeni trgovini;
·izboljšati izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, da se olajša sodelovanje pri sledenju strelnemu orožju in njegovem nadzoru ter preprečijo in preiščejo morebitne preusmeritve z zakonitega trga.
(5) Tem trem ciljem je dodan četrti, manj očiten, ki se nanaša na morebitne posledice, ki bi jih Uredba št. (EU) 258/2012 lahko imela pri omogočanju zakonitih mednarodnih poslov. V zvezi s tem je treba opozoriti na stalno naraščanje proizvodnje orožja (večinoma streliva) in njegovega izvoza na zelo koncentriranem trgu (velika podjetja predstavljajo 4,8 % skupnega števila podjetij, skupni delež njihovega prometa pa je 78,8 %). Nasprotno se je tržni delež evropskega izvoza orožja zmanjšal, vendar to zmanjšanje ni povezano z začetkom veljavnosti Uredbe.
1.2.Glavne določbe Uredbe
(6) Za dosego teh ciljev je v Uredbi izvoz civilnega strelnega orožja podrejen načelu uporabe izvoznih dovoljenj. Države lahko uporabijo enotni postopek za izvoz, ki vključuje hkrati vojaško orožje
in strelno orožje za civilno uporabo. Pristojni organi imajo na voljo rok, ki ne sme biti daljši od šestdeset delovnih dni, da odgovorijo na zahtevke.
(7) Pri tem morajo preveriti, ali ima vlagatelj zahtevka dovoljenje za uvoz v namembno tretjo državo in po potrebi v tretjo državo tranzita (države se lahko odločijo, da za tranzit zadostuje tiho soglasje).
(8) Države članice morajo zagotoviti ustrezno upravno sodelovanje pri zavrnitvi, začasnem odvzemu ali spremembi dovoljenj, da se preprečita izogibanje in različna obravnava.
(9) Izvoznik mora pristojnemu organu države članice predložiti vsa zahtevana dokazila, ki so po potrebi prevedena.
(10) Za začasni izvoz, zlasti za lovce ali športne strelce, se lahko uporabijo poenostavljeni postopki.
(11) Podatke o strelnem orožju, izvoznih dovoljenjih in njihovih imetnikih je treba hraniti vsaj 20 let.
(12) Kazni, ki se uporabljajo za kršitve Uredbe, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
1.3.Cilji ocenjevanja in metodologija
(13) Ocenjevanje je moralo omogočiti ugotovitev, ali je bilo s sedanjimi postopki in določbami Uredbe učinkovito mogoče doseči pričakovane rezultate in ali je še vedno aktualna. Pri tem ocenjevanju se lahko, kjer je to primerno, opredelijo možnosti za odziv na ugotovljene pomanjkljivosti, ob upoštevanju ugotovitev poznejše ocene učinka.
(14) Ocenjevanje je temeljilo na izmenjavi mnenj in posvetovanju z različnimi akterji: pristojnimi nacionalnimi organi (zlasti v skupini za usklajevanje na področju izvoza strelnega orožja, ustanovljeni na podlagi člena 20 Uredbe), predstavniki sektorja, predstavniki uporabnikov strelnega orožja, drugimi strokovnjaki. Poleg tega je Komisija organizirala javno posvetovanje na spletu od 1. marca do 26. maja 2017.
(15) Ocenjevalna študija, naročena pri zunanjemu izvajalcu
, je temeljila na dokumentarnih virih (statistični podatki, predpisi, razkriti zasebni podatki, poročila in študije, na voljo na spletu, ter informacije, ki so jih zagotovili vprašani akterji), podrobni spletni anketi in 48 poglobljenih razgovorih. Študije primerov iz desetih reprezentativnih držav članic so omogočile podrobnejšo analizo nekaterih ključnih vprašanj. Z državami članicami je bilo opravljeno posvetovanje glede ugotovitev študije, da bi preprečili kakršne koli napačne ugotovitve dejstev v zvezi z njimi.
2.Izvajanje Uredbe
(16) Uredba št. (EU) 258/2012 se neposredno uporablja v državah članicah od dneva objave in zanjo ni potreben ukrep za prenos. Glede na zbrane informacije se zdi, da so države članice pri njenem izvajanju uporabljale različne pristope. Nekatere države članice so spremenile svojo nacionalno zakonodajo in vključile neposredno sklicevanje na Uredbo, druge pa obstoječe zakonodaje niso spremenile, temveč so postopke in prakse prilagodile samo z upravnimi akti.
(17) Na splošno države članice – vsaj delno – ustrezno uporabljajo opredelitve iz Uredbe, večinoma zato, ker ustrezajo opredelitvam iz Direktive 91/477/EGS o strelnem orožju, ki so bile že prenesene.
(18) Zdi se, da nobena država ne uporablja pravil in postopkov iz Uredbe za posle, orožje in osebe, ki so izvzeti iz njenega področja uporabe. Vendar se lahko izkaže, da je praksa drugačna, zlasti kar zadeva onesposobljeno orožje in plašilno orožje
. Poleg tega imajo pristojni organi velike težave pri določanju civilne ali vojaške narave strelnega orožja (zlasti kar zadeva orožje kategorije ML1)
na podlagi njihovih tehničnih značilnosti.
(19) Organi, pristojni za izdajo izvoznih dovoljenj, se med državami članicami zelo razlikujejo. V 12 državah članicah je v postopkih izdaje izvoznega dovoljenja dejansko udeleženih več organov
.
(20) Ker je z Uredbo državam prepuščeno, da izberejo načine vložitve zahtevka za dovoljenje, so ti različni. Rezultati uporabe elektronskih dokumentov so različni. V nekaterih državah je videti, da se digitalizacija postopkov izvaja uspešno
, v drugih pa pogoste spremembe sistema za elektronsko izdajo dovoljenj pomenijo znaten strošek za podjetja.
(21) Štirinajst držav članic in Valonska regija so izbrale enotni postopek za izdajo izvoznih dovoljenj, podrobna ureditev tega postopka pa se med državami precej razlikuje.
(22) Skoraj vse države članice uporabljajo poenostavljeni postopek za lovce in športne strelce, ki jim v primerih, določenih v Uredbi, ni treba predložiti izvoznega dovoljenja. Vendar po mnenju zunanjega ocenjevalca določbe Uredbe o poenostavljenih postopkih niso upoštevane sistematično, zlasti pri ponovnem izvozu po začasnem uvozu ali začasnem skladiščenju in kadar bi morali lovci ali športni strelci uporabljati izvozna dovoljenja, ki z Uredbo niso določena.
(23) Uredba daje državam članica možnost, da se zadovoljijo s tihim soglasjem tretje države tranzita, da poenostavijo zelo strog postopek iz Protokola (pisno obvestilo o nenasprotovanju). Trinajst držav članic uporablja načelo tihega soglasja; enako število jih zahteva pisno soglasje.
(24) Obstoj kaznivega dejanja v kazenski evidenci je na splošno utemeljen razlog za zavrnitev izdaje izvoznega dovoljenja. Vendar se izpisek iz kazenske evidence ne zahteva sistematično in ni videti, da bi bil obstoj takega kaznivega dejanja vedno preverjen v nacionalni kazenski evidenci ali, a fortiori, v kazenskih evidencah drugih držav članic.
(25) Štirinajst odstotkov vprašanih nacionalnih organov navaja, da so že zavrnili izdajo izvoznega dovoljenja (za zelo majhen delež skupnega letnega števila zahtevkov). Glede izmenjave informacij o zavrnitvah izdaje dovoljenja 21 nacionalnih organov navaja, da uporabljajo spletni sistem Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), in sicer ne toliko za obveščanje o zavrnitvah, temveč bolj za vpogled v zavrnitve drugih držav članic. Splošneje se za komunikacijo in izmenjavo informacij med državami članicami uporabljajo zelo različne poti.
(26) Podrobna ureditev hrambe podatkov kaže velike razlike, pri čemer minimalno trajanje hrambe včasih ne dosega 20 let, kot se zahteva v Uredbi.
(27) V Uredbi je določeno, da države članice v primeru dvoma zaprosijo tretjo državo uvoznico, da potrdi prejetje izvoženega strelnega orožja. Vendar 11 držav članic nikoli ne zaprosi za tako potrditev, vključno z dvema od glavnih izvoznic (Francija, Združeno kraljestvo). Nekatere druge velike izvoznice pa jo zahtevajo vsakokrat. Ob teh dveh vrstah sistematične prakse se postavlja vprašanje presoje zahtevka za vsak primer posebej.
(28) Skoraj vse države članice ob uvozu zagotavljajo označevanje v skladu s Protokolom, ki omogoča določitev prve države uvoza v Evropski uniji, poleg enotnega označevanja, kot je zahtevano v Direktivi 91/477/EGS, ena sama država (Nizozemska) pa ima manj strog pristop, saj je zanjo dovolj, kot je dovoljeno z Uredbo, enotno označevanje ob dajanju na trg, kjer je navedena samo država proizvodnje.
(29) Nazadnje, Komisija opozarja na težave pri zbiranju informacij in pogosto razdrobljenost takih sporočil držav članic, vključno v zvezi s pripravo tega poročila.
3.Ugotovitve pri ocenjevanju
3.1.Ustreznost
(30) Ocenjevanje je pokazalo, da so se cilji in ukrepi, določeni v Uredbi, na splošno izkazali za ustrezne. Mednarodna nedovoljena trgovina s strelnim orožjem še naprej ostaja velika skrb. Usklajen nadzor nad uvozom strelnega orožja na carinskem območju ostaja prednostna naloga, da se uredijo razmere za zakonito trgovino. Tudi glede izvoza Uredba ohranja vso ustreznost, ki je danes nedvomno še večja kot ob njenem sprejetju glede na politično nestabilnost in oborožene konflikte v številnih državah blizu Evropske unije.
(31) Samo z evropsko uredbo se lahko zagotovi usklajeno izvajanje pravil v vseh državah članicah v skladu s členom 10 Protokola o strelnem orožju. Akterji se strinjajo, da bi neusklajen pristop organe pregona oviral pri učinkovitem boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem. Poleg tega so bolj kot kadar koli potrebna pravila na področju izmenjave informacij med organi za obveščanje, analizo tveganja ter zagotovitev enotne razlage pravil o uvozu in izvozu strelnega orožja na carinskem območju Evropske unije.
(32) Različni zadevni akterji opredelitve iz Uredbe št. (EU) 258/2012 na splošno štejejo za ustrezne. Poleg tega se podrobna ureditev postopkov nadzora izvoza zdi primerna glede na njihov cilj in občutljivost zadevnega blaga.
(33) Kljub temu je to, da določbe prepuščajo izbiro pristojnim organom, slabost Uredbe, katere izvajanje in razlaga bi morala načeloma biti enotna.
(34) Kar zadeva uvoz, se z Uredbo ne vzpostavlja usklajen sistem uvoznih dovoljenj, zato je v zvezi s tem manj ustrezna. Enako velja za podrobno ureditev tranzita v Evropski uniji, ki spada na področje carinskega prava.
3.2.Evropska dodana vrednost in trajnost posredovanja
(35) Z Uredbo je bilo celotni Evropski uniji omogočeno, da ratificira Protokol Združenih narodov o strelnem orožju. S tem so bile odpravljene obstoječe pravne pomanjkljivosti, ki bi jih lahko izkoristili storilci kaznivih dejanj. Čeprav večina zadevnih akterjev meni, da razveljavitev Uredbe ne bi imela velikega učinka, ni nihče menil, da bi bilo to zaželeno. Komisija pa meni, da bi morebitna razveljavitev Uredbe povzročila deregulacijo izvoza strelnega orožja za civilno uporabo ter privedla do večjih razlik med nacionalnimi praksami in pravili na področju uvoznih in izvoznih dovoljenj.
(36) Nasprotno, regulativno in upravno okolje ostaja zaznamovano z veliko raznovrstnostjo zaradi nezadostne jasnosti nekaterih določb, kompleksne povezanosti z drugimi instrumenti, manevrskega prostora, danega državam članicam pri njihovih upravnih postopkih, presoji zahtevkov za dovoljenje in (ne)priznavanju tihega soglasja tretjih držav tranzita, ali zaradi splošne narave določb na področju izmenjave informacij in upravnega sodelovanja. Ker izmenjave informacij o zavrnitvah izdaje dovoljenj niso namenjene Komisiji, ta ne more zagotavljati spremljanja na evropski ravni in opozoriti pristojnih organov, ko se njihovi pristopi razlikujejo. Zato za izvoznike še vedno ne velja resnično poenotena ureditev nadzora izvoza.
(37) Iz ocene je razvidno tudi, da so ob sprejetju Uredbe že veljala številna pravila in da v številnih državah članicah nacionalni postopki niso bili bistveno spremenjeni.
(38) Na področju uvoza in tranzita pravila, postopki in podrobna ureditev v zvezi z nadzorom spadajo na področje carinskih predpisov in ne na področje uporabe Uredbe
, kar pojasnjuje, zakaj Uredba ni zagotovila dodane vrednosti.
3.3.Uspešnost
(39) Primerjava med razmerami leta 2010 in sedanjimi razmerami kaže, da so vse države članice napredovale pri enotni uporabi Protokola. Določbe Uredbe so učinkovito omogočile zagotavljanje sledenja gibanja strelnega orožja čez zunanje meje EU.
(40) Kljub temu je uskladitev še vedno nepopolna.
(41) Namen Uredbe je bil zlasti jasno razlikovati med orožjem za vojaško uporabo in orožjem civilne narave v postopkih izvoza, uvoza ali tranzita. Velik del držav članic pa meni, da jim enotni postopek dovoljuje, da enak postopek in enaka merila uporabijo za vsak izvoz orožja, civilnega in vojaškega, in ne – kot je cilj Uredbe – da se za isto operacijo izvoza civilnega in vojaškega orožja izjemoma uporabi enotni upravni postopek.
(42) Ker ni določb o označevanju ob izvozu za onesposobljeno orožje in plašilno orožje, je njegovo sledenje nemogoče. Poleg tega sledljivost tovora ni zagotovljena pri operacijah tranzita na carinskem območju Evropske unije (ta spada na področje uporabe carinskih predpisov in ne na področje uporabe Uredbe).
(43) Kar zadeva trajanje hrambe podatkov, zunanji ocenjevalec meni, da devet držav članic, kot se zdi, ne upošteva minimalnega trajanja 20 let, kar preprečuje oblikovanje podrobnih arhivov za sledenje gibanja strelnega orožja. Poleg tega različne prakse v nacionalnih zbirkah (neobstoj enotnega nacionalnega registra) vplivajo na kakovost sledljivosti. Ob tem je zaradi neobstoja povezav med zbirkami o prometu znotraj EU in zbirkami o izvoznih dovoljenjih težko pridobiti celovit vpogled v gibanja.
(44) Na področju izmenjave informacij je prvotni predlog Komisije
vključeval natančne določbe, sozakonodajalec pa se je odločil za splošnejša pravila. Izkazalo se je, da te določbe ne zadostujejo za doseganje zastavljenega cilja. Države članice na eni strani ne preverjajo sistematično, ali je bila vlagatelju kdaj zavrnjena izdaja dovoljenja in ali mu je bilo odvzeto dovoljenje v drugih državah članicah. Na drugi strani se preverjanje izvaja večinoma v sistemu COARM, čeprav ga samo malo držav uporablja za obveščanje o zavrnitvah in odvzemih dovoljenj. Posledično 43 % nacionalnih organov navaja, da so že izdali izvozno dovoljenje izvoznikom za skoraj povsem enake posle, ki jih je druga država članica zavrnila.
(45) Nazadnje, čeprav začetek veljavnosti Uredbe ni vplival na stalno rast evropskega izvoza strelnega orožja, večina izvoznikov meni, da je čas, potreben za obravnavo zahtevkov, tudi če je skladen z Uredbo, še vedno predolg. Manevrski prostor, ki ga imajo države članice pri podrobni ureditvi izdaje dovoljenj, povzroča razlike, ki jih soglasno kritizirajo izvajalci dejavnosti, saj ustvarja dodatne stroške.
3.4.Učinkovitost
(46) Gospodarski subjekti menijo, da so stroški večji od koristi, vendar se je izkazalo, da to mnenje ne temelji na objektivni oceni, temveč na občutku, ki ni nujno povezan s samo Uredbo. Po mnenju Komisije ni bilo dokazano, da bi se cilji Uredbe dosegali na račun nerazumnih stroškov ali težav. Večina stroškov zaradi Uredbe je upravne narave in so povezani z obveznostjo spoštovanja pravil in vzpostavitve skladnosti, kar je neposredna posledica različnih praks po državah. Javni organi pa nosijo stroške, povezane z nadzorom in izvajanjem Uredbe (vključno s pregonom).
(47) Namen prvotnega predloga Komisije je bil rešiti težave glede upravnih stroškov zaradi raznolikosti nacionalnih postopkov in zakonodaj, vendar pri ocenjevanju ni bilo mogoče dokazati pozitivnega vpliva Uredbe, kot jo je sprejel zakonodajalec, zlasti zaradi nepopolne uskladitve. Ta ugotovitev je toliko bolj zaskrbljujoča, ker je 76 % subjektov mikropodjetij.
(48) Zaupnost in razdrobljenost poslovnih ali vladnih podatkov otežujeta podrobno analizo finančnega učinka Uredbe. Medtem ko gospodarski subjekti menijo, da je razmerje med stroški in koristmi Uredbe negativno, predstavniki javnih organov menijo, da je razmerje rahlo pozitivno.
3.5.Usklajenost in dopolnjevanje
(49) Čeprav je bila usklajenost Uredbe z različnimi drugimi regulativnimi določbami prvotno zagotovljena, zlasti ujemanje opredelitev in področja uporabe Uredbe in Direktive 91/477/EGS, ki je omogočalo, da so imeli različni koncepti enak pomen, so nanjo vplivale spremembe navedene direktive maja 2017, s katerimi sta se znatno spremenila njeno stvarno področje uporabe (kategorije prepovedanega orožja, obveznost označevanja onesposobljenega orožja in plašilnega orožja ali rekvizitnega orožja in akustičnega orožja, pojem „pomembni sestavni del“) in osebno področje uporabe (zbiratelji, muzeji).
(50) Na nekaterih področjih se Uredba (EU) št. 258/2012 in skupni vojaški seznam na podlagi Skupnega stališča 2008/944/SZVP EU prekrivata. Države različno razlagajo področja tega prekrivanja, kar škodi enakosti obravnave skoraj povsem enakih poslov. Nasprotno pa je bila z oceno potrjena dobra povezava s carinskim zakonikom Unije.
4.Sklepi in nadaljnji ukrepi
(51) Razlog, zakaj je Uredba potrebna, ostaja neokrnjen. Nestabilnost mednarodnega političnega okolja v več svetovnih regijah in krepitev notranjih pravil Evropske unije vedno bolj utemeljujeta njen obstoj, da se zagotovi primeren nadzor nad trgovino s civilnim strelnim orožjem v Evropsko unijo in iz nje. Čeprav se večina preusmeritev nanaša na vojaško orožje, je vseeno potreben trden okvir za civilno orožje zaradi sivih con in za preprečevanje, da bi uporaba prožnejših postopkov na povezanem področju omogočila preusmeritve.
(52) Kljub temu ocena Komisije vodi do mešanih ugotovitev o izvajanju Uredbe št. (EU) 258/2012. Čeprav so bili cilji, ki so ji bili dodeljeni, večinoma doseženi, je Uredba vseeno žrtev svoje nenatančnosti in kompleksne povezanosti z drugimi standardi evropskega prava.
(53) Redna komunikacija z nacionalnimi organi, opravljena študija in javno posvetovanje so omogočili opredelitev zamisli, ki bi lahko bile ustrezen odziv na pomanjkljivosti, ugotovljene pri tem ocenjevanju.
(54) Komisija namerava v celoti izpolniti svoje obveznosti za pomoč državam članicam in zagotovitev celotnega izvajanja Uredbe, po potrebi vključno s formalnimi izmenjavami mnenj, če bi analiza pokazala, da prakse niso skladne z Uredbo.
(55) Komisija lahko na podlagi svoje pristojnosti za sprejemanje delegiranih aktov sprejme ukrepe za posodobitev Priloge 1 k Uredbi in prilagoditev korelacijske tabele kategorij strelnega orožja in oznak kombinirane nomenklature, da bi se upoštevala revizija Direktive 91/477/EGS (brez poseganja na področje uporabe Uredbe in opredelitve).
(56) Poleg tega je bilo v ocenjevalni študiji, ki jo je pripravil zunanji izvajalec, koristno priporočenih več nezakonodajnih ukrepov za izboljšanje izmenjave dobrih praks, razvoj smernic za izvajanje Uredbe in boljše izkoriščanje skupine za usklajevanje na področju izvoza strelnega orožja.
(57) Na področju izmenjave informacij sta zanimivi področji izboljšanje sistema COARM za izmenjave v zvezi z Uredbo (EU) št. 258/2012 in načelo neposrednega dostopa pristojnih organov. Podrobna ureditev udeležbe carinskih organov ostaja opredeljena, naj gre za zunanji tranzit v Evropski uniji, med carinskim uradom in uradom izstopa ali med uradom vstopa in carinskim uradom.
(58) Splošneje bi bilo treba, poleg možnih pojasnil za izboljšanje uporabe Uredbe, zaradi ugotovljenih težav predvideti možnost za njeno revizijo, in sicer v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje. Ob upoštevanju dokončnih odločitev Komisije, po potrebi po ustrezni oceni učinka, je že zdaj mogoče orisati področja za razmislek.
(59) Iz ocene je razvidno, da je treba okrepiti usklajenost nekaterih opredelitev iz Uredbe z drugimi zakonodajnimi določbami („deli“ in „pomembni sestavni deli“, „začasni izvoz“, „onesposobljeno strelno orožje“ itd.).
(60) Podrobna ureditev glede poenostavljenih postopkov bi lahko bila razjasnjena. Če se izkaže, da smernice ne zadostujejo, bi lahko bile predvidene možnosti, ki bi se med drugim nanašale na spodbujanje uporabe globalnih dovoljenj ali povezavo s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo.
(61) Za zagotovitev zanesljive analize tveganja bi lahko predvideli zbliževanje metod obravnave zahtevkov za izvozna dovoljenja, zlasti s sistematičnim poizvedovanjem v kazenskih evidencah držav članic (in ne samo v državi vložitve zahtevka).
(62) Za olajšanje upravnih postopkov po zgledu notranje ureditve iz Direktive 91/477/EGS o strelnem orožju bi morale Komisija in države članice razmisliti o digitalizaciji sistema vlaganja zahtevkov, kar bi olajšalo tudi izmenjavo informacij o zavrnitvah ter omogočilo interoperabilnost različnih sistemov in zanesljivo zbiranje statističnih podatkov. Zaradi takega interoperabilnega sistema digitaliziranega upravljanja zahtevkov bi se sicer zmanjšala potreba po zagotavljanju prevodov dokumentov, ki jih je že predvidel pristojni organ druge države članice.
(63) Postavljalo bi se lahko tudi vprašanje posplošitve načela tihega soglasja tretjih držav tranzita (ali nekaterih od teh držav), ker bi bilo s tako posplošitvijo mogoče skrajšati trajanje postopkov, naloženih izvoznikom.
(64) Nazadnje, v zvezi z uvozom bi bile lahko določbe Uredbe koristno pojasnjene, da bi bilo v skladu s Protokolom o strelnem orožju uvoženo orožje sistematično predmet usklajenega označevanja, ki omogoča identifikacijo prve države članice uvoza.
