EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 24.10.2017

COM(2017) 651 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate

{SWD(2017) 675 final}

1.Uvod: Boljše pravno urejanje znotraj Komisije

Sedanja Komisija je na polovici svojega mandata. Osredotočena ostaja na izvajanje prednostnih pobud, ki so namenjene podpori njenim desetim političnim prednostnim nalogam 1 v korist državljanov Unije, podpori rasti in delovnim mestom, boljšemu delovanju notranjega trga, spoprijemanju z varnostnimi grožnjami, zaščiti potrošnikov in delavcev ter izboljšanju javnega zdravja in okolja. Delovni program za leto 2018 2 znova kaže, da se je Komisija osredotočila na pomembna vprašanja, pri katerih so potrebne evropske rešitve. Vključuje ukrepe za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in energetske unije, zagotavljanje pravične obdavčitve podjetij in socialne pravičnosti, dokončanje unije kapitalskih trgov, okrepitev ekonomske in monetarne unije ter bančne unije, nadaljevanje boja proti terorizmu in pripravo načrta za naslednji večletni finančni okvir Unije.

Boljše pravno urejanje je temelj vseh prizadevanj Komisije, ki naj bi zagotovilo, da EU naredi, kar je potrebno, in da to naredi dobro. V ta namen je Komisija leta 2015 3 opredelila uravnotežen sklop načel in ukrepov, ki temelji na treh stebrih:

–ocena učinka: novim predlogom so priložene ocene učinka, v katerih se prouči, kako se lahko cilji zadevne politike dosežejo na najbolj učinkovit način brez nalaganja nepotrebnih bremen,

–„najprej ovrednoti“: pri vseh spremembah obstoječe zakonodaje bi se na podlagi analiz in prispevkov deležnikov ocenile možnosti za poenostavitev in zmanjšanje nepotrebnih stroškov,

–vključenost deležnikov: boljše pravno urejanje temelji na aktivni udeležbi civilne družbe, kar pomeni, da so deležniki pozvani k predložitvi mnenj v vseh fazah cikla politik, pri čemer se uporablja vrsta različnih orodij za pridobitev povratnih informacij ter posvetovalnih dejavnosti.

Ta pristop k boljšemu pravnemu urejanju uživa široko podporo deležnikov, tudi Evropskega parlamenta 4 in Sveta 5 . OECD je že leta 2015 uvrstil Komisijine ocene učinka na tretje mesto, sisteme vrednotenja pa na peto mesto med članicami OECD 6 . Od takrat je Komisija uvedla nadaljnje izboljšave maja 2015, leta 2016 pa so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o medinstitucionalnem sporazumu o boljšem pravnem urejanju 7 . Poleg tega je Komisija decembra 2016 predstavila bolj strateški pristop k izvrševanju zakonodaje EU 8 . V letu 2017 je prišlo do še treh pomembnih premikov pri pristopu Komisije k boljšemu pravnemu urejanju.

–Prvič, Komisija je nadaljevala prizadevanja za povečanje preglednosti, legitimnosti in odgovornosti svojega dela, zlasti kar zadeva proces posvetovanja in možnosti za deležnike, da predložijo povratne informacije o njenih predlogih (oddelek 2.2 v nadaljevanju). Do konca leta 2017 bo vzpostavila spletišče „Sodelovanje pri pripravi zakonodaje“, ki bo deležnikom omogočilo, da polno sodelujejo pri delu Komisije skozi celoten cikel politik 9 .

–Drugič, Komisija je leta 2017 zaključila obsežno posodobitev smernic in orodij za boljše pravno urejanje skozi celoten cikel politik 10 . Čeprav je osnovni namen teh smernic in orodij pojasnjevati in izkoriščati povezave med različnimi koraki oblikovanja politik znotraj Komisije ter podpirati njene službe pri prizadevanjih za boljše pravno urejanje, so na voljo tudi Evropskemu parlamentu, Svetu, državam članicam in vsem deležnikom. Cilj je olajšati večjo vključenost vseh teh akterjev v procesu oblikovanja politik Unije.

–Tretjič, v začetku leta 2017 je Odbor za regulativni nadzor zaključil zaposlovanje osebja in zdaj vključuje tudi tri člane, ki ne prihajajo z institucij EU. Ta neodvisni odbor 11 preverja kakovost ocen učinka in izbranih vrednotenj obstoječe zakonodaje ter objavi vsa svoja mnenja. Vsaka ocena učinka mora načeloma dobiti pozitivno mnenje, da se izvajanje pobude lahko nadaljuje. Če se Komisija odloči, da bo ukrepala brez takega mnenja, javno pojasni, zakaj se je tako odločila. Poleg tega Odbor službam Komisije zagotavlja praktično metodološko svetovanje. Odbor zdaj preučuje tudi izbrana vrednotenja in ob spremembah zakonodaje v skladu z načelom „najprej ovrednoti“ sistematično preveri, ali je bilo opravljeno vrednotenje kot podlaga za poročilo o oceni učinka.

Slika 1 vsebuje pregled ključnih dejavnosti za boljše pravno urejanje in kaže na obsežno delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih dvanajstih mesecih. Preostali del tega sporočila podrobneje obravnava navedene novosti ter tekoče delo v okviru platforme REFIT z namenom zbiranja, analize in upoštevanja mnenj deležnikov o tem, kako bi lahko poenostavili obstoječo zakonodajo. Pojasnjuje tudi stanje glede zavez, ki jih je Komisija sprejela v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje (zlasti točka 48) in glede sklepov Sveta 12 ter opredeljuje nadaljnje ukrepe Komisije za izpolnitev ambiciozne agende za boljše pravno urejanje. Delovni dokument služb Komisije, povezan s tem sporočilom, vsebuje dodatne informacije o prizadevanjih za poenostavitev. 

Slika 1. Pregled dejavnosti za boljše pravno urejanje, odkar jih je Komisija začela izvajati

2.Uporaba načel za boljše pravno urejanje: ključni rezultati

2.1.Posvečanje več pozornosti velikim zadevam: spoštovanje subsidiarnosti in sorazmernosti

Junckerjeva Komisija se osredotoča na osrednji sklop desetih političnih prednostnih nalog ter si še naprej prizadeva ukrepati samo tam, kjer je to potrebno na ravni EU, in predlagati le tisto, kar je nujno za doseganje želenih rezultatov. Na podlagi dokazov, zbranih s pomočjo različnih instrumentov za boljše pravno urejanje, Komisija ukrepa na področjih, kjer je to potrebno in kjer prinaša dodano vrednost. Slika 2 ponazarja to njeno osredotočenost, ki olajšuje tudi vključevanje horizontalnih ciljev, npr. trajnosti, v vsa področja politik. Če se za več področij, kot so energija in podnebje, promet, digitalni enotni trg in notranji trg, uporabljajo sektorski pristopi, uporaba instrumentov za boljše pravno urejanje zagotavlja skladnost in preprečuje nepotrebne stroške prekrivanja med zadevnimi sektorji.

Za veliko večino teh pobud so bile pripravljene ocene učinka, vendar ni vedno mogoče pridobiti informacij in dokazov, potrebnih za oceno učinka ukrepov, pri katerih je potreben takojšen odziv politike. Tako je bilo v zadnjem letu denimo na področju migracij in varnosti. V teh primerih je Komisija vseeno v največji možni meri priskrbela dokaze v podporo predlaganim ukrepom, v redkih primerih, ko to ni bilo mogoče, pa je pojasnila, zakaj ne.

Slika 2. Število prednostnih pobud v času Junckerjeve Komisije (2015–2018) v primerjavi z zadnjim letom prejšnje Komisije

Komisija si poleg tega, da se osredotoča na ključne prednostne naloge, še naprej prizadeva, da bi zagotovila sorazmernost svojih ukrepov. Letno poroča o obsežnem delu, ki ga opravi na področju subsidiarnosti in sorazmernosti. Pomembno orodje pri tem je neodvisen pregled političnih možnosti, ki ga opravi Odbor za regulativni nadzor, še preden Komisija sprejme svoje predloge. Odbor preveri možnosti za poenostavitev zakonodaje in vse relevantne učinke (na primer za MSP), kar lahko vodi k bolj učinkovitim, uspešnim ali sorazmernim pristopom, ki se izognejo nepotrebnim stroškom. Primeri so navedeni v okviru 1.

2.2.Preglednost, legitimnost in odgovornost

V letih 2016 in 2017 Komisija posebno pozornost namenja povečanju legitimnosti svojega dela. Zavezana je najstrožjim standardom preglednosti in odgovornosti v interesu demokratične legitimnosti, kar je skladno z deseto prednostno nalogo njenih političnih usmeritev („Unija demokratičnih sprememb“). Javnost in deležniki upravičeno pričakujejo, da bodo lahko tudi sami vplivali na odločanje, preučevali dokaze ter bili seznanjeni s tem, kdo vse si še prizadeva vplivati na odločanje. Komisija z lastnim delovanjem daje zgled glede preglednosti interakcije z zastopniki različnih interesov, pri čemer uporablja načelo, da se komisarji, člani njihovih kabinetov in generalni direktorji sestajajo le z lobisti, ki so vpisani v register za preglednost in ki objavljajo informacije o teh srečanjih na svojih spletnih mestih. Poleg tega je registracija v registru za preglednost zdaj tudi pogoj, da so organizacije deležnikov in posamezni strokovnjaki, ki zastopajo skupni interes, lahko imenovani za člane strokovnih skupin, ki svetujejo Komisiji. Komisija je septembra 2016 predstavila predlog pravno zavezujočega medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost, ki bi zadeval Komisijo, Evropski parlament in prvič tudi Svet. To bi bil velik korak na poti k večji preglednosti pri lobiranju.

Komisija je trdno zavezana sodelovanju z deležniki in državljani v celotnem ciklu politik 13 in je veliko vložila v različna orodja za boljšo interakcijo v zvezi s svojimi dejavnostmi. Kljub dostopnosti teh orodij pa je jasno, da raven udeležbe ni dosegla polnega potenciala in da nekateri deležniki še vedno ne želijo ali ne morejo sodelovati. Komisija je sprejela dodatne ukrepe za rešitev tega problema, zlasti naslednje:

·Kot odziv na pomisleke deležnikov, vključno s platformo REFIT 14 , da pogosto ni jasno, na kakšen način Komisija uporablja njihove prispevke, bo Komisija v ocenah učinka, vrednotenjih in poročilih o posvetovanjih zagotovila boljše povratne informacije glede stališč deležnikov in tako osvetlila, kako so bili njihovi prispevki uporabljeni.

·Za zagotovitev, da se na najbolj učinkovit način pritegnejo najprimernejši deležniki za zbiranje njihovih mnenj in relevantnih podatkov, je Komisija okrepila navodila službam Komisije za pripravo jasne posvetovalne strategije za vsako pobudo, ki bo predstavljena v kažipotih in začetnih ocenah učinka.

·Da bi javna posvetovanja za pomembne pobude dosegla čim širšo javnost in da se olajša dajanje povratnih informacij, bodo pomembna javna posvetovanja zdaj na voljo v vseh uradnih jezikih EU, druga pa vsaj v angleščini, francoščini in nemščini. Gre za odziv na pomisleke, ki so jih izrazili Evropski parlament, Evropski varuh človekovih pravic, deležniki in državljani.

·Komisija je 1. julija 2016 vzpostavila novo spletno mesto, ki je osrednja vstopna točka za državljane in deležnike pri iskanju informacij o oblikovanju politik in sodelovanju v tem procesu 15 . Tako lahko lažje izrazijo svoje mnenje. Oblikovanje politik je bolj pregledno, saj se prispevki objavijo samodejno. S tem je bila izpolnjena pomembna zaveza agende za boljše pravno urejanje iz leta 2015.

·Povratne informacije o Komisijinih zgodnjih zamislih za nove pobude (kažipoti in začetne ocene učinka), sprejetih predlogih in osnutkih terciarne zakonodaje (delegirani in izvedbeni akti) se zdaj lahko podajo na enem samem spletnem mestu. To pomeni znatno izboljšanje preglednosti pri posvetovanjih, ki so bila prej praviloma zapleten in nepregleden proces, v katerem so sodelovali samo strokovnjaki in predstavniki držav članic. Slika 3 prikazuje pregled trenutnega stanja.

Slika 3. Spletno mesto „Sodelovanje pri pripravi zakonodaje“: pregled od njegove vzpostavitve 1. julija 2016

Komisija bo tudi še naprej spodbujala še večjo udeležbo deležnikov, zlasti kar zadeva prednostne predloge, prek družbenih medijev (#EUHaveYourSay). To prispeva k stalnemu povečevanju števila obiskovalcev spletnega mesta „Sodelovanje pri pripravi zakonodaje“, ki jih je bilo avgusta 2017 že več kot 47 000 (slika 4). Prejeti prispevki so bili na primer razlog za spremembo predlogov Komisije glede pravil o pošteni uporabi gostovanja mobilnih telekomunikacij 16 ali pa so zagotovili informacije zakonodajalcu, kot pri javnem odzivu na predlog Komisije o strelnem orožju 17 .

Komisija bo do konca leta 2017 dodatno izboljšala to spletno mesto. Izboljšave bodo vključevale „pogled časovnice“, ki bo bolj zgodaj omogočal več informacij o vsaki pobudi, ki se pripravlja, ter vključeval dostop do vseh spletnih javnih posvetovanj, organiziranih vsako leto.

2.3.Poenostavitev zakonodaje in odprava nepotrebnih stroškov

Sedanja Komisija že od začetka svojega mandata poudarja, da je aktivno upravljanje obstoječe zakonodaje EU enako pomembno kot priprava novih pobud. Bistveno je zagotoviti, da zakonodaja še naprej ustreza svojemu namenu in dosega rezultate, ki jih je želel doseči zakonodajalec EU. Komisija se pri svojih prizadevanjih za poenostavitev zakonodaje osredotoča na odpravljanje nepotrebnih stroškov in upravnih bremen, ne da bi bili pri tem ogroženi cilji politik. Poenostavljanje zakonodaje in zmanjševanje bremen pomeni tudi boljše izvajanje in izvrševanje ter v končni fazi prinaša boljše rezultate.

Komisija je prepričana, da se zmanjševanje nepotrebnih stroškov najučinkoviteje izvaja za vsak posamičen primer, da se tako v celoti ohranijo predvideni cilji zakonodaje. Dosledno zagovarja mnenje, da boljše pravno urejanje ni deregulacija. Če obstaja jasna potreba po pravnem urejanju za dosego pomembnih družbenih ciljev – na primer na področju trgov dela, zdravja in varnosti pri delu, varstva okolja ali za obravnavanje vpliva novih tehnologij na zasebnost – bo to izvedla ustrezno ambiciozno. Priprava učinkovite zakonodaje vedno vključuje določene stroške, na katere je treba gledati z vidika splošnih koristi, ki jih bo zakonodaja prinesla. Za zagotavljanje demokratične odgovornosti in preglednosti je ključno, da politična odločitev o tem, kateri stroški so upravičeni za doseganje ciljev politike, temelji na dokazih iz presoje vsakega posamičnega primera v odziv na pomisleke deležnikov in državljanov.

Pristop Komisije za razliko od pristopa v številnih državah članicah temelji na načelu „najprej ovrednoti“. Komisija se je zavezala, da bo pred spremembo zakonodaje ali uvedbo nove zakonodaje ovrednotila obstoječe predpise ter opredelila možnosti za poenostavitev in zmanjšanje stroškov. Takšna vrednotenja se lahko izvedejo za posamezne zakonodajne akte ali več zakonodajnih aktov skupaj ter zajemajo določen sektor („preverjanje ustreznosti“) in opredeljujejo področja možnih prihrankov pri stroških za zadevno zakonodajo. Ta analiza se nato uporabi pri oceni učinka, v kateri se opredeli, kako bi bilo te spremembe mogoče najbolje izvesti, in se jih količinsko opredeli, če je to mogoče. Vrednotenja in ocene temeljijo na dokazih, ki se zbirajo prek posvetovanj z deležniki, dela platforme REFIT in prispevkov, ki se lahko vložijo prek spletnega mesta „Zmanjšajte breme“ 18 . To je ključnega pomena za splošno legitimnost teh vrednotenj in ocen ter zagotovitev, da prizadevanja za zmanjšanje stroškov ne vplivajo negativno na cilje politik. V letu 2016 so bila opravljena vrednotenja za nekaj manj kot polovico ocen učinka, leta 2017 pa je ta delež narasel na skoraj 70 %. To je velik dosežek, odkar je bil uveden ta koncept.

Eden ključnih izzivov je dovolj natančno količinsko opredeliti stroške in koristi predlaganih sprememb. Taka količinska opredelitev ni lahka naloga, predvsem zato, ker so razpoložljivi podatki, vključno s tistimi, ki jih morda zbirajo države članice o izvajanju zakonodaje, pogosto omejeni. Zato je težko pripraviti zanesljive ocene učinkov za vseh 28 držav članic. Komisija kljub navedenim težavam predstavi količinsko opredeljene informacije v približno polovici svojih ocen učinka in v skoraj vseh tistih, ki so vključene v program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Na splošno je praksa Komisije glede količinske opredelitve zelo v skladu s pristopi drugje in je precej napredna, kar se tiče ocene koristi politik.

Ta pristop prinaša rezultate. Komisija je v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov od leta 2015 predlagala 137 pobud za poenostavitev. Platforma REFIT ima pomembno vlogo pri osredotočanju dela Komisije na tisto, kar je za deležnike najpomembnejše. Od začetka leta 2016 je platforma REFIT sprejela 58 mnenj, pri čemer so bila med pomembnejšimi prispevki zlasti mnenja o poenostavitvi skupne kmetijske politike, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pravil o DDV in področja enotnega trga. Okvir 3 navaja nekaj primerov, pri katerih je Komisija s pomočjo platforme REFIT opredelila možne prihranke pri stroških za podjetja, državljane in državne uprave. Več podrobnosti o teh in vseh drugih predlogih v okviru programa REFIT je navedenih v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je bil objavljen hkrati s tem sporočilom. Delovni program za leto 2018 vsebuje seznam glavnih predlogov za zmanjšanje nepotrebnih stroškov, ki jih namerava Komisija pripraviti pred koncem svojega mandata.

2.4.Ocena alternativnih pristopov za poenostavitev in zmanjšanje stroškov

Zmanjšanje nepotrebnih regulativnih bremen je ena od političnih prednostnih nalog te Komisije, ki prinaša rezultate zahvaljujoč pristopu, ki obravnava dejanske pomisleke deležnikov, zagotavlja ustrezno demokratično odgovornost in spodbuja natančno količinsko opredeljevanje, ne da bi bil od njega odvisen. Komisija je v skladu z zavezo iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje kljub temu ocenila alternativne pristope, vključno z določanjem ciljev za zmanjšanje bremena v posameznih sektorjih. Njene ugotovitve so povzete v okviru 4 in podrobneje predstavljene v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije.

Izkušnje Komisije in dokazi iz drugih sistemov ne kažejo, da bi pristop na podlagi predhodno določenih ciljev za zmanjšanje bremena prinesel boljše rezultate kot sedanji pristop v smislu odpravljanja nepotrebnih stroškov in zagotavljanja oprijemljivih koristi za deležnike. Sedanji pristop temelji na posamičnih ocenah veljavnih zakonodajnih aktov, da se konkretno ugotovi, kaj je mogoče poenostaviti, racionalizirati ali odpraviti. Pristop Komisije temelji na dokazih, legitimnost pa je zagotovljena z dejstvom, da v njem dejavno sodelujejo deležniki. To zagotavlja, da ne prihaja do tveganja nepotrebne deregulacije ali negativnih učinkov za ključne cilje politik.

Komisija bo zato osredotočila svoja prizadevanja na izboljšanje tega pristopa. Zavezuje se, da bo na podlagi svojih vrednotenj zakonodaje zagotovila, da se v vsaki oceni učinka, ki spremlja spremembe zakonodaje, jasno opredelijo možni prihranki stroškov, kolikor je mogoče, tudi količinsko, s čimer se določi jasen cilj za zmanjšanje bremena, ki ga morata pri svojem delu upoštevati Evropski parlament in Svet 22 . Če bosta Evropski parlament in Svet spremenila predloge Komisije ter zmanjšala ali dodala elemente poenostavitve, bo Komisija pozvala obe instituciji, naj pregledno pojasnita, zakaj je to potrebno, in ocenita učinek svojih predlaganih sprememb v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje. Ta cilj za zmanjšanje bremena bi bil tudi vodilo za države članice pri prenosu in izvajanju zakonodaje Unije.

Komisija je prenovila tudi svojo zbirko orodij za boljše pravno urejanje, in sicer je dodala podrobna navodila za službe Komisije o količinskem opredeljevanju in okrepila razpoložljivo notranje usposabljanje. Poleg tega se namerava v okviru posvetovalnih dejavnosti, ki spremljajo vrednotenja in ocene učinka, bolj sistematično posvetovati z deležniki o potrebah ali možnostih za poenostavitev zakonodaje.

Komisija bo tudi sodelovala z obema institucijama z namenom, da se okrepi učinek točk 22 in 23 medinstitucionalnega sporazuma za vzpostavitev bolj sistematičnega pristopa k spremljanju in vrednotenju uspešnosti obstoječe zakonodaje, kar bi zagotavljalo, da bodo na voljo podatki, potrebni za kakovostna vrednotenja in zanesljive količinske opredelitve. Komisija bo ustrezne določbe vključila v svoje predloge.

Poleg tega imajo države članice znatno diskrecijo glede načina izvajanja prava Unije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zaznave podjetij glede regulativnih bremen se po Uniji močno razlikujejo, kar kaže na to, da ima navedena diskrecija pomembno vlogo. Komisija bo v zvezi s tem vprašanjem še naprej sodelovala z državami članicami, na primer z zagotavljanjem načrtov za izvajanje zakonodaje, da bi olajšala njeno izvajanje. V skladu s pozivom v medinstitucionalnem sporazumu bi morale države članice ob prenosu zakonodaje Unije v nacionalno pravo jasno opozoriti, kadar dodajajo elemente, ki niso povezani s to zakonodajo.

2.5.Nov pristop k izvrševanju prava Unije

Učinkovita uporaba prava EU je nujna za doseganje predvidenih koristi. Ključno je, da države članice odgovorno spoštujejo in izvršujejo pravila, ki so jih skupno vzpostavile. Komisija bo še naprej podpirala države članice pri njihovih prizadevanjih za prenos, uporabo in izvajanje prava EU. Hkrati bo kot varuhinja pogodb okrepila prizadevanja za zagotovitev skladnosti s pravom EU.

Komisija je v skladu s prednostnimi ukrepi, napovedanimi v letu 2016, predstavila svojo novo politiko izvrševanja v sporočilu z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ 23 . V sporočilu je opisan bolj strateški pristop k politiki Komisije glede kršitev, ki se osredotoča na sistemske težave, pri katerih lahko izvršilno ukrepanje Komisije dejansko prinese spremembe. Med prednostnimi nalogami bo tudi preiskovanje primerov, ko države članice zakonodajo EU nepravilno prenesejo v nacionalno zakonodajo ali je sploh ne prenesejo. Pomen, ki ga Komisija pripisuje pravočasnemu prenosu prava Unije, se odraža v njenem okrepljenem pristopu do finančnih sankcij v takih primerih. Komisija bo dosledno ukrepala tudi v primerih, ko države članice ne spoštujejo sodb Sodišča, ali kadar povzročijo resno škodo finančnim interesom EU ali kršijo izključne pristojnosti EU. Takšne nepravilnosti ali kršitve državljanom in podjetjem onemogočajo uživanje pravic in koristi, ki jim jih zagotavlja pravo EU. Komisija bo v skladu s to novo politiko zaključila primere, kadar se ji bo to zdelo primerno z vidika politike. Nedavni informativni pregled, objavljen skupaj s predsednikovim govorom o stanju v Uniji, prikazuje razvoj dejavnosti izvrševanja 24 .

Cilj nove politike Komisije glede kršitev je zagotoviti hitrejše zagotavljanje skladnosti, kadar je to pomembno, da lahko Komisija izpolni svoje prednostne naloge. Ta nova politika glede kršitev ni neodvisna pobuda, temveč je trdno zasidrana tudi v vrsti drugih ukrepov, ki jih bo Komisija sprejela za podporo državam članicam pri izvajanju zakonodaje EU in tesno sodelovanje z njimi, da se zagotovi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajanje prava EU. Komisija bo v okviru boljšega pravnega urejanja bolj sistematično izvajala dialog z državami članicami o skladnosti s pravom EU ter o širših vprašanjih in premislekih glede izvrševanja in politik za celoten spekter zakonodajnih področij.

Slabo izvajanje zakonodaje Unije pomeni, da načrtovane koristi v praksi niso v celoti dosežene. Če bi se na primer okoljska zakonodaja EU v celoti izvajala, bi gospodarstvo EU lahko prihranilo 50 milijard EUR na leto pri zdravstvenih stroških in neposrednih stroških za okolje. Pregled izvajanja okoljskih politik 25 je bil uveden kot novo orodje za izboljšanje izvajanja evropske okoljske politike in skupno dogovorjenih pravil. To je začetek novega sodelovanja z državami članicami za odkrivanje in odpravljanje vzrokov za pomanjkljivosti pri izvajanju ter iskanje rešitev, preden težave postanejo resne. Komisija je februarja 2017 objavila prvi sklop 28 poročil za posamezne države, v katerih obravnava nacionalne prednosti, priložnosti in pomanjkljivosti glede izvajanja. Istočasno je bilo objavljeno sporočilo, ki opredeljuje skupne izzive in predlaga ukrepe za izboljšanje za vse države članice EU 26 . Če bo ta pristop uspešen, bi se lahko uporabljal tudi širše na drugih področjih politike.

2.6.Sodelovanje z drugimi institucijami

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje priznava skupno odgovornost vseh institucij EU za zagotavljanje visokokakovostne zakonodaje Unije. Komisija je v zadnjih 12 mesecih izpolnila večino svojih zavez iz sporazuma in pričakuje prvo oceno stanja z Evropskim parlamentom in Svetom, ki bo pokazala, kje so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje postopkov boljšega pravnega urejanja in preverjanja ustreznosti zakonodaje EU.

3.Zaključki in naslednji koraki za dokončanje agende za boljše pravno urejanje

Danes je bolj kot kadar koli treba zagotoviti, da oblikovanje politik temelji na dejstvih in dokazih. Današnji svet in problemi, s katerimi se soočamo, so preveč kompleksni, da bi lahko zanje našli rešitve, ne da bi najprej na strukturiran in celovit način proučili dokaze.

Pristop Komisije deluje dobro in dosega pozitivne rezultate. Boljše pravno urejanje je orodje, ki zagotavlja osnovo za pravočasne in smiselne odločitve glede politik, s katerimi se uresničujejo politične prednostne naloge, ki vodijo ukrepanje Komisije za reševanje z izzivi, s katerimi se danes sooča EU. Javna posvetovanja, vrednotenja, ocene učinka in program REFIT omogočajo sistematično presojo novih predlogov in obstoječe zakonodaje, da se lahko dosežejo potrebni rezultati in preprečijo nepotrebni regulativni stroški. Ta pristop omogoča celovito, z dokazi podprto in sistematično oceno prednosti zakonodaje. Je prožen in Komisiji omogoča, da se osredotoči na posamezne akte, v zvezi s katerimi deležniki opozarjajo, da jih je treba izboljšati.

To zagotavlja, da je boljše pravno urejanje podlaga za politične odločitve ter jim zagotavlja večjo legitimnost in odgovornost. Tako oblikovalci politik kot deležniki morajo v skladu s tem pristopom predstaviti argumente na podlagi dokazov in pričakovane učinke, hkrati pa je na voljo vrsta orodij za koristno sodelovanje z vsemi deli družbe.

Komisija je kljub temu vedno pripravljena izboljšati svojo politiko boljšega pravnega urejanja. V zvezi s programom REFIT se je Komisija odločila, da bo okrepila prizadevanja za količinsko opredelitev učinkov svojih predlogov in zagotovila, da se pri vseh spremembah obstoječe zakonodaje sistematično proučijo možnosti za poenostavitev in zmanjšanje nepotrebnih stroškov. To je predvideno v revidiranih smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, ki so začele veljati julija letos. Od 1. novembra je treba v vseh ocenah učinka, kolikor je mogoče, količinsko opredeliti in dosledno predstaviti rezultate dela, povezanega s programom REFIT, ter vse informacije o stroških in koristih pobude.

Komisija bo pripravila splošno oceno izvajanja agende za boljše pravno urejanje skozi svoj celoten mandat.

(1)       .  

(2)      COM(2017) xxx. [dopolniti, ko bo znano]

(3)      COM(2015) 215 z dne 19. maja 2015; Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU.

(4)      Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti; .  

(5)      Boljše pravno urejanje za krepitev konkurenčnosti: sklepi Sveta z dne 26. maja 2016; .  

(6)      OECD (2015) OECD Regulatory Policy Outlook 2015, OECD Publishing, Pariz; http://www.oecd.org/publications/oecd-regulatory-policy-outlook-2015-9789264238770-en.htm.  

(7)      Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje. UL L 123, 12.5.2016, str. 1. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ%3AL%3A2016%3A123%3ATOC .  

(8)      C(2016) 8600 z dne 21. decembra 2016; Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov.

(9)      „Sodelovanje pri pripravi zakonodaje“: .  

(10)       .  

(11)       .  

(12)      Sklepi Sveta iz decembra 2014 (dokument št. 16000/14): „... poziva Komisijo, naj na podlagi prispevka držav članic in deležnikov v okviru programa REFIT razvije in uveljavi cilje glede zmanjšanja na posebej obremenjujočih področjih, zlasti za MSP. Ta pristop ne bi zahteval referenčnega merjenja ter bi moral hkrati upoštevati stroške in koristi pravne ureditve.“; ter sklepi Sveta z dne 26. maja 2016 o boljšem pravnem urejanju za krepitev konkurenčnosti, v katerih Svet poziva Komisijo, „naj hitro nadaljuje delo na tem področju, da bi lahko bili cilji glede zmanjšanja uvedeni v letu 2017, obenem pa zmeraj upošteva visoko stopnjo varstva potrošnikov, zdravja, okolja in zaposlenih ter pomen v celoti delujočega enotnega trga.“

(13)      OECD pilot database on stakeholder engagement practices (pilotna zbirka podatkov OECD o praksah vključevanja deležnikov): .  

(14)       .  

(15)       .  

(16)       .  

(17)      COM(2015) 750. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

(18)       .  

(19)      Izbrani primeri iz pregleda stanja programa REFIT. Več informacij je na voljo v povezanem delovnem dokumentu služb Komisije.

(20)       https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/257ede84-dd11-4873-be36-77aaca2faeab (program ABRplus).

(21)       https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/overview-law-making-process/evaluating-and-improving-existing-laws/reducing-burdens-and-simplifying-law/refit-platform/refit-platform-recommendations_sl .

(22)      Glej orodje št. 12 o obliki poročila o oceni učinka v zbirki orodij za boljše pravno urejanje; .

(23)       C(2016) 8600 (UL C 18, 19.1.2017). 

(24)       .  

(25)      Sporočilo „Zagotavljanje koristi okoljskih politik EU z rednim pregledom njihovega izvajanja“ (COM(2016) 316 final).

(26)      Sporočilo „Pregled izvajanja okoljske politike EU: skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate“ (COM(2017) 63 final).