52017DC0323

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2017

COM(2017) 323 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Šesto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Šesto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Uvod

V obdobju, zajetem v tem šestem poročilu 1 , se je z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016 2 nadaljevalo zagotavljanje učinkovitega upravljanja migracijskih tokov ob vzhodnosredozemski poti, s čimer se je utrdil trend, opisan v prejšnjih poročilih.

Število nezakonitih prehodov je ostalo majhno (v povprečju 52 dnevno od petega poročila). Kljub nedavnim tragičnim incidentom se je precej zmanjšalo tudi število smrtnih žrtev v Egejskem morju.

Vendar so še vedno prisotni nekateri izzivi, zlasti ker je število prihodov še vedno večje od števila vrnitev z grških otokov v Turčijo, zaradi česar se povečuje pritisk na žariščne točke na otokih. Hitro povečanje učinkovitosti pritožbenih postopkov za zadeve v zvezi z azilom in zmogljivosti za vračanje z otokov zato ostaja prednostna naloga, tudi zaradi morebitnega povečanja števila prehodov z začetkom poletne sezone.

Pri vseh drugih elementih izjave je opazen dodaten napredek, vključno z vse hitrejšim preseljevanjem sirskih beguncev iz Turčije. Tudi instrument za begunce v Turčiji se še naprej stalno izvaja. Iz obsega sredstev v višini 3 milijarde EUR za obdobje 2016–2017 so skupna dodeljena sredstva dosegla znesek 2,9 milijarde EUR (v primerjavi z 2,2 milijarde EUR v času prejšnjega poročila) in podpisane so bile pogodbe za 47 projektov v skupnem znesku 1,572 milijarde EUR (povišanje z 1,495 milijarde EUR), ki so se že začele izvajati. Izplačila so dosegla znesek 811 milijonov EUR (porast s 750 milijonov EUR).

Predsednika Juncker in Tusk ter predsednik Erdoğan so na srečanju 25. maja 2017 poudarili bistven pomen izjave EU in Turčije za skupno upravljanje izzivov na področju migracij in njihovo skupno odločnost, da si prizadevajo za njeno nadaljnje uspešno izvajanje.

1.Trenutne razmere

Od petega poročila so iz Turčije na grške otoke prispele skupaj 5 303 osebe (v obdobju od 27. februarja do 8. junija 2016), kar v povprečju pomeni 52 oseb na dan. Številke so precej manjše kot v istem obdobju prejšnje leto (približno 40 000 od 27. februarja) in en mesec pred izjavo (ko je prišlo povprečno 1 700 oseb na dan). Kljub temu kaže, da bi se lahko z izboljšanjem vremenskih razmer povečala tihotapska dejavnost, kot je razvidno iz večjega števila prihodov na grške otoke in primerov prestrezanja turških organov na celini. Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je bilo v Egejskem morju zabeleženih 105 smrtnih žrtev in pogrešanih oseb 3 . To je še vedno tragično število, vendar pomeni znatno zmanjšanje glede na približno 1 150 ljudi, ki so umrli ali bili prijavljeni kot pogrešani v letu pred sprejetjem izjave.

Nastanitev treh milijonov beguncev iz Sirije 4 , Iraka in drugih držav je še vedno prednostno vprašanje za turške organe, ki si močno prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za sprejem in življenjskih razmer. Ta prizadevanja so prispevala tudi k zmanjšanju števila Sircev, ki nezakonito prečkajo mejo.

Izboljšano usklajevanje in sodelovanje

Koordinator EU še naprej tesno sodeluje z vsemi zadevnimi partnerji, da se zagotovi vsakodnevno spremljanje izvajanja izjave EU in Turčije in skupnega akcijskega načrta o njenem izvajanju 5 , ki je bil pripravljen skupaj z grškimi organi. Skupni akcijski načrt je na decembrskem zasedanju potrdil Evropski svet, ki je Grčijo in vse države članice pozval, naj zagotovijo njegovo izvajanje. Od prejšnjega poročila so bila posebna prizadevanja usmerjena v pospeševanje azilnega postopka, zlasti na drugi stopnji, in povečanje predodstranitvenih zmogljivosti in zmogljivosti za pridržanje na otokih. Komisija je hkrati podprla grške organe pri usklajevanju in upravljanju ter zagotavljanju varnosti in zaščite na otokih, da bi nadgradila sprejemne zmogljivosti in izboljšala življenjske razmere na otokih ter pospešila predajo migrantov iz rednega azilnega postopka, vključno z ranljivimi skupinami, v namenske objekte na celini. Prizadevanja za povišanje stopnje vračanja so bila podprta tudi z izvajanjem priporočila Komisije o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju direktive o vračanju 6 . Posebna pozornost je bila namenjena tudi ukrepom za učinkovito zaščito ranljivih skupin, saj je bila ponovno poudarjena potreba po imenovanju uradnih oseb za varstvo otrok v sprejemnih objektih, tudi na vseh žariščnih točkah, kjer so nastanjeni otroci.

Nujen in pomemben odziv držav članic na potrebe, ki sta jih opredelila Evropski azilni podporni urad in evropska mejna in obalna straža, je nepogrešljiv, saj agencijam EU omogoča učinkovito podpiranje izvajanja izjave EU in Turčije. To vključuje napotitve za dovolj dolga obdobja in v skladu z določenimi specifikacijami.

Vendar se pomanjkanje osebja, ugotovljeno v prejšnjih poročilih, še vedno ni v celoti obravnavalo. Evropski azilni podporni urad je od 9. junija v Grčijo napotil 101 tolmača in 100 strokovnjakov iz držav članic, od katerih jih je bilo 99 napotenih na žariščne točke, 85 od teh pa je bilo uradnikov za obravnavanje primerov. To pomeni, da trenutno primanjkuje 50 strokovnjakov. Evropska mejna in obalna straža ima v okviru skupne operacije Poseidon napotenih 891 uradnikov, vključno z 88 uradniki za podporo pri dejavnostih ponovnega sprejema v okviru izvajanja izjave. Za skupno operacijo Poseidon in za shemo ponovnega sprejema v okviru izjave EU in Turčije primanjkuje 13 strokovnjakov za obdobje do konca junija in 43 strokovnjakov za obdobje od julija do sredine avgusta.

Skupina gostujočih uradnikov za zagotavljanje podpore, kjer je potrebna, ki so jih napotile države članice, usposablja pa jih Europol, se je pred kratkim povečala na 278. Napotujejo se na pet grških žariščnih točk na podlagi tromesečne rotacije za opravljanje sekundarnih varnostnih pregledov. Število gostujočih uradnikov se lahko razlikuje iz tedna v teden; na žariščne točke je trenutno napotenih 15 gostujočih uradnikov. Poleg tega sta dva uradnika zaradi usklajevanja napotena v regionalno skupino Evropske unije za posredovanje v Pireju.

Evropska mejna in obalna straža še naprej sodeluje z zvezo NATO pri dejavnostih zgodnjega opozarjanja in nadzora ter izmenjavi operativnih informacij, tudi z grško in turško obalno stražo. Turška obalna straža na svoji strani še vedno dejavno patruljira in preprečuje odhode iz Turčije. Poleg tega je Turčija 29. aprila 2017 v svoj zakon o tujcih in mednarodni zaščiti vključila ukrepe v zvezi z zaplembo vozil, ki se uporabljajo za tihotapljenje ljudi. Obstajajo dokazi, da morajo zaradi tega tihotapci ljudi zdaj poskusiti večkrat, preden jim uspe migrante prepeljati čez Egejsko morje.

Dejavnosti obveščanja

Sredi maja 2017 je začel uspešno delovati večjezični spletni informacijski portal „InfoMigrants.net“, katerega namen je doseči potencialne migrante ter jih obveščati o nevarnostih in dejstvih, povezanih z migracijami.

Informacijske točke na Hiosu in Lezbosu migrantom in prosilcem za azil še naprej zagotavljajo informacije o njihovih pravicah, obveznostih in možnostih, ki jih imajo na voljo, vključno v zvezi z azilom ali vrnitvijo. Komisija je grško službo za sprejem in identifikacijo opozorila na potrebo po vzpostavitvi takih informacijskih točk na vseh žariščnih točkah. Služba za sprejem in identifikacijo trenutno vzpostavlja informacijsko točko na otoku Kos. Osebje, ki je prisotno na teh točkah, in vsi, ki na otokih zagotavljajo informacije, sledijo istemu postopku. Komisija je v sodelovanju z grškimi organi, Evropskim azilnim podpornim uradom, Mednarodno organizacijo za migracije in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce pred kratkim dokončala dokumentacijo, namenjeno informiranju oseb, ki nedovoljeno prihajajo na grške otoke. Zadevno informacijsko gradivo je bilo posredovano službi za sprejem in identifikacijo za uporabo na žariščnih točkah.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi

·Države članice nemudoma dajo na voljo osebje, ki ga potrebujeta Evropski azilni podporni urad ter evropska mejna in obalna straža.

·Skupna prizadevanja za izvajanje skupnega akcijskega načrta o izvajanju izjave EU in Turčije bi bilo treba nadaljevati.

2.Vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa iz Grčije v Turčijo

V izjavi je določeno, da je treba vrniti vse nove migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil, ki so iz Turčije prispeli na grške otoke po 20. marcu 2016 in katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno. Ti ukrepi se izvajajo dosledno v skladu z zahtevami prava EU in mednarodnega prava ter ob popolnem spoštovanju načela nevračanja 7 .

Trenutno stanje

Od prejšnjega poročila do 9. junija je bilo 311 oseb, ki so v Grčijo prišle iz Turčije, vrnjenih v skladu z izjavo EU in Turčije, vključno z 42 Sirci. Med državljani drugih držav so bili Pakistanci (163), Alžirci (37), Bangladeševci (35), Maročani (8), Nepalci (7), Ganci (5), Nigerijci (3), Kamerunci (3), Iračan (1), Afganistanec (1), Egipčan (1), Kongovec (1), državljan Slonokoščene obale (1), Haitijec (1) Senegalec (1) in Palestinec (1). Skupno število migrantov, vrnjenih v Turčijo od izjave EU in Turčije, je 1 798 8 .

Število oseb, ki se z grških otokov vračajo v Turčijo, je precej manjše od števila prihodov, zaradi česar žariščne točke na otokih ostajajo pod stalnim pritiskom. To je zlasti posledica nakopičenih zaostankov na grških otokih pri obravnavi prošenj za azil na drugi stopnji, nezadostne zmogljivosti za obravnavo pred vračanjem in za pridržanje ter pravnih vprašanj, opisanih v nadaljevanju. Vendar se je hitrost vračanja izboljšala v primerjavi s prejšnjim obdobjem, v prihodnjih mesecih pa bi se morala povečati še bolj zaradi izboljšane zmogljivosti azilnega sistema (verjetno se bo zdaj sprejelo več drugostopenjskih odločitev), več ponovnih prijetij in povečanja predodstranitvenih zmogljivosti.

Za izboljšanje postopkov vračanja je 5. maja v Atenah potekalo drugo tristransko srečanje med Komisijo, Grčijo in Turčijo. Na srečanju so se med drugim obravnavali poenostavitev ponovnega sprejema za doseganje največje učinkovitosti, izmenjava informacij o migrantih, ki trdijo, da so mladoletniki brez spremstva, in o predlaganih ali zavrnjenih povratnikih, načini za obravnavanje povečanega števila postopkov vračanja in vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih poti za izmenjavo informacij o kandidatih za vrnitev, ki so bili zavrnjeni zaradi javne varnosti in reda. Naslednje srečanje naj bi bilo v začetku julija 2017.

Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se migrantom zagotovi možnost učinkovite vrnitve v Turčijo ali njihovo izvorno državo. Od prejšnjega poročila se je s podporo programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi z grških otokov v svojo izvorno državo prostovoljno vrnilo 579 migrantov (s celine pa še 1 147 migrantov). To pomeni, da je ta program, odkar se je leta 2016 začel izvajati, izkoristilo približno 8 700 migrantov. Grčija se spodbuja, naj v celoti uporablja in sodeluje v skupnih programih na področju vračanja, ki jih financira EU (zlasti v evropskem okviru za ponovno vključevanje), in sicer s tesnim in proaktivnim sodelovanjem z glavnimi izvajalskimi agencijami ter z uporabo razpoložljive finančne in tehnične podpore v največjem možnem obsegu.

Migranti, ki niso iz Sirije, se vračajo z grških otokov v Turčijo z ladjo in so premeščeni v center za tujce v Kayseriju, kjer so poučeni o svojih pravicah, vključno z možnostjo prošnje za zaščito v Turčiji. Doslej 9 je pri turških organih prošnje za mednarodno zaščito vložilo 56 oseb: dvema je bil dodeljen status begunca, 38 prošenj je še v obravnavi, devet prošenj pa je bilo zavrnjenih 10 . V izvorno državo je bilo vrnjenih 707 oseb. Na nedavnem obisku so organi EU lahko preverili, ali razmere v centru izpolnjujejo zahtevane standarde. Sirci se vračajo z grških otokov z letalom in so nameščeni v begunskem taborišču v centru za začasno namestitev İslahiye 2, ki je blizu meje s Sirijo. Organi EU so pred kratkim obiskali center in ugotovili, da izpolnjuje zahtevane standarde. Sirci so upravičeni do prošnje za začasno zaščito, po hitri začetni registraciji za začasno zaščito pa so odpuščeni iz centra in se lahko, če tako želijo, naselijo v kateri koli provinci ali ostanejo v centru. Doslej je bila izvedena začetna registracija vseh vrnjenih Sircev razen 16 oseb, ki so se odločile za prostovoljno vrnitev v Sirijo; osem Sircev se je odločilo, da bodo ostali v nastanitvenih objektih, ki so jih zagotovili turški organi, 168 pa se jih je odločilo, da bodo živeli drugje.

Pravni ukrepi

Trenutno o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe odloča dvanajst pritožbenih odborov. Poleg tega en pritožbeni odbor nadomešča druge odbore, kadar ti ne morejo delovati (tj. če je iz nekega razloga odsotna večina članov).

Glede zadev na grških otokih je bilo zoper 4 418 zavrnilnih prvostopenjskih odločitev 11 azilne službe o dopustnosti in o vsebini do zdaj skupaj 3 554 12 pritožb. Od teh 3 554 pritožbenih postopkov je bilo do zdaj sprejetih 2 088 drugostopenjskih odločitev (tj. v 59 % zadev). Od 477 odločitev v pritožbenih postopkih o dopustnosti je do zdaj 57 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih potrdilo prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, 420 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih pa je prvostopenjske odločitve o nedopustnosti razveljavilo 13 . Kar zadeva 1 416 odločitev v pritožbenih postopkih o vsebini, je 1 399 drugostopenjskih odločitev potrdilo zavrnilne prvostopenjske odločitve, 17 14 odločitev pa je takšne zavrnilne odločitve razveljavilo. V obdobju poročanja je bilo 195 pritožbenih postopkov zaključenih iz drugih razlogov, kot je odločitev o vsebini pritožbe, tj. zaradi neizpodbijanih implicitnih in izrecnih umikov.

Grški parlament je 15. marca 2017 sprejel pravne določbe, ki pritožbenim odborom omogočajo uporabo poročevalcev, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu pa napotitev takih poročevalcev. Poročevalci članom pritožbenega odbora brez poseganja v njihovo neodvisnost pomagajo pri odločanju, tako da zberejo dejstva primera, trditve pritožnika in informacije o njegovi izvorni državi. Pritožbenim odborom že pomaga skupno 22 poročevalcev 15 . Namen izvajanja teh določb je izboljšanje dela pritožbenih odborov in skrajšanje čakanja pritožnikov na otokih na drugostopenjsko odločitev, pri čemer imajo organi možnost, da odobrijo mednarodno zaščito tistim, ki jo potrebujejo, migrante brez urejenega statusa pa usmerijo v postopek vračanja.

Vendar novi pritožbeni odbori kljub povečanju števila in zastopanosti poročevalcev še vedno odločajo počasi (od prejšnjega poročila sprejmejo v povprečju približno 47 odločitev tedensko). Doslej so izdali 1 447 odločitev v skladu z izjavo EU in Turčije, in sicer 54 o dopustnosti in 1 393 16 o vsebini. Grški organi priznavajo pomen in nujnost zadeve. Grški pritožbeni organ poleg zagotavljanja, da je ustrezno opremljen (tj. pisarniški material in oprema) in da se pritožbe, vložene na otokih, obravnavajo prednostno, še naprej izboljšuje potek dela, na primer z uvedbo začasnega informacijskega orodja za načrtovanje terminov za obravnavo in proučevanjem možnosti, da se poročevalci in odbori specializirajo za referenčne datoteke po izvornih državah. Pričakuje se, da bodo taki ukrepi pripomogli k povečanju števila odločitev in posledično k hitrejšemu učinkovitemu vračanju z grških otokov v Turčijo.

Na plenarnem zasedanju grškega državnega sveta so se 10. marca 2017 obravnavale zadeve v zvezi z ustavnostjo sestave pritožbenih odborov in vprašanje, ali se lahko Turčija šteje za varno tretjo državo za vrnitev dveh sirskih prosilcev za azil, ki sta se pritožila zoper drugostopenjsko odločitev, s katero je bila potrjena prvostopenjska odločitev o dopustnosti njunih zadev. V odločitvi z dne 8. maja 2017, ki se je nanašala na dva od štirih zadevnih primerov, je bilo na plenarnem zasedanju potrjeno, da je sedanja sestava pritožbenih odborov v skladu z ustavo. Odločitev na plenarnem zasedanju državnega sveta v preostalih dveh primerih v zvezi s tem, ali je Turčija varna tretja država, je še v obravnavi, za njeno sprejetje pa še ni bil določen noben datum.

Operativni ukrepi

Po mnenju grških organov je trenutno na otokih 13 968 17 migrantov, medtem ko je na voljo le 7 450 mest v uradnih sprejemnih objektih in dodatnih 1 223 mest v okviru programa subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Težko breme, ki ga nosijo grški organi, otežuje tudi upravljanje razmer na žariščnih točkah.

Grški organi, ki jih je podprla Komisija, so si še naprej prizadevali za izboljšanje razmer na žariščnih točkah in otokih, in sicer z nadgradnjo objektov in zagotavljanjem učinkovitejših postopkov, v skladu s skupnim akcijskim načrtom o izvajanju izjave EU in Turčije.

Da bi se okrepilo vračanje, se je na Kosu 30. marca 2017 odprl nov predodstranitveni center z 224 mesti, ki bo do julija 2017, ko bo deloval s polno zmogljivostjo, razpolagal s 500 mesti. Tudi dela v zvezi z območji za pridržanje pred odstranitvijo na žariščnih točkah na Lezbosu in Samosu naj bi se zaključila junija, skupno pa bo do konca julija na voljo 996 mest. Na Hiosu je bila sprejeta odločitev, naj se nadaljuje razvoj predodstranitvenega centra na lokaciji zunaj mesta.

Pod okriljem regionalne skupine EU za posredovanje je bila ustanovljena stalna delovna skupina za varnost, ki združuje strokovnjake Komisije in agencij EU za varnost, ki bodo grškim organom svetovali o ključnih področjih tveganj. Izzivi, ki so skupni na vseh otokih, vključujejo zamude pri uradni objavi načrtov evakuacij za območja, ki so jih grški organi končali, in evakuacijske vaje za osebje. Stalni grški koordinatorji, ki so februarja prevzeli svoje dolžnosti na vseh žariščnih točkah, so še vedno odgovorni za splošno upravljanje žariščnih točk ter zlasti obravnavajo vprašanja glede varnosti in javnega reda.

Da bi se olajšalo vračanje, je grška vlada določila rok za prijavo v program za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi zaradi izogibanja morebitni zlorabi programa, zlasti tik pred vračanjem 18 . Da bi se omogočilo njegovo učinkovito izvajanje in bi se vsi zavrnjeni prosilci za azil seznanili z rokom za prijavo, Mednarodna organizacija za migracije, ki še naprej zagotavlja stalno prisotnost na petih žariščnih otokih, kjer promovira program in zagotavlja individualno svetovanje, zadevnim migrantom razdeljuje namensko informacijsko brošuro.

Kljub sprejetim ukrepom je treba storiti več za obravnavanje razmer na otokih. Kot se je že poročalo in je bilo že navedeno, bi se moral čas med pripravo in vložitvijo prošnje skrajšati v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih, ki določa, da mora imeti oseba, ki pripravi prošnjo za azil, dejansko možnost, da jo vloži v najkrajšem možnem času. Evropska mejna in obalna straža sicer sofinancira napotitev 280 grških policistov na žariščne točke, vendar je treba njihovo usklajeno in učinkovito uporabo dodatno razviti, da se bi se še naprej zagotavljala zaščita za območje.

Finančna pomoč EU Grčiji

Grčija je dosegla napredek glede začetka uporabe svojih nacionalnih programov v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost. Komisija še naprej podpira grške organe, da bi dodatno pospešili izvajanje, da se lahko sredstva, ki so na voljo v okviru teh programov (509 milijonov EUR za obdobje 2014–2020), v celoti izkoristijo za obravnavanje potreb v zvezi z upravljanjem migracij v Grčiji. Zato bi morali grški organi sprejeti vse ustrezne zakonodajne, upravne in operativne ukrepe ter izboljšati usklajevanje med zadevnimi deležniki, okrepiti operativne zmogljivosti in izboljšati mehanizme izvajanja, vključno s poenostavitvijo postopkov naročil. Poleg sredstev, ki so na voljo v okviru nacionalnih programov, se je od začetka migracijske krize leta 2015 zagotovila precejšnja nujna pomoč iz sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost v višini približno 356,8 milijona EUR, da bi se Grčiji pomagalo povečati njene sprejemne objekte ter okrepiti njene zmogljivosti za migracije, azil in upravljanje meja.

Grški organi so februarja 2017 uvedli finančno načrtovanje za vzpostavitev in delovanje sprejemnih objektov v letu 2017. Namenjeno je zagotavljanju usklajenega pristopa pri pravočasnem, učinkovitem in uspešnem reševanju najnujnejših sprejemnih potreb v Grčiji z uporabo vseh možnih sinergij iz vseh razpoložljivih virov (vključno z nacionalnimi programi, ki jih financira EU, nujno pomočjo v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost, nujno pomočjo v okviru instrumenta za nujno pomoč v EU in državnim proračunom).

Do 6. junija 2017 so bile za nujno pomoč v EU za odziv na humanitarne potrebe beguncev in migrantov v Grčiji s 14 humanitarnimi partnerji podpisane pogodbe v vrednosti 249 milijonov EUR. Doslej je bila ta podpora osredotočena na zavetišča, zagotavljanje gotovine za hrano in ostale potrebščine ter pomoč mladoletnikom brez spremstva in njihovo izobraževanje, ključne dejavnosti pa so se podprle tudi na področju zdravja. Za nadaljnjo podporo odzivanju na begunsko krizo v skladu z veljavnimi merili je na voljo še 196 milijonov EUR. Kar zadeva zavetišča, se poudarek s taborišč vse bolj preusmerja na najete nastanitvene zmogljivosti za skupno največ 30 000 upravičencev. Kar zadeva gotovino, program večnamenske denarne pomoči na celini od 1. maja 2017 krije hrano in ostale potrebščine, da bi se zagotovile dostojne življenjske razmere ljudem v stiski.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi

·Nujno je treba pospešiti obravnavo prošenj za azil in povečati število odločitev posameznega pritožbenega odbora, prednostno obravnavati pritožbe, vložene na otokih, in pospešiti vračanja v Turčijo v skladu z izjavo EU in Turčije;

·zagotoviti je treba potrebne sprejemne in predodstranitvene zmogljivosti na otokih in

·nujno je treba vzpostaviti vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili pravočasno, učinkovito in uspešno uporabo sredstev EU, ki so na voljo v okviru nacionalnih programov Grčije.

3.Program 1:1 za preselitev iz Turčije v EU

Trenutno stanje

Na dan 9. junija je bilo iz Turčije v EU v okviru programa 1:1 preseljenih skupno 6 254 državljanov Sirije. V obdobju poročanja je bilo 2 689 Sircev preseljenih v deset držav članic (v Avstrijo, Belgijo, na Finsko, v Francijo, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Španijo, na Švedsko in Nizozemsko) 19 . Skupno število upravičenih oseb, ki čakajo na preselitev, je trenutno 1 458. Preseljevanje se še naprej izvaja precej hitreje kot vrnitve z grških otokov. To stalno hitrost izvajanja preselitev 20 je treba ohraniti.

Države članice še naprej dobro napredujejo pri pripravi dodatnih operacij preseljevanja, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Turški organi si prizadevajo za zagotovitev seznamov predloženih zadev. Od začetka leta so visokemu komisarju Združenih narodov za begunce predložili nove sezname predloženih zadev z več kot 20 000 osebami. Nadaljnje zagotavljanje teh predloženih zadev je pomembno za zagotavljanje hitrega izvajanja preselitev. Hkrati države članice EU visokemu komisarju Združenih narodov za begunce sporočajo svoje zaveze za preseljevanje za to leto, in sicer so za leto 2017 predložile skoraj 25 000 zavez.

Operativni ukrepi

Da bi delegacija EU podprla preselitve v skladu z izjavo EU in Turčije ter primerjala statistične podatke in razpravljala o operativnih posodobitvah, je v Ankari nadaljevala tedenska srečanja z zadevnimi turškimi organi, državami članicami, visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije.

Delegacija EU je pripravila osnutek vprašalnika za preselitve ter ga posredovala državam članicam in visokemu komisarju Združenih narodov za begunce. Namen vprašalnika je sirskim kandidatom za preselitev zagotoviti celovite informacije o posamezni državi članici prejemnici. To naj bi pripomoglo k zmanjšanju števila oseb, ki zapustijo postopek preselitve. Vprašalnik so pozdravili večina držav članic in visoki komisar Združenih narodov za begunce, ki naj bi ga kmalu začel uporabljati med razgovori s sirskimi kandidati.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi

·Ohranitev stalne hitrosti izvajanja preselitev.

4.Preprečevanje novih pomorskih in kopenskih poti za nedovoljene migracije

Ni dokazov, da bi prizadevanja za nadzor tokov na vzhodnosredozemski poti povzročila kakršne koli večje spremembe poti iz Turčije. Čeprav je Turčija nadaljevala operacije „Aegean Hope“ in „Safe Med“ 21 , je od petega poročila iz Turčije v Italijo prišlo 20 ladij s skupno 1 389 migranti, dve ladji pa sta prišli na Ciper s skupno 116 migranti, ki so bili vsi sirski državljani.

Zdi se, da je število odkritih primerov nezakonitih prehodov iz Turčije na kopenskih mejah z Bolgarijo in Grčijo v zadnjih šestih mesecih ostalo majhno: povprečno je bilo dnevno registriranih približno pet primerov nezakonitih prehodov meje v Grčijo in dva v Bolgarijo. Trenutno je na bolgarsko–turško mejo napotenih 105 uradnikov evropske mejne in obalne straže.

5.Prostovoljni program humanitarnega sprejema

Komisija si še naprej prizadeva, da bi omogočila čimprejšnje dokončanje standardnih operativnih postopkov za prostovoljni program humanitarnega sprejema s sodelujočimi državami in Turčijo. Izjava EU in Turčije določa, da bo program aktiviran, ko se bodo nezakoniti prehodi meje med Turčijo in EU prenehali ali pa vsaj bistveno in trajno zmanjšali. Na podlagi nove različice osnutka standardnih operativnih postopkov, ki je bila Turčiji posredovana konec maja, so 8. junija v Ankari potekale konstruktivne razprave med Komisijo in Turčijo, dosežen pa je bil precejšen napredek za dogovor o osnutku. Hiter dogovor o standardnih operativnih postopkih in odločitev o njegovi aktivaciji bi pospešila izvajanje izjave ter Sircem zagotovila varno in zakonito alternativo za nedovoljene migracije v EU.

6.Liberalizacija vizumskega režima

Glede izvajanja načrta za liberalizacijo vizumskega režima še vedno ostaja sedem meril, ki jih je treba izpolniti, kot je poudarjeno v prejšnjih poročilih:

·izdaja biometričnih potnih listin, popolnoma skladnih s standardi EU;

·sprejetje ukrepa za preprečevanje korupcije iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

·sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom;

·revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi;

·uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU;

·zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

·izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu.

Kot je bilo že poročano, Komisija Turčijo še naprej poziva, naj čim prej izpolni vsa preostala merila v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija in Turčija nadaljujeta dejaven dialog, da bi našli rešitve, vključno z zakonodajnimi in postopkovnimi spremembami, potrebnimi za vsa neizpolnjena merila.

Spremenjena Uredba (ES) št. 539/2001, ki krepi obstoječi mehanizem zadržanja režima potovanj brez vizumov za državljane vseh držav, za katere velja liberalizacija vizumskega režima, je začela veljati 28. marca 2017 22 .

7.Instrument za pomoč beguncem v Turčiji

Od prejšnjega poročila Komisija nadaljuje s prizadevanji za obravnavo najbolj kritičnih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Iz obsega sredstev v višini 3 milijarde EUR za obdobje 2016–2017 so skupna dodeljena sredstva z objavo humanitarnega izvedbenega načrta za leto 2017 dosegla znesek 2,9 milijarde EUR (v primerjavi z 2,2 milijarde EUR v času prejšnjega poročila). Od tega zneska v višini 2,9 milijarde EUR so bile podpisane pogodbe za 47 projektov v višini 1,572 milijarde EUR (povišanje z 1,495 milijarde EUR), ki so se že začele izvajati. Skupni izplačani znesek se je povišal na 811 milijonov EUR (povišanje z 750 milijonov EUR) za humanitarno in nehumanitarno pomoč 23 .

Usmerjevalni odbor je na zadnji seji 31. marca 2017 potrdil, da ima financiranje, ki ga usklajuje Instrument za begunce v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: instrument), še naprej pomemben neposreden učinek na terenu. Komisija tesno sodeluje s turškimi organi in drugimi partnerji za nadaljnje pospeševanje sklepanja pogodb, izvajanja in izplačevanja. Instrument za begunce v Turčiji pri izvajanju podpira pravice otrok in človekove pravice beguncev na splošno, vključno z enakostjo spolov.

Okvir za rezultate instrumenta je bil dokončan marca 2017 in začelo se je spremljanje projektov v okviru instrumenta.

Humanitarna pomoč

Komisija nadaljuje izvajanje svoje humanitarne strategije v okviru instrumenta 24 . Vrednost pogodb, ki zajemajo odzive v zvezi z osnovnimi potrebami, zaščito, izobraževanjem, zdravstvom, hrano in zatočišči, je povišala na 593 milijonov EUR v okviru 35 humanitarnih projektov z 19 partnerji. Od 593 milijonov EUR, za kolikor so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 463 milijonov EUR.

Pospešuje se tudi izvajanje vodilnega humanitarnega programa, mreže socialne varnosti v sili. Njegov začetni proračun znaša 348 milijonov EUR, pogodba zanj je bila sklenjena s Svetovnim programom za prehrano, podpira pa najbolj ranljive begunce z zagotavljanjem neposrednih nakazil sredstev družinam prek debetne kartice. Mreža socialne varnosti v sili je do konca maja 2017 podprla več kot 600 000 beguncev v Turčiji. V tem obdobju poročanja se je Komisija dogovorila za novo vrednost prenosa in ciljna merila, kar pomeni, da bodo upravičene družine zdaj mesečno prejele 120 turških lir na osebo ter dodatek vsake tri mesece. To bo več upravičencem omogočilo hitrejši dostop do pomoči. Komisija namerava s temi spremembami, ki naj bi začele veljati junija 2017, svoj sedanji cilj glede pomoči povečati na 1,3 milijona beguncev.

Maja 2017 so se izvedla prva plačila begunskim družinam v okviru pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje. Ta program nadgrajuje mrežo socialne varnosti v sili z zagotavljanjem nakazil sredstev ranljivim družinam za spodbujanje vpisa begunskih otrok v šolo in njihovo redno prisotnost. Pogojno nakazilo sredstev za izobraževanje se izvaja prek pogodbe v vrednosti 34 milijonov EUR, ki je bila sklenjena s Skladom Združenih narodov za otroke in je največji izobraževalni ukrep Komisije v okviru programov za izredne razmere. Komisija pričakuje, da bo imelo v prvem letu izvajanja programa neposredno korist od pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje 230 000 otrok.

Komisija nadaljuje sklepanje pogodb s partnerji na področju zaščite in zdravja. Pogodbe, povezane z zaščito, vključujejo podporo za najranljivejše begunce, vključno z begunci invalidi, povezovanje beguncev s službami za zaščito in pomoč beguncem pri vključevanju v Turčiji. Kar zadeva zdravje, je namen projektov beguncem, prizadetim zaradi konfliktov, povečati dostop do specializiranih služb ter ranljivim beguncem, vključno z žrtvami nasilja na podlagi spola, zagotavljati življenjsko pomembno zdravstveno varstvo, fizično rehabilitacijo, duševno zdravljenje ter podporo in zaščito. Najnovejša pogodba, ki je bila s Svetovno zdravstveno organizacijo podpisana 3. maja 2017, podpira usposabljanje sirskega zdravstvenega osebja, da bi se vključilo v turški zdravstveni sistem.

Komisija je 3. maja 2017 objavila načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017. Načrt določa prednostne naloge za izvajanje humanitarne pomoči v vrednosti 714 milijonov EUR. Komisija bo v okviru tega humanitarnega izvedbenega načrta nadalje zagotavljala pomoč nekaterim od najranljivejših beguncev v Turčiji in jih povezala z vladnimi službami, pri čemer bo za izvajanje uporabljala predvsem mrežo socialne varnosti v sili, zlasti za osnovne potrebe, zdravje, izobraževanje in zaščito. Poudarek bo še naprej na beguncih zunaj taborišč, ki predstavljajo večino beguncev v Turčiji in so najbolj ranljivi.

Nehumanitarna pomoč

V okviru nehumanitarnega sklopa instrumenta so bila doslej dodeljena sredstva v višini 1,577 milijarde EUR. Obseg sklenjenih pogodb se je povečal na 979 milijonov EUR, plačila, izplačana izvajalskim partnerjem, pa so dosegla znesek 348 milijonov EUR.

Dne 31. marca 2017 je bila podpisana dodatna pogodba v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji (v nadaljnjem besedilu: regionalni skrbniški sklad EU) v vrednosti 33 milijonov EUR. Ta projekt, ki ga izvajata danski Rdeči križ in turška organizacija Rdečega polmeseca, omogoča delovanje desetim občinskim centrom v več mestih, od katerih ima korist več kot 200 000 sirskih otrok beguncev. Poleg tega bi morali biti 13. junija 2017 operativnemu odboru regionalnega skrbniškega sklada EU v sprejetje predloženi trije dokumenti o ukrepih (tj. predlogi za financiranje v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU) v vrednosti več kot 120 milijonov EUR. Cilj teh predlogov je izboljšati dostop sirskim beguncem ter okrepiti odpornost sirskih beguncev in gostiteljskih skupnosti ter življenjska znanja in spretnosti beguncev, ki niso državljani Sirije.

Dejavnosti, financirane v okviru posebnega ukrepa v vrednosti 1,4 milijarde EUR, ki je bil sprejet julija 2016, imajo prav tako pomemben učinek na terenu. Dne 23. maja 2017 je v Kilisu začela uradno delovati prva zdravstvena klinika, ki bo pomagala pri obvladovanju dodatnega pritiska na lokalni zdravstveni sistem 25 , druga pa naj bi po načrtih začela delovati junija v Ankari; skupno bo vzpostavljenih 220 zdravstvenih centrov za migrante. Kar zadeva izobraževanje, je bilo v 23 provincah skupno zaposlenih približno 5 500 učiteljev turškega jezika, da bi beguncem pomagali pri učenju jezika in vključevanju. Ugotovljeno je bilo, da skoraj 44 000 dijakov potrebuje učne ure, s katerimi bi nadoknadili umanjkano izobraževanje, več kot 33 000 dijakov je bilo izbranih za vpis v šole, dijakom pa pomaga skoraj 500 šolskih vodnikov in učiteljev svetovalcev. Instrument podpira tudi prizadevanja turške vlade za izboljšanje kakovosti izobraževanja: približno 20 000 sirskih učiteljev prostovoljcev se je udeležilo usposabljanja za izboljšanje metod poučevanja, od tega pa jih je 18 000 opravilo pisni izpit in prejelo uradne certifikate. Ker imajo sirski otroci posebne potrebe, se več kot 7 500 deklicam in dečkom zagotavlja psihosocialna podpora, skoraj 5 000 mladostnikom in mladim v 20 provincah pa so mladinski voditelji pomagali z vrstniško podporo. V okviru instrumenta se je pomagalo tudi pri vključitvi več kot 310 000 sirskih otrok v šole, podprlo se je 280 univerzitetnih študentov, 120 študentom v starosti za univerzitetni študij se je omogočilo učenje angleščine, 70 študentom pa svetovanje o možnostih za nadaljnje in visokošolsko izobraževanje.

Kot se je razpravljalo na zadnji seji usmerjevalnega odbora, je ta posebni ukrep iz julija 2016 v postopku spremembe 26 , njegov skupni proračun pa se je povečal za 10 milijonov EUR. To se izvaja v tesnem sodelovanju s turškimi organi in temelji na oceni potreb, ki se je izvedla junija 2016 in v kateri je bilo ugotovljeno, da obstaja potreba po hitri, učinkoviti in uspešni mobilizaciji instrumenta. Zaradi števila povratnikov, ki je manjše od pričakovanega, je v postopku spremembe tudi posebni ukrep za vračanje, da bi se izboljšala zmogljivost turškega generalnega direktorata za upravljanje migracij na področju upravljanja, sprejemanja in nastanitve migrantov in povratnikov, zlasti kar zadeva človeške vire in infrastrukturo. Do začetka nastajanja tega dokumenta je projekt pokril stroške, ki so nastali zaradi vrnitve Sircev in oseb, ki niso državljani Sirije, stroške logistične opreme, ki jo je nabavil generalni direktorat za upravljanje migracij, in stroške gradbenih del za izgradnjo centra za tujce za 750 oseb.

Komisija v tesnem sodelovanju s turškimi organi pripravlja tudi dodatne ukrepe na področju socialno-ekonomske podpore in občinske infrastrukture, ki bi morali biti podpisani pred poletnimi počitnicami, izvedle pa naj bi jih mednarodne finančne institucije.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi

·Nadalje pospešiti sklenitve pogodb za vse preostale načrtovane ukrepe v okviru posebnih ukrepov in zagotavljanje njihovega učinkovitega izvajanja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

·hitra sklenitev pogodb v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2017;

·sprejetje spremenjenih posebnih ukrepov na področju izobraževanja, zdravja, občinske infrastrukture in socialno-ekonomske podpore ter vračanja pred poletnimi počitnicami.

8.Nadgradnja carinske unije

Svet je od prejšnjega poročila nadalje dejavno obravnaval predlog Komisije o začetku pogajanj s Turčijo o poglobljenem dvostranskem trgovinskem okviru 27 . Komisija Svet poziva, naj čim prej konča to delo, da se bodo lahko začela pogajanja o pomembnem sporazumu, s katerim bi se, če bi se uporabljal za vse države članice, sprostil neizkoriščen potencial v trgovinskih in ekonomskih odnosih med EU in Turčijo.

9.Pristopni proces

V okviru pristopnih pogajanj je bilo doslej odprtih 16 poglavij, eno od teh pa je bilo začasno zaključeno.

Kot se je že poročalo, so bili spomladi brez poseganja v stališča držav članic v skladu z veljavnimi pravili Svetu predloženi pripravljalni dokumenti o energiji (poglavje 15), izobraževanju in kulturi (poglavje 26) ter zunanji, varnostni in obrambni politiki (poglavje 31). Nadaljuje se tehnično delo na ključnih področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti (poglavji 23 in 24).

EU od Turčije pričakuje, da bo na področju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, ravnala v skladu z najvišjimi standardi.

10.Humanitarne razmere v Siriji

Humanitarne razmere v Siriji so še vedno zelo skrb zbujajoče, saj je 6,3 milijona ljudi notranje razseljenih, številni večkrat, 13,5 milijona ljudi pa potrebuje nujno pomoč. Združeni narodi so leta 2017 pozvali k pomoči v Siriji v višini približno 3 milijarde EUR, doslej pa se je zbralo 20 % potrebnih sredstev. Na konferenci v Bruslju je mednarodna skupnost zgolj za leto 2017 mobilizirala nepredstavljive 5,6 milijarde EUR v humanitarni in nehumanitarni pomoči za odziv na potrebe Sircev v Siriji ter sosednjih državah gostiteljicah, za obdobje 2018–2020 pa še dodatne 3,5 milijarde EUR 28 .

Dostop je še vedno ključni izziv pri zagotavljanju pomoči, ovirajo pa ga nenehni boji in druge omejitve vseh strani v konfliktu v Siriji. Zaradi tega je stalno ovirano zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem na težko dostopnih lokacijah, ki jih je po ocenah 3,9 milijona, in skoraj 625 000 ljudem na obleganih območjih. Lokalni organi pomoč prepozno odobrijo tudi na območjih v severovzhodni Siriji, ki je pod nadzorom Kurdov, po poročanjih pa imajo večje težave z dostopom do severnozahodne Sirije za humanitarno pomoč tudi čezmejni partnerji, ki delujejo iz Turčije. Nedržavne oborožene opozicijske skupine in skupine, ki jih Varnostni svet Združenih narodov šteje za teroristične, vse bolj pritiskajo na nevladne organizacije, tako da so nekatere morale zmanjšati obseg operacij ali jih začasno prekiniti. Konvoji Združenih narodov so maja in aprila 2017 na obleganih območjih lahko dosegli le 10 % ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Glede na navedeno je čezmejna pomoč vse pomembnejša. Večina čezmejnih dostav pomoči se izvaja iz Turčije in Jordanije, ki še naprej konstruktivno olajšujeta dostop po vseh možnih poteh. EU podpira življenjsko pomembne čezmejne operacije iz Turčije, da bi se prek humanitarnih partnerskih organizacij dosegli ljudje v severni Siriji ter da bi se prebivalstvu, ki najbolj potrebuje pomoč, zagotovili hrana, voda, zavetišča, zdravstvo in zaščita.

EU zaradi nenehnega nasilja in ogromnih humanitarnih potreb vztrajno poziva vse strani, naj spoštujejo obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in zagotovijo, da je zaščita civilistov iz vseh možnih vstopnih točk, tudi iz Turčije in Jordanije, prva prednostna naloga. To velja tudi za koncept območij za umiritev razmer v vsej Siriji, glede katerih so se dogovorile Turčija, Iran in Rusija, ki jamčijo za premirje, dogovorjeno 30. decembra 2016, da bi se vzpostavila območja brez spopadov in zagotovila zaščita civilistov. EU pozdravlja vsa prizadevanja v zvezi s tem, če se spoštuje mednarodno humanitarno pravo.

11.Sklepna ugotovitev

Izjava EU in Turčije še naprej zagotavlja konkretne rezultate. Utrdil se je trend močnega zmanjšanja števila nezakonitih in nevarnih prehodov ter precejšnjega zmanjšanja števila smrtnih žrtev v Egejskem morju, skupaj s praktičnim učinkom projektov za podporo sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji v okviru instrumenta za begunce v Turčiji. Čeprav se je število prehodov ustalilo pri majhnem številu, so spodbujevalni dejavniki za migracijo v Evropo še vedno prisotni. Izjava EU in Turčije ima še vedno ključno vlogo pri zagotavljanju, da EU in Turčija učinkovito in skupaj obravnavata izzive na področju migracij v vzhodnem Sredozemlju, kot so predsednika Juncker in Tusk ter predsednik Erdoğan poudarili na srečanju, ki je potekalo 25. maja.

Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da se s stalno politično odločenostjo vseh strani zagotovi popolno in trajno izvajanje izjave EU in Turčije.

Hitrost sklepanja pogodb in izvajanja projektov v okviru instrumenta bi morali EU in Turčija pospešiti, da se pospeši zagotavljanje konkretne podpore sirskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Turčiji.

Sedanje obveznosti držav članic glede preselitve sirskih beguncev iz Turčije v Evropo zajemajo zaveze za 25 000 mest za leto 2017. Poleg tega bi se morali EU in Turčija hitro dogovoriti o prostovoljnem programu humanitarnega sprejema, temu dogovoru pa bi morala slediti hitra odločitev o njegovi aktivaciji, da bi se pospešile preselitve iz Turčije.

Potrebna so tudi dodatna prizadevanja grških organov, agencij EU in držav članic, da se izvedejo ukrepi, priporočeni v skupnem akcijskem načrtu, ki ga je potrdil Evropski svet, za izboljšanje zmogljivosti upravljanja grške uprave na področju migracij in azila ter, nazadnje, izboljšanje razmer na grških otokih. Glede na navedeno so nujna hitra in obsežna prizadevanja, da bi se v Turčijo vrnilo več oseb, ki nimajo pravice ostati v Grčiji, ob popolnem spoštovanju pravil EU in mednarodnih pravil.

Turčija bi morala čim prej sprejeti potrebne ukrepe za izpolnitev preostalih meril za liberalizacijo vizumskega režima, da bo lahko EU odpravila vizumsko obveznost za turške državljane.

Svet bi moral čim prej končati delo v zvezi s pogajanjem glede mandata o nadgradnji carinske unije, da se bodo lahko začela pogajanja o pomembnem sporazumu, s katerim se bo sprostil neizkoriščen potencial v trgovinskih in ekonomskih odnosih med EU in Turčijo.

Komisija bo še naprej skrbela za nadaljevanje prizadevanj in oktobra 2017 predstavila naslednje poročilo o napredku.

(1)

V skladu s poročili COM(2016) 231 final z dne 20. aprila 2016, COM(2016) 349 final z dne 15. junija 2016, COM(2016) 634 final z dne 28. septembra 2016, COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016 in COM(2017) 204 final z dne 2. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: peto poročilo).

(2)

http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18-eu-turkey-statement/.

(3)

Glede na podatkovno zbirko o pogrešanih migrantih Mednarodne organizacije za migracije; obdobje od aprila 2016 do 7. junija 2017.

(4)

Turčija je glede na svoje uradne podatke do 25. maja 2017 začasno zaščito dodelila 3 020 654 Sircem. Devet provinc, v katerih je nastanjeno največje število Sircev, so Istanbul, Şanliurfa, Hatay, Gaziantep, Adana, Mersin, Kilis, İzmir in Mardin.

(5)

COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016.

(6)

C(2017) 1600 final z dne 7. marca 2017.

(7)

Vsakdo, ki je prispel na grške otoke po 20. marcu, ima pravico zaprositi za azil. Vsaka prošnja se obdela posebej glede na prosilčeve posebne okoliščine v skladu z direktivo o azilnih postopkih. To izključuje kakršen koli skupinski izgon. Prosilci imajo pravico do pritožbe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper negativno odločitev glede njihove prošnje za azil. Grčija in Turčija sta sprejeli ter izvajata ustrezne pravne ukrepe za zagotovitev polnega spoštovanja prava EU in mednarodnega prava.

(8)

Vrnjene osebe so prejele zavrnilne odločitve o azilu (vključno z zavrnilnimi odločitvami na drugi stopnji), umaknile svoje prošnje za mednarodno zaščito ali pa za azil sploh niso zaprosile. Od 20. marca 2016 je bilo v Turčijo na podlagi izjave med EU in Turčijo vrnjenih 1 210 oseb, na podlagi dvostranskega protokola med Grčijo in Turčijo pa 588 oseb.

(9)

Glede na informacije, prejete od turških oblasti.

(10)

Poleg tega je sedem prošenj razvrščenih kot „drugo“ (umaknjene prošnje itd.).

(11)

Do 4. junija 2017 je bilo od začetka izvajanja izjave na grških otokih vloženih skupno 19 624 prošenj za azil. Od teh 19 624 prošenj je grška azilna služba od 20. marca 2016 v okviru postopkov na otokih sprejela 17 804 odločitev, od tega 12 581 o dopustnosti in 5 223 o vsebini.

(12)

Do 4. junija 2017.

(13)

Skupno število vključuje odločitve druge stopnje, s katerimi so bile zavrnjene prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, in odobritve statusa begunca.

(14)

To skupno število ne vključuje drugostopenjskih odločitev o dodelitvi statusa begunca ter zavrnitvi prvostopenjskih odločitev o nedopustnosti.

(15)

Pritožbeni organ je zaposlil deset poročevalcev, dvanajst pa jih je nanj napotil Evropski azilni podporni urad.

(16)

Zavrnilne prvostopenjske odločitve so bile potrjene v 1 377 zadevah, razveljavljene pa v 16.

(17)

Do 9. junija 2017. Ker obstajajo poročila, zaradi katerih so ti podatki vprašljivi, Komisija grške organe poziva, naj pojasnijo število migrantov na otokih in žariščnih točkah. Taka jasnost bi pripomogla k načrtovanju in izvajanju.

(18)

Migranti brez urejenega statusa, ki so prošnjo za azil predložili v enem od centrov za sprejem in identifikacijo, lahko zaprosijo za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi kadar koli v petih dneh po tem, ko jih azilna služba obvesti o negativni odločitvi glede njihove prošnje za azil (prvostopenjska odločitev o azilu). Možnost glede pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi je na voljo tudi migrantom, za katere se je predlagala vrnitev v Turčijo in jih je Turčija zavrnila, ne glede na navedeni rok. Tisti prosilci za azil, ki so bili ob uvedbi roka že obveščeni o zavrnilni odločitvi o azilu na prvi stopnji, so dobili možnost, da se v program za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi prijavijo do 9. aprila.

(19)

Poleg tega je bilo od 4. aprila 2016 iz Turčije na Norveško preseljenih 563 Sircev. Čeprav Norveška uporablja standardne operativne postopke za preselitev, dogovorjene s Turčijo v okviru programa 1:1, se število preselitev na Norveško v okviru tega programa ne odšteje od števila vrnitev Sircev iz Grčije.

(20)

COM(2017) 212 final z dne 12. aprila 2017, COM(2017) 260 final z dne 16. maja 2017, COM(2017) 330 final z dne 13. junija 2017.

(21)

V teh operacijah je napotenih 2 500 članov osebja, 65 čolnov obalne straže, dva rešilna čolna, deset helikopterjev in trije zrakoplovi z nepremičnimi krili.

(22)

Uredba (EU) št. 2017/371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. marca 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja).

(23)

Sredstva bodo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja v celoti izplačana v obrokih, in sicer vse do zaključka projektov. Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm.

(24)

Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

(25)

To je tudi prvi rezultat v zvezi z infrastrukturo v zdravstvenem sektorju v okviru instrumenta in dober primer usklajenega zagotavljanja pomoči v okviru nehumanitarnega in humanitarnega sklopa instrumenta, pri čemer se v okviru prvega financirajo operativni stroški za izgradnjo klinike in njena oprema, v okviru drugega pa usposabljanje in kvalifikacije sirskih zdravnikov.

(26)

Glavne spremembe se nanašajo na menjavo izvedbenega partnerja za občinsko infrastrukturo, vključitev določbe o izgradnji montažnih šol in dodatne bolnišnice ter ponovno opredelitev narave socialno-ekonomske podpore, ki se bo osredotočala na vključevanje beguncev na trg dela in njihove zaposlitvene možnosti.

(27)

Komisija je svoj predlog za pogajanja o direktivah sprejela decembra 2016.

(28)

Mednarodna konferenca „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“, ki je potekala 5. aprila 2017 v Bruslju in jo je organizirala EU, sopredsedovali pa so ji EU, Združeni narodi, Nemčija, Kuvajt, Norveška, Katar in Združeno kraljestvo.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2017

COM(2017) 323 final

PRILOGA

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Šesto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije

Prednostni ukrepi	Trenutno stanje in še neizpolnjeni ukrepi 1
Povečanje napotenega osebja za obravnavo prošenj za azil na otokih	Evropski azilni podporni urad (EASO) bi moral število osebja za obravnavo prošenj in tolmačev na otokih povečati na 100, pa tudi grška azilna služba bi morala število osebja na otokih povečati na 100. Od 9. junija je na otokih 85 napotenih oseb za obravnavo prošenj in 97 napotenih tolmačev urada EASO. Države članice so spodbujene, naj okrepijo prizadevanja, da dosežejo in ohranijo cilj, da bi bilo na otokih 100 napotenih oseb za obravnavo prošenj (marca 2017 jih je bilo 107). Na otokih je trenutno 117 napotenih članov grške azilne službe.
Obravnava primerov ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju člena 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe s ciljem morebitne vrnitve v Turčijo, če bo od urada EASO in držav članic prejela ustrezne informacije. Grška azilna služba je pripravila ustrezno zakonodajno določbo, ki prosilcem za azil, ki zaprosijo za ponovno združitev družine na podlagi uredbe Dublin III, omogoča, da niso izvzeti iz postopka na meji. Osnutek bo kmalu predložen Parlamentu. Hkrati je urad EASO državam članicam poslal drugo poizvedbo, da bi grški azilni službi zagotovil več informacij o ponovnih združitvah družin iz Turčije in v njej ter o dokumentaciji, ki jo morajo prosilci predložiti, da bi lahko uporabili ta postopek.
Obravnava primerov ranljivih prosilcev	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju členov 6 in 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ranljivih prosilcev s ciljem morebitne vrnitve v Turčijo, če bo od urada EASO prejela ustrezne informacije, zlasti v zvezi z obravnavanjem ranljivih oseb v Turčiji, ki bi omogočile zgornjo proučitev. Grška azilna služba meni, da bi morale biti ranljive skupine še naprej izvzete iz postopka na meji, ob upoštevanju zadevnih določb direktive o azilnih postopkih in dejstva, da se s proučitvijo prošenj ranljivih prosilcev v okviru posebej pospešenega postopka, določenega z ustreznim nacionalnim pravom, ne zagotovijo zadostna postopkovna jamstva (npr. objektivna nezadostnost zdravniških in psihiatričnih služb), ki bi jih morale biti ranljive skupine deležne. Vendar grška azilna služba predlaga, da bi se po boljši opredelitvi različnih kategorij ranljivosti in po oceni ranljivosti, ki jo s standardizirano predlogo izvede grška služba za registracijo in identifikacijo, pri čemer se zagotovijo konkretne informacije o zdravstvenem profilu prosilca, dopustnost za nekatere ranljive prosilce proučila na otokih, vendar v rednih rokih za postopek. Grška služba za sprejem in identifikacijo in grško ministrstvo za zdravje naj bi predlogo za oceno ranljivosti, ki se bo uporabljala za preverjanje ranljivosti, dokončala v kratkem.
Pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil	Grška azilna služba bi morala s podporo urada EASO uvesti delitev primerov glede na kategorije ter orodja za podporo pri razgovorih in odločanju. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala s podporo urada EASO še naprej obveščati migrante. Organi bi morali okrepiti izvrševanje predvidenih posledic nesodelovanja v azilnem postopku. Grški organi bi morali ob podpori urada EASO skrajšati čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil. Orodja za podporo azilnemu postopku: Urad EASO je grški azilni službi 31. marca poslal končno različico standardnih operativnih postopkov za postopek na meji, skupaj s posodobljeno predlogo za razgovore (združeni razgovor), oceno ranljivosti in sklepnimi ugotovitvami. Razgovori v združenem postopku za migrante iz držav z visokim odstotkom priznanih statusov za azil se zdaj izvajajo v vseh regionalnih azilnih enotah/azilnih enotah. Urad EASO je pripravil tri scenarije s splošnimi smernicami za opravljanje razgovorov za tri najpogostejša državljanstva poleg Sircev (Pakistan, Irak in Afganistan) ter jih poslal grški azilni službi. Informacije za migrante: Od 22. maja ponovno deluje informacijska točka na Lezbosu, ki nekaj mesecev ni delovala zaradi del na žariščni točki v Morii. Informacijska točka na Hiosu ponovno deluje od konca septembra 2016. Obe točki sta uspešni in zagotavljata ključni dostop do informacij prebivalcem žariščnih točk. Grška služba za sprejem in identifikacijo mora podobne storitve čim prej vzpostaviti tudi na Samosu, Kosu in Lerosu. Čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil: Trenutno čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil na nobeni žariščni točki v povprečju ni daljši od dveh tednov. Posledice nesodelovanja v azilnem postopku: Samodejno izdajanje poročil zadevnim deležnikom omogoča izvrševanje posledic nesodelovanja v azilnem postopku (glej odstavek „Omejitev nevarnosti pobega“ v nadaljevanju).
Ohranitev in dodatna pospešitev postopka za ugotavljanje upravičenosti prosilcev iz izvornih držav z majhnim odstotkom priznanih statusov za azil	Dokončanje standardnih operativnih postopkov za navedeni postopek na meji bo dodatno pripomoglo k hitrejši razporeditvi in obravnavi. Poleg tega je 12. maja potekalo skupno operativno srečanje urada EASO in grške azilne službe, da bi razpravljali o več postopkovnih vprašanjih, tudi o hitrosti razporejanja in obravnave.
Izboljšanje ureditve varnosti in zaščite na otokih	Grška policija bi morala povečati število policistov, prisotnih na žariščnih točkah 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala ob podpori grške policije povečati kontrole na vhodih in patruljiranje na žariščnih točkah ter povečati varnostno infrastrukturo. Grška policija bi morala v sodelovanju z grško službo za sprejem in identifikacijo pripraviti in preskusiti varnostne načrte in načrte za evakuacijo na žariščnih točkah. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala povečati varnostno infrastrukturo na žariščnih točkah. Grški organi bi morali še naprej zagotavljati varna območja za ranljive skupine. Na Lerosu in Kosu so na območja zunaj žariščnih točk napotene posebne policijske enote. Na Lezbosu grški policisti izvajajo varnostne preglede na vstopih na žariščne točke in patruljirajo. Kljub temu bi dodatni grški policisti pripomogli k boljšemu nadzoru na vstopnih/izstopnih točkah in patruljiranju na žariščnih točkah. Grška služba za sprejem in identifikacijo si v sodelovanju z uradom EASO prizadeva za vzpostavitev elektronskih nadzornih sistemov vstopa/izstopa na vseh žariščnih točkah. Izboljšati je treba tudi nadzor in varnost na namenskih območjih za mladoletnike brez spremstva na žariščnih točkah, zlasti na Samosu. Grška policija je končala načrte za evakuacijo za vse otoke. Preden se razdelijo ključnim deležnikom na otokih, se bodo poslali Komisiji v uradni prevod.
Imenovanje stalnih koordinatorjev za žariščne točke	Grški organi bi morali imenovati stalne koordinatorje in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke. Stalni koordinatorji so bili uradno predstavljeni 18. februarja, svoje naloge pa so uradno prevzeli 20. februarja 2017. Po posvetovanju z zadevnimi deležniki so bili dokončani standardni operativni postopki, ki se bodo po prevodu poslali vsem zadevnim akterjem.
Povečanje števila odborov za pritožbe	Trenutno deluje 12 odborov za pritožbe, ki jih nadomešča nadomestni odbor.
Povečanje števila odločitev na odbor za pritožbe	Grški parlament je 15. marca sprejel spremembo zakonodaje, ki bo omogočila uporabo pravne pomoči pri pripravi odločitev in ki je bila v vladnem uradnem listu objavljena 29. marca. Odborom za pritožbe trenutno pomaga 22 poročevalcev: 10 članov osebja pritožbenega organa, ki so začeli svoje naloge opravljati v začetku aprila, in 12 poročevalcev, ki jih je tja napotil urad EASO, svoje naloge pa so začeli opravljati po usposabljanju sredi aprila. Plenarno zasedanje državnega sveta je 8. maja potrdilo ustavnost odborov za pritožbe. Število drugostopenjskih odločitev, ki jih sprejmejo odbori za pritožbe, je kljub tem spremembam še vedno majhno.
Omejitev števila pritožbenih stopenj v okviru azilnega postopka	Grški organi bi morali preučiti možnost omejitve števila pritožbenih stopenj. Grški organi bodo po nedavnih odločitvah državnega sveta, s katerimi se je pojasnila ustavnost sedanje sestave odborov za pritožbe, proučili pravno možnost in praktično prednost omejitve števila pritožbenih stopenj.
Ohranjanje napotenega osebja evropske mejne in obalne straže na potrebnih ravneh	Evropska mejna in obalna straža bi se morala hitro odzivati na zahteve po dodatnih napotitvah in prevoznih sredstvih, potrebnih zaradi povečanja števila operacij vračanja, na podlagi natančnih potreb, ki jih ocenijo grški organi. Države članice in evropska mejna in obalna straža se ustrezno odzivajo na zahteve za napotitev in prevozna sredstva za tekoče operacije vračanja. Ponovni sprejem z uporabo trajekta je tehnično mogoč z Lezbosa, Hiosa in Kosa. Le na Lezbosu so prisotni uradniki iz skupin spremljevalcev pri prisilni vrnitvi evropske mejne in obalne straže, ki so bili tja trajno napoteni (približno 50–60). Spremljevalci so lahko napoteni na Hios in Kos na podlagi uradne zahteve Grčije, ki se predloži vsaj 21 delovnih dni pred začetkom napotitve/operacije. Da se zagotovi dobro upravljanje razpoložljivih virov, bi bilo treba natančno oceniti morebitno napotitev spremljevalcev iz držav članic za potrebe rednega izvajanja ponovnega sprejema neposredno z drugih grških otokov, in sicer v tesnem sodelovanju z grškimi organi ter ob upoštevanju števila morebitnih migrantov in pričakovane pogostosti operacij. Vodja enote za pomoč pri vračanju evropske mejne in obalne straže se je 25. maja srečal z uradom grške policije za ponovni sprejem, da bi se dogovorila o prihodnji podpori pri prevozu migrantov med otoki.
Omejitev nevarnosti pobega	Grški organi bi morali ohraniti jasen in natančen sistem registracije in nadaljnjega spremljanja primerov vseh migrantov brez urejenega statusa, da bi tako olajšali načrtovanje in izvajanje postopkov vračanja, uvesti elektronski sistem za nadaljnje spremljanje primerov in še naprej izvajati geografsko omejitev za migrante na žariščnih otokih. Grški organi trenutno uporabljajo geografske omejitve gibanja za novoprispele migrante in prosilce za azil, ki posledično ne smejo zapustiti otoka, na katerega so prispeli. Samodejno izdajanje poročil, ki ga je informacijski oddelek grške policije razvil v sodelovanju z grško azilno službo, trenutno deluje. Zadevni deležniki (grška policija, grška služba za sprejem in identifikacijo, grška azilna služba in urad EASO) v skladu s svojimi funkcijami prejmejo nekatera od naslednjih poročil: (1) dnevni seznam načrtovanih razgovorov, (2) dnevni seznam terminov za registracijo, (3) tedenski seznam oseb, ki niso prišle na razgovore, (4) tedenski seznam oseb, ki niso prišle na termine za registracijo, (5) dnevni seznam odločitev, pri katerih uradna obvestila niso bila dostavljena naslovnikom, (6) dnevni seznam zadev za ponovno obravnavo, (7) dnevni seznam opuščenih zadev in (8) dnevni seznam arhiviranih zadev. Ustrezna uporaba navedenih poročil omogoča hitro lokalizacijo migrantov, da se zagotovi ustrezno spremljanje in dokončanje postopka v zvezi z njihovo prošnjo za azil ali pa izvede postopek vračanja, kjer je primerno. Poleg tega evropska mejna in obalna straža trenutno sodeluje z grško policijo pri uvedbi popolnoma elektronskega sistema za obravnavanje primerov vračanja.
Okrepitev programa prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja na otokih	Mednarodna organizacija za migracije bi morala s finančno podporo EU okrepiti kampanje za spodbujanje prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja migrantov, grški organi pa bi morali odpraviti upravne ovire za hitrejše izvajanje prostovoljnih vrnitev. Minister za migracijsko politiko, Janis Muzalas, je 29. marca določil rok za vložitev prošnje za program za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi na otokih. Od tega datuma imajo prosilci za azil, ki so prejeli zavrnilno prvostopenjsko odločitev, na voljo pet dni za prijavo za prostovoljno vračanje in ponovno vključevanje (lahko se prijavijo kadar koli do roka). Po zadevnem roku prijava za prostovoljno vračanje in ponovno vključevanje ni več mogoča, razen če se za migranta predlaga vrnitev v Turčijo, vendar je zavrnjen. Od začetka leta 2017 je bilo prek programa za prostovoljno vračanje in vključevanje migrantov mesečno v povprečju premeščenih približno 130 oseb, v obdobju od junija do decembra 2016 pa je bilo mesečno v povprečju premeščenih približno 70 upravičencev.
Izdajanje odločb o vrnitvi v zgodnejši fazi postopka vračanja	Grška policija bi morala odločbe o vrnitvi izdati skupaj z obvestilom o zavrnilni prvostopenjski odločitvi o azilu. Grška policija trenutno obravnava tehnične prilagoditve in IT prilagoditve za izvajanje zadevnega ukrepa.
Ustvarjanje dodatnih sprejemnih zmogljivosti na otokih in nadgrajevanje obstoječih zmogljivosti	Grški organi bi morali ob podpori EU ustvariti dodatne sprejemne zmogljivosti in posodobiti obstoječe zmogljivosti v sodelovanju z lokalnimi organi, kadar je to mogoče. Na Lezbosu še vedno potekajo dela za izboljšanje zatočišča v Morii. Izravnalna dela so zdaj končana, zatočišča, zabojniki in šotori pa so bili postavljeni. V osnovnih poletnih šotorih ne živi več noben migrant, saj so vsi nastanjeni v ustreznih zatočiščih. Zmogljivost v Karatepeju se je povečala za dodatnih 1 000, tj. na 1 500 razpoložljivih mest. V Samosu se je od februarja precej zmanjšalo število začasnih šotorov, ki so jih nadomestila zatočišča. Nedavni pritok prišlekov na Hios trenutno predstavlja izziv na otoku, kjer so sprejemne zmogljivosti že polne. Novi migranti morajo bivati v šotorih na plaži.
Ustvarjanje zadostnih zmogljivosti za pridržanje na otokih	Grški organi bi morali ob podpori EU čim prej ustvariti dodatne zmogljivosti za pridržanje na otokih, po možnosti v sodelovanju z lokalnimi organi. Z znatnimi prizadevanji se je povečala zmogljivost predodstranitvenega centra na Kosu (224 mest) in v Morii (74 mest). Na Kos so bile dostavljene dodatne montažne strukture, ki ob polni operativni zmogljivosti zagotavljajo 500 mest, postopek namestitve pa naj bi se končal julija 2017. Dela za razširitev območja za pridržanje pred odstranitvijo na žariščni točki na Lezbosu, da bi zagotavljalo 200 mest, se nadaljujejo in naj bi se zaključila junija 2017. Območje za pridržanje pred odstranitvijo na Samosu, ki bo zgrajeno v zgornjem delu žariščne točke, naj bi se dokončalo do konca junija 2017. Kar zadeva Hios, je bila sprejeta politična odločitev, naj se nadaljuje razvoj predodstranitvenega centra na lokaciji zunaj mesta.
Dopolnitev sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost, kadar je potrebno	Komisija bi morala Grčiji še naprej zagotavljati dodatno financiranje (nujna pomoč, humanitarna pomoč itd.) in tehnično podporo za izvajanje izjave EU in Turčije, kjer je to potrebno. Komisija tesno sodeluje z grškimi organi pri izvajanju finančnega načrta za leto 2017, o katerem sta se dogovorili obe strani, vsa opredeljena ozka grla pa se bodo obravnavala z dodatnimi sredstvi, če in ko bo to potrebno.

(1)

Kratek povzetek zadevnih ukrepov je naveden v ležečem tisku. Za podrobnosti glej skupni akcijski načrt, priložen k četrtemu poročilu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016).

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2017

COM(2017) 323 final

PRILOGA

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Šesto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Instrument za begunce v Turčiji dodeljeni/odobreni projekti, projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe, in izplačani projekti – stanje na dan 9. junija 2017

Podpisane so bile pogodbe v vrednosti 1,572 milijarde EUR, od katere je bilo izplačanih 811 milijonov EUR. Skupni dodeljeni znesek za izvajanje v okviru instrumenta za begunce v Turčiji za humanitarne in nehumanitarne ukrepe znaša 2,9 milijarde EUR.

Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017	V skladu s predlogi, ki jih bo predložil humanitarni partner	Humanitarna pomoč	Za preostali znesek se bodo podpisale pogodbe v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017	714 038 000	0	0
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016 1	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita	Zmanjšanje negotovosti glede zaščite za razseljeno prebivalstvo s celovitimi ukrepi za zaščito, ki temeljijo na skupnosti	8 000 000	8 000 000	4 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	CARE	Humanitarna pomoč Zaščita	Ublažitev ključnih tveganj glede zaščite begunskega prebivalstva z usmerjenim ozaveščanjem, krepitvijo sistemov napotitev in zagotavljanjem specializirane pomoči pri zaščiti	4 650 000	4 650 000	3 720 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	World Vision	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje informacij in pomoči pri zaščiti ranljivih beguncev in povezovanje teh beguncev s službami za zaščito	4 000 000	4 000 000	1 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	International Medical Corps (IMC)	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Zagotavljanje življenjsko pomembnega zdravstvenega varstva najranljivejšim skupinam prebivalstva in krepitev njihove odpornosti s podporo duševnemu zdravju in psihološko podporo, rehabilitacijskimi dejavnostmi in podporo v obliki zaščite žrtvam, ki so preživele nasilje na podlagi spola	8 000 000	8 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Médecins du monde (MDM)	Humanitarna pomoč Zdravje	Olajšanje dostopa do zdravstvenih in psihosocialnih storitev za begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Svetovna zdravstvena organizacija	Humanitarna pomoč Zdravje	Podpiranje prilagojenih zdravstvenih storitev, ki upoštevajo kulturne posebnosti, za sirske begunce	10 000 000	10 000 000	8 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Relief International	Humanitarna pomoč Zdravje	Izboljšanje dostopa do specializiranih zdravstvenih storitev za begunsko prebivalstvo	4 000 000	4 000 000	3 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Humanitarna pomoč Izobraževanje v izrednih razmerah	Zagotavljanje pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje, da bi se povečalo število vpisov begunskih otrok in izboljšala njihova prisotnost	34 000 000	34 000 000	27 200 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Mercy Corps	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje pomoči pri zaščiti beguncev in prosilcev za azil	5 000 000	5 000 000	4 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Svetovni program za hrano	Humanitarna pomoč Osnovne potrebe	Mreža socialne varnosti v sili je sistem za večnamensko nakazilo sredstev za vsakdanje potrebe beguncev	348 000 000	348 000 000	278 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita, zdravje	Aktivni ukrepi za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v jugovzhodni Turčiji	1 000 000	1 000 000	800 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Diakonie	Humanitarna pomoč Zaščita in prilagoditev na zimske razmere	Izboljšanje dostopa do učinkovitih storitev in zaščite za zadevne osebe	4 000 000	4 000 000	3 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	International Medical Corps	Humanitarna pomoč Zdravje	Zagotavljanje življenjsko pomembnega zdravstvenega varstva in zaščitnega okolja za ranljive begunce	3 500 000	3 500 000	1 750 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Humanitarna pomoč Varstvo otrok, prilagoditev na zimske razmere, osnovne potrebe	Povečanje dostopa do varstva in podpore za osnovne potrebe za ranljive otroke begunce in begunske družine	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Federation Handicap	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Izboljšanje dostopa do vključujočih in kvalitetnih storitev za večino ranljivih beguncev, vključno z invalidi (Izmir in Istanbul)	2 500 000	2 500 000	2 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Concern Worldwide	Humanitarna pomoč Izobraževanje v izrednih razmerah, zaščita	Nujni humanitarni odziv za sirske begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR)	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje zaščite in trajne rešitve za begunce in prosilce za azil	35 000 000	35 000 000	28 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA)	Humanitarna pomoč Zaščita, zdravje	Podpora najranljivejšim ženskam in dekletom begunkam za dostop do služb s področja spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola	9 000 000	9 000 000	7 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Humanitarna pomoč Prilagoditev na zimske razmere, posebne in osnovne potrebe, izobraževanje v izrednih razmerah	Povečanje zaščite z boljšim obravnavanjem osnovnih potreb, podpiranje dostopa do izobraževanja in zagotavljanje integriranih storitev	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji 2	Svetovni program za hrano	Humanitarna pomoč Zaščita in preživljanje	Podpora pri preskrbi s hrano za ranljive Sirce, ki živijo v gostiteljskih skupnostih, in upravičence, ki trenutno živijo v taboriščih	40 000 000	40 000 000	32 000 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Diakonie	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost/preživljanje	Večnamenska denarna pomoč in zaščita za begunce, ki ne živijo v taboriščih, in novoprispele begunce	5 500 000	5 500 000	4 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	GOAL	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Preprečevanje slabšanja zdravja in dobrega počutja ranljivih sirskih beguncev in marginaliziranih migrantov ter povečanje njihove zaščite	1 500 000	1 500 000	1 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita	Zaščita sirskih beguncev in marginaliziranih migrantov	4 500 000	4 500 000	3 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	World Vision	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje življenjsko pomembne podpore pri preskrbi s hrano in ostalimi potrebščinami ter v obliki zaščite ranljivim beguncem in gostiteljskim družinam	2 000 000	2 000 000	1 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Svetovna zdravstvena organizacija	Humanitarna pomoč Zdravje/usposabljanje	Podpiranje prilagojenih zdravstvenih storitev, ki upoštevajo kulturne posebnosti, za sirske begunce	2 000 000	2 000 000	1 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	International Medical Corps	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Podpiranje sirkih beguncev in ranljivih skupin prebivalstva	3 000 000	3 000 000	1 500 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	CARE	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost, upravljanje informacij	Zagotavljanje nujno potrebne osnovne humanitarne pomoči sirskim beguncem	4 600 000	4 600 000	3 680 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mednarodna federacija Rdečega križa	Humanitarna pomoč Zaščita, izobraževanje, prehranska varnost in osnovne potrebe	Zagotavljanje podpore pri preskrbi s hrano, pomoči pri zagotavljanju osnovnih potreb in storitev ter podpore pri izobraževanju za sirske begunce	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Relief International	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe sirskim beguncem v Gaziantepu in Sanliurfi	2 000 000	2 000 000	1 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Federation Handicap	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Nujno posredovanje za najranljivejše sirske begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Deutsche Welthungerhilfe	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost/preživljanje	Izboljšanje možnosti sirskih beguncev za preživljanje in njihove zaščite s pomočjo v obliki večnamenske gotovinske kartice in obravnavanjem primerov	2 600 000	2 600 000	2 080 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mercy Corps Scotland	Humanitarna pomoč, zaščita, prehranska varnost, voda, sanitarna oskrba in higiena, zatočišča	Izboljšanje zaščitnega okolja s prilagojeno pomočjo beguncem, ki so se namestili, potujejo, so v prehodu ali žrtve neuspelega prečkanja morja	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Humanitarna pomoč Zaščita, upravljanje informacij	Humanitarna pomoč ranljivim Sircem in drugim beguncem ter migrantom, rešenim na morju	1 900 000	1 900 000	1 520 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Médecins du monde (MDM)	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora	Zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva beguncem in migrantom	3 000 000	3 000 000	2 400 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Concern Worldwide	Humanitarna pomoč Prehranska varnost in preživljanje	Nujni humanitarni odziv za sirske begunce	3 400 000	3 400 000	2 720 000
Vmesni seštevek humanitarne pomoči				1 306 688 000	592 650 000	463 170 000
Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji (EUTF) 3	Razno	Izobraževanje, zdravje, socialno-ekonomska podpora	Prispevki iz posebnega ukrepa instrumenta za predpristopno pomoč 4 iz marca 2016 (55 milijonov EUR), posebnega ukrepa instrumenta za predpristopno pomoč iz julija 2016 (250 milijonov EUR), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (10 milijonov EUR) in ECHO (3 milijoni EUR)	318 000 000	99 235 336	50 996 218
Instrument za predpristopno pomoč (IPA) Posebni ukrep april 2016	Turški generalni direktorat za upravljanje migracij	Upravljanje migracij, nastanitev, premestitev, zdravje	Podpiranje migrantov ob njihovi vrnitvi iz Grčije v Turčijo s kritjem stroškov vrnjenih migrantov za hrano, zdravstveno varstvo, prevoz in nastanitev od 4. aprila 2016	60 000 000	60 000 000	12 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Turško ministrstvo za šolstvo	Izobraževanje	Zagotavljanje dostopa do izobraževanja skoraj pol milijona sirskih otrok	300 000 000	300 000 000	90 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Turško ministrstvo za zdravje	Zdravje	Zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev zdravstvenega varstva skoraj dvema milijonoma ljudem, dostopa do rehabilitacijskih storitev v zvezi z duševnim zdravjem pa največ enemu milijonu ljudem	300 000 000	300 000 000	120 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Evropska investicijska banka (EIB), Svetovna banka, Mednarodna finančna korporacija, Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	Socialno-ekonomska podpora	Posebni ukrep julij 2016	100 000 000	0	0
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj	Občinska infrastruktura	Posebni ukrep julij 2016	200 000 000	0	0
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	Izobraževanje Infrastruktura	Izgradnja in opremljanje novih šol v provincah z velikim deležem sirskih beguncev	50 000 000	50 000 000	15 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Svetovna banka	Izobraževanje Infrastruktura	Izgradnja in opremljanje novih šol v provincah z velikim deležem sirskih beguncev	150 000 000	150 000 000	53 000 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Razvojna banka Sveta Evrope	Zdravje Infrastruktura	Posebni ukrep julij 2016	40 000 000	0	0
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Razne mednarodne finančne institucije	Instrument za pripravo projektov	Posebni ukrep julij 2016	25 000 000	0	0
Podporni ukrep instrumenta za predpristopno pomoč	Raznovrstne storitve za spremljanje in vrednotenje, revizijo in sporočanje	Podporni ukrep	Podporni ukrep	14 300 000	0	0
Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Upravljanje migracij	Povečanje zmogljivosti turške obalne straže za izvajanje operacij iskanja in reševanja	20 000 000	20 000 000	7 240 198
Vmesni seštevek nehumanitarne pomoči				1 577 300 000	979 235 336	348 236 416
SKUPAJ				2 883 988 000 5	1 571 885 336 6	811 406 416 7

Dodeljeni/odobreni zneski, zneski sklenjenih pogodb in izplačani zneski po posameznem prednostnem področju:

Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji 8 v okviru instrumenta za begunce v Turčiji
Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Izobraževanje	Podpiranje izobraževanja sirskih otrok beguncev	36 950 286	36 950 286	33 255 257
Deutscher Akademischer Austauschdienst (DAAD)	Izobraževanje Visokošolsko izobraževanje	Zagotavljanje priložnosti in možnosti za sirske begunce v sektorju visokošolskega in nadaljnjega izobraževanja (štipendije, tečaji na podlagi kreditnih točk, osebno in virtualno izobraževanje ter tečaji jezika)	2 700 000	2 700 000	1 500 000
Search for Common Ground	Socialno-ekonomska podpora Preživljanje, socialne storitve	Podpiranje preživljanja ter spodbujanje socialne stabilnosti med sirskimi begunci in gostiteljskim prebivalstvom	569 566	569 566	250 000
Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GiZ)	Socialno-ekonomska podpora Preživljanje, krepitev zmogljivosti, občinski centri	Krepitev odpornosti držav, ki gostijo begunce, v sektorju izobraževanja in socialnem sektorju	18 207 812	18 207 812	4 741 960
Stichting SPARK	Izobraževanje Visokošolsko izobraževanje	Zagotavljanje dostopa do visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter izobraževanja na daljavo	5 969 655	5 969 655	1 791 819
Danski Rdeči križ	Zdravje in socialno-ekonomska podpora	Izboljšanje dobrega počutja, odpornosti in miroljubnega sobivanja med ranljivimi begunskimi in gostiteljskimi skupnostmi	34 838 017	34 838 017	9 457 182
Concern Worldwide	Izobraževanje in socialno-ekonomska podpora	Povečanje odpornosti in vključevanja ranljivih sirskih beguncev s podporo priložnosti za izobraževanje in preživljanje	17 280 000	0	0
World Vision	Izobraževanje Visokošolsko izobraževanje	Povečanje udeležbe in enakega dostopa do nadaljnjega in visokošolskega izobraževanja za ranljive sirske begunce	3 902 451	0	0
Médecins du monde (MDM)	Zdravje	Zagotavljanje dostopa do storitev zdravstvenega varstva beguncem, migrantom in gostiteljskemu prebivalstvu	30 000 000	0	0
Vmesni seštevki			150 417 787	99 235 336	50 996 218
Preostala sredstva bodo dodeljena po odobritvi turških organov			167 582 213	0	0
SKUPAJ (del navedene skupne vsote)			318 000 000	99 235 336	50 996 218

(1)

http://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/hip_turkey_2016.pdf

(2)

Humanitarna sredstva, ki jih zajema instrument za begunce v Turčiji, so bila najprej na voljo v okviru različice 4 načrta izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji za leto 2015 in različice 1 načrta izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji za leto 2016, ki sta se začeli izvajati 1. januarja 2016: http://ec.europa.eu/echo/files/funding/decisions/2016/HIPs/HIP%20V2%20FINAL.pdf.

(3)

Za razčlenitev po posameznem projektu glej ločeno preglednico v nadaljevanju.

(4)

Uredba (EU) št. 236/2014 določa pravila in pogoje za posebne ukrepe v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II). Namen teh ukrepov je zagotoviti, da je uporaba zadevnih sredstev omejena na splošne in specifične cilje iz izvedbenih sklepov Komisije.

(5)

Vključno z zneski, za katere je Komisija sprejela sklep o financiranju, vendar zanje še ni bila prevzeta proračunska obveznost.

(6)

Vključno s sredstvi, ki so se črpala v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji v pričakovanju prenosov, predvidenih iz proračuna EU (pred sklenitvijo pogodb). Sredstva, ki so bila prenesena (dodeljena) iz proračuna EU, vendar se še niso izkoristila v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji, niso vključena.

(7)

Vključno z izplačili za projekte, ki se izvajajo v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji in še ne bremenijo proračuna EU.

(8)

Več informacij o regionalnem skrbniškem skladu EU za odziv na krizo v Siriji: http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/countries/syria/madad/index_en.htm.

Top

Choose the experimental features you want to try