EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2017

COM(2017) 53 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Drugo poročilo o stanju energetske unije

I. Uvod

Leto 2016 je bilo glede energetske unije zelo uspešno. Vizija okvirne strategije za energetsko unijo 1 je bila v navedenem letu nadalje prenesena v konkretne zakonodajne in nezakonodajne pobude, nazadnje 30. novembra 2016, ko je bil predstavljen sveženj „Čista energija za vse Evropejce“. Naslednji korak je strategija za nizkoemisijsko mobilnost 2 , ki bo prav tako prenesena v konkretne pobude, v skladu z Delovnim programom Komisije za leto 2017 3 . Pomembno je, da si sozakonodajalca brez odlašanja in v skladu s skupno izjavo treh institucij o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 4 prizadevata za sprejetje predlaganih pobud, kar bo omogočilo hiter energijski prehod na terenu.

Energetska unija je evropski prednostni projekt, ki ga je Junckerjeva Komisija opredelila kot eno od desetih političnih prednostnih nalog 5 , v katerih se tesno povezuje pet razsežnosti: energetska varnost, solidarnost in zaupanje; povsem integriran trg energije; energijska učinkovitost, ki prispeva k zmanjšanju povpraševanja; razogljičenje gospodarstva ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Napredek je bil dosežen pri vseh teh razsežnostih.

Energetska unija je del pozitivne agende za Evropsko unijo, kot je opredeljena v izjavi iz Bratislave 6 , in je ni mogoče ločiti od ostalih ključnih evropskih politik. Prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja 7 in izvajanju agende za krožno gospodarstvo 8 ter se pri tem zanaša na tesno povezanost z unijo kapitalskih trgov, enotnim digitalnim trgom, novim programom znanj in spretnosti za Evropo, naložbenim načrtom za Evropo in varnostno Unijo. Agenda o energetski uniji s pregledovanjem veljavne zakonodaje in zagotavljanjem, da ta še ustreza namenu, prispeva tudi k programu Komisije v zvezi z ustreznostjo in uspešnostjo predpisov.

Energetska unija pomeni več kot le energija in podnebje: njen cilj je pospešiti posodobitev celotnega evropskega gospodarstva, tako da bi glede energije in virov postalo nizkoogljično in učinkovito na družbeno pravičen način. Končni cilj energetske unije je zagotoviti, da bi imeli od nje koristi evropski odjemalci, delavci in podjetja. Pri potrebnih naložbah bi morale imeti vodilno vlogo evropske družbe, saj bi jim to glede novih tehnologij in poslovnih modelov zagotovilo prednost tistega, ki zgodaj ukrepa. Povedano drugače, obstaja dober poslovni razlog za prehod na sodobnejše, nizkoogljično gospodarstvo.

Za to pa je potrebna tudi močna zunanja razsežnost. V hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju je uspešna energetska unija ključna za zaščito dolgoročnih gospodarskih interesov ter blaginje Evrope in njenih državljanov 9 . Prizadevanja v zvezi z notranjo agendo so bila zato dopolnjena z okrepljeno energetsko diplomacijo, ki je bila zasnovana tako, da se izboljša zanesljivost oskrbe z energijo, poveča izvoz evropskih nizkoogljičnih tehnoloških rešitev in spodbudi konkurenčnost industrije. S splošnejšega vidika bi morala energetska diplomacija skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji razširiti evropski manevrski prostor v vse bolj nestabilnem svetu. Evropa ima na tem področju velik potencial za prevzem vodilne vloge v svetu.

Močna zunanja razsežnost zajema stabilno podnebno diplomacijo, ki prevzema vodilno vlogo pri usmerjanju sveta h globalnemu prehodu na čisto energijo in prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti zagotavljanju trajnostne energije za vse. Po sprejetju Pariškega sporazuma 10 decembra 2015 je prav hitra ratifikacija Evropske unije omogočila, da je 4. novembra 2016 začel veljati prvi univerzalen in pravno zavezujoč svetovni podnebni dogovor.

Leta 2016 je Evropska unija dokazala, da je vodilna tudi pri izvajanju Pariškega sporazuma doma. Komisija je sprejela vse zakonodajne predloge, potrebne za izpolnitev ambicioznih zavez Evropske unije na podlagi sporazuma. Ti predlogi in poenostavitveni ukrepi, ki jih spremljajo, bistveno prispevajo k splošnemu načrtu Komisije za ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje rasti in povezanih naložb.

Hkrati bi morala Komisija s predlogi zagotoviti, da si ta prehod evropski državljani in podjetja lahko privoščijo in da vodi do novih delovnih mest, znanj in spretnosti ter priložnosti, spodbuja rast in zagotavlja visoko kakovost življenja v Evropski uniji. To je tisto, kar mladi Evropejci od Evropske unije tudi pričakujejo.

Zaradi vseh teh razlogov se je treba zdaj osredotočiti na izvajanje. Z Evropskim parlamentom in Svetom bi bilo treba doseči dogovor o zakonodajnih pobudah, izvajati je treba veljavno zakonodajo ter strogo uveljavljati pravila Pogodbe o konkurenci in državni pomoči. Hkrati je treba nadaljevati in krepiti nezakonodajne ukrepe na ravni Unije ter na nacionalni in lokalni ravni.

II.Trendi in ugotovitve glede politike

Od objave prvega poročila o stanju energetske unije novembra 2015 11 se je nadaljevalo in celo krepilo več trendov v prehodu Evropske unije na nizkoogljično gospodarstvo 12 . Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz razvoja na nacionalni ravni v letu 2016, so povzete v ugotovitvah glede politike v Prilogi 2. So temelj bolj poglobljene analize politik držav članic, ki jo namerava Komisija izvesti v letu 2017.

Evropska unija kot celota še naprej dobro napreduje pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, zlasti glede energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020. Dosegla je že znatno zmanjšanje porabe energije. Če se bodo prizadevanja držav članic nadaljevala, je Evropska unija na dobri poti, da doseže cilje energijske učinkovitosti za leto 2020 13 . 

Slika 1: Poraba primarne energije in gibanje BDP 14

Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji so bile leta 2015 za 22 % nižje od ravni iz leta 1990 15 . Kljub začasnemu manjšemu povišanju leta 2015 se emisije še naprej znižujejo 16 . V sektorjih, ki jih pokriva sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (ETS), so se emisije leta 2015 še naprej zniževale 17 . 

Evropska unija je na pravi poti tudi v sektorju obnovljivih virov energije, v katerem je (po podatkih iz leta 2014) delež obnovljivih virov energije dosegel 16 % bruto porabe končne energije v Evropski uniji 18 . Glede na to, da je s približevanjem letu 2020 krivulja vse bolj strma, bodo potrebna dodatna prizadevanja.

Slika 2: Deleži energije iz obnovljivih virov v Evropski uniji v primerjavi s krivuljo na podlagi direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in krivuljo na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov 19

Drug pomemben trend je, da Evropska unija še naprej uspešno prekinja povezavo med gospodarsko rastjo in emisijami toplogrednih plinov. V obdobju med letoma 1990 in 2015 se je skupni bruto domači proizvod (BDP) Evropske unije povečal za 50 %, medtem ko so se emisije zmanjšale za 22 %. Na podlagi sedanjih trendov in napovedi se pričakuje, da se bo ta prekinitev povezave nadaljevala.

Slika 3: Zgodovinsko in napovedano spreminjanje BDP (realne vrednosti), emisij toplogrednih plinov (TGP) in intenzivnosti emisij v gospodarstvu (razmerje med emisijami in BDP) (indeks 1990 = 100) 20  

Evropska unija je prav tako uspela precej zmanjšati intenzivnost svojega gospodarstva glede na emisije toplogrednih plinov. Trenutno je to eno od najučinkovitejših velikih gospodarstev glede emisij toplogrednih plinov, z izvajanjem podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 pa bi moralo postati najbolj učinkovito gospodarstvo glede emisij toplogrednih plinov v skupini G20. Vendar tudi druge regije na podlagi svojih podnebnih načrtov v skladu s Pariškim sporazumom znatno zmanjšujejo svojo intenzivnost toplogrednih plinov. Povedano drugače, kljub tem pozitivnim trendom ni časa za samozadovoljstvo, če želi Evropa ostati vodilna sila v svetu.

Slika 4: Intenzivnost emisij TGP (tona ekvivalenta CO2/milijardo USD) 21

III.Presoja napredka in izzivov

Poteka prehod v sodobno nizkoogljično gospodarstvo

V okvirni strategiji za energetsko unijo je določen cilj – gospodarstvo preusmeriti vstran od odvisnosti od fosilnih goriv. Razogljičenje evropskega gospodarstva dobro napreduje. Sozakonodajalca sta se v rekordno kratkem času dogovorila o tem, da bo Evropska unija ratificirala Pariški sporazum. Za izvajanje zavez Evropske unije je Komisija sprejela predloge, potrebne za izpolnitev okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, in sicer glede sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami 22 že julija 2015, glede sektorjev, ki jih sistem za trgovanje z emisijami ne pokriva 23 , ki zajemajo tudi vključevanje rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF)  24 , pa julija 2016. V naslednjem koraku se bo pozornost usmerila v priprave na sodelovanje Evropske unije v prvem „spodbujevalnem dialogu“ leta 2018, v okviru katerega bi morale strani oceniti skupna prizadevanja in napredek pri izvajanju Pariškega sporazuma.

Komisija je leta 2016 predstavila tudi evropsko strategijo za nizkoemisijsko mobilnost z enako jasnimi cilji: do sredine stoletja morajo biti emisije toplogrednih plinov v prometu za najmanj 60 % nižje kot v letu 1990 in se morajo jasno približevati vrednosti nič ter pri tem zadovoljiti potrebe po mobilnosti ljudi in blaga ter globalne povezljivosti. Tudi emisije onesnaževal zraka v prometu, ki škodijo javnemu zdravju, bi bilo treba nemudoma izrazito znižati. Komisija se je osredotočila zlasti na cestni promet, ki povzroča več kot 70 % emisij toplogrednih plinov v prometu.

Takoj po začetku veljavnosti Pariškega sporazuma je Komisija sprejela sveženj o čisti energiji, v katerem je določen regulativni okvir za obdobje po letu 2020, hkrati pa zagotavlja tudi močno spodbudo za prehod na čistejše gospodarstvo. Približno istočasno je bila sprejeta revidirana direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij 25 . Evropska unija z določitvijo strožjih mejnih vrednosti emisij za ključna onesnaževala zraka prispeva k izboljšanju zdravja svojih državljanov in izogibanju prezgodnjih smrti ter hkrati zmanjšuje velikanske gospodarske stroške za družbo 26 . V sodobnem gospodarstvu bi državljani morali imeti koristi od naložb v zdravje.

Napredek v smeri proti inovativnemu gospodarstvu, ki je energijsko učinkovito in gospodarno z viri

Komisija je izpolnila svojo obljubo, da bo energijsko učinkovitost obravnavala kot vir energije, ki predstavlja vrednost prihranjene energije. Za izboljšanje energijske učinkovitosti do leta 2030 je predlagala zavezujoč 30-odstotni cilj na ravni Evropske unije. Skupina spremljevalnih pobud o energijski učinkovitosti bo s tem, da bo zadevno zakonodajo prilagodila okviru za leto 2030 in premagala več ovir, ki zavirajo naložbe v energijsko učinkovitost in zlasti v prenovo stavb, zagotovila, da bo cilj mogoče doseči stroškovno učinkovito.

Sodobno gospodarstvo bi moralo biti učinkovito ne le pri rabi energije, temveč tudi pri uporabi virov v njihovi celotni življenjski dobi. Energijski prehod bi moral potekati hkrati s prehodom na krožno gospodarstvo, saj je z večjim preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem mogoče ustvariti visoke prihranke energije. Kot je na primer določeno v nedavno sprejetem sporočilu o vlogi pridobivanja energije iz odpadkov 27 , bi se lahko ob upoštevanju načela hierarhije ravnanja z odpadki količina energije, pridobljene iz odpadkov, zvišala za 29 %, če bi se preskušene tehnike in podporni ukrepi ustrezno izvajali, da bi s tem prispevali k doseganju ciljev iz okvirne strategije za energetsko unijo in Pariškega sporazuma. Evropa ima vodilno vlogo v sektorju zelenih tehnologij. Proizvodnja okoljskega blaga in storitev na enoto bruto domačega proizvoda (BDP) se je v zadnjem desetletju povečala za več kot 50 %, zaposlenost, povezana s tem „zelenim gospodarstvom“, pa se je povečala na več kot 4 milijone ekvivalentov polnega delovnega časa. Tudi na tem področju obstajajo dobri poslovni razlogi in dokazan gospodarski potencial.

Za posodobitev evropskega gospodarstva sta na trgih energije potrebna učinkovita konkurenca in trden regulativni okvir, da se spodbudijo inovacije in konkurenčnost. V sporočilu z naslovom „Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije“ 28 je predstavljena strategija Evropske unije, ki bo evropskim družbam in novim podjetjem omogočila, naj povečajo raziskave in inovacije na področju rešitev za čisto energijo, ter bi morala zagotoviti, da njihovi rezultati hitro in uspešno dosežejo trg. Dosežen je bil pomemben napredek 29 na vseh prednostnih področjih Evropskega strateškega načrta za energijske tehnologije (SET) s ciljem v energetski sistem vnesti stroškovno učinkovite nizkoogljične tehnologije.

Evropska unija se je zaradi močne podpore raziskavam in inovacijam na področju tehnologij za čisto energijo pridružila globalni pobudi Misija: inovativnost 30 . Izpolnila bo svojo vodilno vlogo tako, da bo s tesnim sodelovanjem z vlagatelji zagotovila, da bo ta pobuda prinesla rezultate, ki bodo vplivali na spremembe. Izboljšani in dodatni kazalniki, na primer glede uvoza, izvoza in tržnih deležev tehnologij za čisto energijo, bodo omogočili boljšo presojo globalne uspešnosti in konkurenčnosti Evropske unije na tem področju ter posodobitev naših ciljev glede raziskav in inovacij. Komisija bo s tem namenom sodelovala z državami članicami, industrijo, raziskovalno in inovacijsko skupnostjo in drugimi ključnimi deležniki v okviru foruma o konkurenčnosti industrije na področju čiste energije, za katerega se načrtuje, da bo sklican v tesnem usklajevanju z že delujočimi forumi še pred koncem tega leta.

Krepitev moči odjemalcev

Energetska unija bi morala odjemalcem, ki so v središču energetskega prehoda, ponuditi oprijemljive koristi. Na trgu energije je dejavnih vse več odjemalcev, kot je razvidno na primer iz vse večjih zmogljivosti sončnih fotovoltaičnih sistemov na zasebnih hišah, iz nastajanja vedno večjega števila zadrug na področju energije iz obnovljivih virov ali višjih stopenj zamenjave ponudnikov na trgu elektrike in plina. Še vedno pa je potrebno ukrepanje, da bi se podprli številni odjemalci, ki še nimajo možnosti sodelovanja.

Kot izhaja iz poročila o stroških in cenah energije 31 , so se cene na maloprodajnem trgu v zadnjih letih zvišale kljub nižjim veleprodajnim cenam. Predlogi glede zasnove trga električne energije 32 in nova direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 33 bodo še povečali moč odjemalcev, da bodo lahko v celoti sodelovali na trgu, ter zagotovili dodatne ukrepe za varstvo ranljivih odjemalcev, preprečevanje odklopov in obravnavanje energijske revščine v Evropski uniji. Strogo izvajanje pravil o konkurenci bo pripomoglo tudi k izboljšanju blaginje odjemalcev z nižjimi cenami, večjo izbiro in številnejšimi inovacijami.

Komisija namerava leta 2017 začeti kampanjo ozaveščanja, s katero želi več odjemalcev spodbuditi k sodelovanju pri razvoju trga energije in uživanju njegovih prednosti. Cilj kampanje je poudariti prednosti energijske učinkovitosti in zamenjave ponudnikov. Začela se bo kot pilotska kampanja v več državah članicah, ko bodo na voljo njeni rezultati, pa se bo nato morda razširila še v druge države članice.

Poleg tega bo konec leta 2017 začela delovati opazovalna skupina za spremljanje energijske revščine, ki bo državam članicam pomagala spremljati energijsko revščino in oblikovati ukrepe za reševanje te vse večje težave. Njen cilj je zagotavljati statistične podatke o energijski revščini, delovati kot središče za razširjanje primerov dobrih praks ključnim deležnikom in biti vir informacij o energijski revščini za širšo javnost.

Prehod na čisto energijo bi moral biti pošten in pri njem bi bilo treba upoštevati njegov učinek na spremembo vedenja deležnikov, vključno z industrijo in delavci. Komisija torej proučuje, kako lahko zagotavlja čim boljšo podporo strukturnemu prehodu v premogovno in ogljično intenzivnih regijah v skladu s pravili o konkurenci. Zato namerava sodelovati z deležniki iz teh regij, da bi bolje usmerila podporo Evropske unije, s čimer spodbuja izmenjavo dobrih praks, vključno z razpravami o industrijskih časovnih načrtih in potrebah po prekvalificiranju ter spodbujanjem sinergij/sodelovanja.

Dolgoročna infrastruktura energetske unije

Prožna infrastruktura je hrbtenica energetske unije. Lani so se začeli pomembni projekti čezmejnih povezav, regionalno sodelovanje pa se je močno okrepilo.

Začela se je izgradnja novih povezovalnih plinovodov, kot na primer na Transjadranskem plinovodu (TAP), ki je del južnega plinskega koridorja; podpisani so bili finančni sporazumi, kot na primer sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za naložbo v vrednosti 187 milijonov EUR iz instrumenta za povezovanje Evrope za plinovod Balticconnector, tj. povezovalni plinovod med Finsko in Estonijo, ter sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 179 milijonov EUR za plinovod BRUA skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo 34 . Mandat skupine za plinske povezave v srednji in jugovzhodni Evropi (CESEC) bi bilo treba razširiti na električno energijo, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost.

Ustanovljena je bila nova skupina na visoki ravni za sodelovanje na področju energetike med državami ob Severnem morju 35 , ki se osredotoča na boljše povezovanje objektov za pridobivanje vetrne energije na morju in izboljšanje čezmejnih povezav. V odgovor na razpise za projekte pridobivanja vetrne energije na morju so bile leta 2016 predložene rekordno nizke ponudbe, iz česar izhaja, da se tudi cene pridobivanja vetrne energije na morju znižujejo, električna energija iz take proizvodnje pa postaja cenejša 36 .

V preteklih mesecih so pričeli obratovati novi terminali za utekočinjen zemeljski plin (UZP) v mestih Świnoujście (Poljska) 37 , Dunkerque (Francija) in Pori (Finska), ki zagotavljajo nove tržne priložnosti, pa tudi povečujejo zanesljivost oskrbe s plinom držav članic in njihovih sosed. Vzhodno Sredozemlje je prav tako obetaven vir Evropske unije za oskrbo s plinom. To povečuje možnosti za raznolikost dobave in zmanjšuje odvisnost od enega dobavitelja, kar je ključni cilj energetske unije.

Še vedno pa obstajajo ozka grla zaradi pomanjkanja infrastrukture ali njene nezadostne uporabe. Za nadaljnje povezovanje notranjega trga električne energije v jugozahodni Evropi ter severni in vzhodni Evropi (na primer v Nemčiji, na Poljskem in Češkem) so še vedno potrebne čezmejne povezave in, kjer je ustrezno, tudi notranji daljnovodi, pri čemer je treba tudi izboljšati upravljanje teh povezav. Nadaljevati bi se morala prizadevanja baltskih držav glede usklajevanja z evropskim elektroenergetskim sistemom. Cilj 15–odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2030 bi moral zagotoviti, pod pogojem da je ta zmogljivost na trgu na voljo, da bi lahko Evropska unija optimalno uporabila svoje obnovljive vire, zagotovila zanesljivost oskrbe in povezovanje trgov.

Leta 2017 bi bilo treba okrepiti prizadevanja na področju infrastrukture. Namen tretjega seznama projektov skupnega interesa je opredeliti tiste projekte, ki so najbolj nujno potrebni, da bi prispevali k povezovanju trgov, trajnostnemu razvoju, zanesljivosti oskrbe in konkurenci. Nov seznam bi moralo spremljati sporočilo o energetski infrastrukturi. Naslednje poročilo o stanju energetske unije bo poudarilo tiste projekte v skupnem interesu, pri katerih napredek ni bil zadosten, tako da v energijskem prehodu nobena država članica ne bo zaostala. Hkrati bi morali operaterji prenosnega sistema dati trenutno infrastrukturo subjektom na trgu v celoti na voljo, tržna pravila pa bi morala spodbujati učinkovito uporabo infrastrukture, preden se zgradi nova.

Glede na omejena sredstva v državah članicah bi bilo treba javna sredstva uporabljati premišljeno. Drave članice bi morale zagotoviti, da je njihova podpora energetski infrastrukturi v najširšem smislu v skladu z načeli energetske unije. Podporo bi bilo treba zagotoviti le, če je skladna z dolgoročno energetsko politiko Evropske unije, pri čemer se je treba izogibati nasedlim naložbam in tveganju, da postanemo popolnoma odvisni od visokoogljičnih tehnologij („carbon lock-in“) 38 . Povečati je treba prizadevanja za zagotovitev infrastrukture za čisto energijo v prometu.

Zaradi nedavnih terorističnih napadov in drugih geopolitičnih groženj postaja varstvo kritične infrastrukture v energetskem in prometnem sektorju vse pomembnejša tema. Zakonodaja o presoji ustreznih potreb in izboljšanju zaščite kritične infrastrukture že obstaja 39 . Prizadevanja v energetskem sektorju bi se morala v prihodnje osredotočiti na krepitev fizične zaščite objektov ter na ukrepe za ohranjanje zagotavljanja storitev. Digitalizacija energetskega sektorja povečuje njegovo izpostavljenost kibernetskim napadom in potrebo po strogih pravilih varovanja podatkov. Strokovna skupina proučuje posebne potrebe energetskega sektorja na področju kibernetske varnosti, da bi se izvajala direktiva o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji 40 ter spodbujale sinergije med energetsko unijo in enotnim digitalnim trgom. To je ključno tudi z vidika odjemalcev.

Izziv na področju naložb

Da bi se dosegli podnebni in energetski cilji Evropske unije za leto 2030, je v obdobju med letoma 2020 in 2030 vsako leto potrebnih približno 379 milijard EUR naložb 41 . Zato se bodo leta 2017 okrepila prizadevanja na področju naložb, pri čemer bodo skladno uporabljeni vsi razpoložljivi instrumenti.

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ima pri tem še naprej ključno vlogo, saj pomaga sprostiti zasebno financiranje. Do zdaj se je več kot 20 % naložb, ki jih je podprl Evropski sklad za strateške naložbe, nanašalo na področje energije. Komisija je ob razširitvi sklada predlagala, da bi moralo vsaj 40 % projektov dela sklada za infrastrukturo in naložbe prispevati k podnebnim, energetskim in okoljskim ukrepom, v skladu s cilji Pariškega sporazuma 42 . Povezovanje Evropskega sklada za strateške naložbe z drugimi skladi Evropske unije in instrumenti financiranja bo v prihodnosti še povečalo možnost, da se sredstva namenijo za naložbe z višjim tveganjem 43 .

Evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) prav tako zagotavljajo znatno podporo prek različnih projektov. Med letoma 2014 in 2020 je pomoč, vključno z nacionalnim javnim in zasebnim sofinanciranjem, znašala skupno približno 98 milijard EUR. Naložbe v raziskave in inovacije prek programa Obzorje 2020, vključno s finančnimi instrumenti predstavitvenih projektov na področju energije InnovFin 44 , so enako pomembne pri razvoju rešitev za čisto energijo. Projekti raziskav in razvoja v podporo najsodobnejšim tehnologijam so leta 2016 že dali pomembne rezultate na področjih, kot so fotovoltaika, vodik in avtobusi na gorivne celice z ničnimi emisijami 45 .

Vzpostavljeni bodo dodatni instrumenti financiranja. Komisija je v svojem predlogu revizije sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020 predlagala, naj sklad za inovacije podpre inovacije v energetskem sektorju in industriji. Komisija namerava leta 2017 organizirati več strokovnih okroglih miz po posameznih sektorjih s predstavniki energetsko intenzivnih industrij, nosilci projektov energije iz obnovljivih virov, inovatorji in vlagatelji, da bi tako ustrezno opredelila področje uporabe sklada. Predlog poleg tega zajema tudi vzpostavitev sklada za posodobitev, ki bo države članice z nižjimi prihodki podpiral pri posodobitvi njihovih energetskih sistemov.

Leta 2017 bo posebna pozornost namenjena izvajanju pobude za pametno financiranje pametnih stavb 46 , in sicer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in državami članicami. Eden od njenih elementov je razvoj prilagodljivih finančnih platform za pospeševanje prenove stavb. Enako pomembno je tudi obravnavati ovire, ki upočasnjujejo prenovo. Komisija zato v tesnem sodelovanju z državami članicami proučuje vpliv pravil o javnem računovodstvu na trg pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. Še pred koncem pomladi leta 2017 načrtuje posodobitev svojih smernic glede statistične obravnave takih partnerstev.

Financiranje bi moralo biti vzdržno. Na podlagi navedenega cilja namerava strokovna skupina na visoki ravni za vzdržno financiranje 47 leta 2017 predstaviti priporočila Komisiji glede politike, katere cilj bo olajšati pretok javnega in zasebnega kapitala v trajnostne naložbe in čim bolj zmanjšati morebitna tveganja za finančni sistem Evropske unije zaradi njegove izpostavljenosti sredstvom z visokimi emisijami ogljika.

Na enak način tehnologij in virov, ki se opuščajo ali dolgoročno niso trajnostni, ne bi smeli podpirati z javnimi sredstvi. Iz svežnja o čisti energiji jasno izhaja, da Evropska unija povečuje svoja prizadevanja za postopno opuščanje subvencioniranja fosilnih goriv. Prihodnja poročila o stanju energetske unije bodo spremljala napredek te zaveze, ki je bila dana na srečanjih skupin G7 in G20.

Zunanja razsežnost močne energetske unije

Spreminjajoče se mednarodno okolje prinaša nove izzive in nove priložnosti. Evropska unija ima kot uvoznica energije velik interes, da mednarodni trgi energije dobro delujejo in temeljijo na pravilih, in si dejavno prizadeva okrepiti upravljanje v mnogostranskih forumih, kot so med drugim Mednarodna agencija za energijo ter skupini G7 in  G20. Evropska unija deluje tudi na regionalni in dvostranski ravni, kjer spodbuja delovanje, povezovanje in reforme trgov energije, kot na primer postopek reform energetske skupnosti ali ponovno oživljeni dialog z Alžirijo, in spodbuja strateško pomembne projekte diverzifikacije, kot na primer južni plinski koridor. Komisija je z mednarodnimi finančnimi institucijami v regijah širitve in sosednjih regijah Evrope sprožila pobudo za skupno spodbujanje reform na področju energetike in povečanje naložb v energijsko učinkovitost stavb, javnih in zasebnih 48 .

Evropska unija še naprej spodbuja energetske reforme v Ukrajini. Dosežen je bil oprijemljiv napredek glede trga plina in sprejete so bile pomembne odločitve za izboljšanje energijske učinkovitosti. Komisija je opravila več dvostranskih in tristranskih srečanj z Rusijo in Ukrajino, da bi zagotovila stabilno domačo dobavo Ukrajini in prehod plina iz Rusije čez Ukrajino do Evropske unije. Reforme je treba nadaljevati, tudi v sektorju električne energije.

Pomemben dosežek je bil politični dogovor, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet o predlogu glede medvladnih sporazumov na področju energije 49 , ki je bil del svežnja zanesljive oskrbe z energijo iz februarja 2016. Posledica tega bosta večja preglednost in skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije. Napredek je bil dosežen tudi glede zakonodajnega predloga o zanesljivi oskrbi s plinom 50 , saj je Evropski parlament sprejel stališče, svet za energijo pa v začetku decembra 2016 politične usmeritve.

Evropska unija bi morala imeti na področju prehoda na čisto energijo vodilni položaj v svetu. Ob tem, ko se globalni trg čistih tehnologij odpira kot še nikoli doslej, EU uporablja svojo zunanjo politiko za izmenjavo izkušenj na tem področju in spodbujanje premika v nizkoogljično globalno gospodarstvo predvsem z vzpostavljanjem trdnih partnerstev z državami in regijami.

To velja zlasti za Afriko in sosedstvo prek energetske skupnosti. Pomen te teme je bil prepoznan tudi v globalni strategiji 51 , v kateri se še zlasti poziva k ustvarjanju večjih sinergij med energetsko in podnebno diplomacijo. Na področju podnebnih sprememb na primer sodelovanje s Kitajsko glede trgovanja z emisijami dobro deluje in obe strani sta se strinjali, da nadalje poglobita sodelovanje s še enim dvostranskim projektom, katerega cilj je podpirati izvajanje sheme trgovanja z emisijami po vsej Kitajski, ki bi morala začeti delovati leta 2017.

Na podlagi mednarodne pobude na področju podnebnih sprememb je Mednarodna organizacija civilnega letalstva leta 2016 sprejela sporazum, da bi se začele obravnavati hitro rastoče emisije zaradi mednarodnega letalstva. Komisija namerava na podlagi tega sporazuma v kratkem pripraviti zakonodajni predlog o področju uporabe sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami za letalstvo. Poleg tega je mednarodna diplomacija prispevala k sprejetju spremembe iz Kigalija k Montrealskemu protokolu o globalnem opuščanju fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki zelo prispevajo h globalnemu segrevanju, Mednarodna pomorska organizacija (IMO) pa je sprejela dogovor o strategiji zmanjševanja emisij v mednarodnem sektorju pomorskega prometa. Ti rezultati predstavljajo pravočasen napredek pri obravnavanju podnebnih sprememb v sektorjih s hitro rastočimi emisijami.

V letu 2016 se je okrepil tudi Svet za energijo med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki je še naprej prvovrsten primer dvostranskega sodelovanja na visoki ravni na področju energije in podnebnih sprememb, vključno s področji energetske varnosti, energetske politike ter razvoja in uvedbe energetskih tehnologij.

Afrika ima in bo imela za Evropsko unijo status privilegirane partnerice. Milijoni ljudi v Afriki še nimajo dostopa do sodobnih oblik energije. Vendar je vsesplošni dostop do trajnostne energije ključen, da se podpre zahtevana stopnja gospodarske rasti in ustvarjanje dostojnega delovnega okolja, tudi za ženske in otroke. Skupno strateško partnerstvo Evropske unije in Afrike zagotavlja okvir za nadaljnje sodelovanje med tema dvema celinama. Evropska unija tudi močno podpira afriško pobudo na področju energije iz obnovljivih virov (AREI) 52 , pobudo pod afriškim vodstvom, katere cilj je povečati zmogljivosti Afrike na področju energije iz obnovljivih virov, vse od njene vzpostavitve na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015 (COP21). Energija bo ključna tudi pri naložbah prek prihodnjega evropskega načrta za zunanje naložbe in drugih že veljavnih instrumentov 53 .

Dejavna energetska in podnebna diplomacija Evropske unije je okrepljena s podpiranjem ukrepov, ki jo zagotavljajo mesta in regije po vsem svetu prek globalne Konvencije županov. Zveza, vzpostavljena med Konvencijo županov Evropske unije in dogovorom županov (Compact of Mayors), bo začela v celoti delovati leta 2017 in bo združevala več kot 7 100 mest na šestih celinah. Prav tako ostaja prednostna naloga Evropske unije izvajanje nove agende za mesta, sprejete na konferenci Habitat III, tudi v smislu njene širše trajnostne razsežnosti.

IV.NOVO KROŽNO POTOVANJE NA TEMO ENERGETSKE UNIJE ZA SPODBUJANJE DELOVNIH MEST, RASTI IN NALOŽB

Izvajanje se mora začeti takoj, da se spodbudi prehod na čisto energijo in posodobi evropsko gospodarstvo.  54 Zato Komisija začenja novo krožno potovanje na temo energetske unije. To je dobra priložnost za sodelovanje z nacionalnimi in drugimi deležniki in pomoč pri skupnem odpravljanju ovir. Cilj krožnega potovanja so torej posebne potrebe držav članic, na primer podpora za prehod ogljično intenzivnih regij ali uvedba energetskega prehoda na otoke 55 . Z dialogom z vsemi ravnmi družbe, zlasti z mladimi v Evropi, bo energetsko unijo približalo evropskim državljanom. Evropa za uspeh potrebuje polno sodelovanje generacije mladih, ki imajo prava znanja in spretnosti in ki so prepoznali potrebo po sodelovanju v energetskem prehodu.

Kot del agende izvajanja se bo krožno potovanje osredotočilo na celovite nacionalne energetske in podnebne načrte ter na ukrepe na lokalni ravni.

Upravljanje in načrtovanje na terenu za uspešno energetsko unijo

Komisija je kot del svežnja za čisto energijo predlagala nov sistem upravljanja energetske unije 56 , ki temelji na bolj racionaliziranem načrtovanju, poročanju in spremljanju njenega izvajanja. Vsi predlogi glede energetske unije so zdaj predloženi, zato imajo države članice na voljo vse ključne elemente, da začnejo pripravljati svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. Ti načrti bodo ključni instrument držav članic za zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti za podjetja, zaposlene in vlagatelje ter za olajšanje zelo potrebnih naložb v nizkoogljično gospodarstvo.

Večina držav članic Evropske unije še ni začela pripravljati svojih nacionalnih načrtov. Če želijo izpolniti zavezo o pripravi načrtov precej pred letom 2021, kot se je dogovoril Svet 57 , bo treba delo pospešiti. Komisija poziva države članice, naj svoje osnutke pošljejo do 1. januarja 2018, čeprav se zaveda, da bo to velik izziv. Tehnična delovna skupina za nacionalne energetske in podnebne načrte bo državam članicam še naprej zagotavljala pomoč. Da bi bili osnutki načrtov celoviti, morajo temeljiti na posvetovanjih z vlagatelji, socialnimi partnerji, lokalnimi in regionalnimi organi, vključno s tistimi s posebnimi potrebami, ter drugimi ustreznimi deležniki v državah članicah. Pri pripravi načrtov je ključno tudi regionalno sodelovanje že v zgodnji fazi. Če je le mogoče, je treba nacionalne energetske in podnebne načrte pripraviti sočasno s programi za nadzor onesnaženosti zraka, da se zagotovijo sinergije in zmanjšajo stroški, saj se ti načrti v veliki meri nanašajo na podobne ukrepe.

Pomen lokalne ravni za dosego energetske unije

Mesta in podeželska območja imajo ključno vlogo pri posodobitvi in razogljičenju evropskega gospodarstva. Mestna območja so velik vir toplogrednih plinov, poraba energije v mestih pa ustvarja približno tri četrtine svetovnih emisij ogljika. Mesta in podeželska območja so posebej ranljiva za vplive podnebnih sprememb. Hkrati pa so podeželska območja kot dobavitelji obnovljivih virov za biogospodarstvo in mesta kot središča inovacij in rasti ter gonila gospodarske rasti vedno bolj tudi del rešitve. Mesta so odgovorna za četrtino vseh javno-finančnih odhodkov in skoraj polovico javnih naložb 58 . Z 62 % delovnih mest prispevajo 68 % bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije, so ključni subjekti v prizadevanjih, da bi se emisije toplogrednih plinov in poraba virov ločile od gospodarske rasti 59 , in nacionalnim gospodarstvom pomagajo, da bi bolj temeljila na znanju in postajala konkurenčnejša. S tem se začenja posodobitev evropskega gospodarstva.

Mestnim ukrepom so dali močan zagon sprejetje amsterdamskega pakta, ki vzpostavlja agendo Evropske unije za mesta, evropski vrh regij in mest v Bratislavi ter vzpostavitev sistema vse na enem mestu za mesta. Agenda za mesta se izvaja prek partnerstev na številnih področjih in ima neposreden vpliv na evropsko gospodarstvo. Vanje so vključene Komisija, države članice, mesta in ustrezni deležniki.

Po vsej Evropski uniji se začenjajo izvajati projekti, ki temeljijo na mestih, pri katerih se iščejo sinergije med področji, kot so energija, mobilnost, digitalno upravljanje, upravljanje voda in zraka ter ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo. Uspešni projekti, kot so tisti za pametna mesta, zagotavljajo prihranke za državljane in industrijo, izboljšujejo kakovost zraka ter ustvarjajo lokalna delovna mesta. Krožno potovanje na temo energetske unije je prava priložnost za poudarjanje takih projektov, da se lahko razširijo in ponovijo po vsej Evropi ter bolje povežejo z evropsko naložbeno agendo.

V. Sklepne ugotovitve

Evropska komisija je trdno zavezana nadaljevati delo na projektih, ki kažejo resnično evropsko dodano vrednost in evropskim državljanom zagotavljajo oprijemljive koristi. Tak projekt je tudi posodobitev evropskega gospodarstva, kar je tudi bistvo energetske unije. Da bi bili zakonodajni predlogi, povezani z energetsko unijo, ki jih je Komisija predložila v letih 2015 in 2016, uspešni, jih je treba obravnavati kot nujne, v skladu s skupno izjavo treh institucij o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017.

Ohraniti je treba splošno usklajenost in cilje predlogov, povezanih z energetsko unijo, ter politični zagon projekta energetske unije. Napredek bi bilo zato treba redno preverjati na bolj politični ravni, tudi v Evropskem svetu. Evropski svet se bo v skladu z izjavo iz Bratislave k energetskim in podnebnim temam vrnil, ko bo to primerno.

Pospeševanje izvajanja poenostavitvenih ukrepov energetske unije in zagotavljanje, da se veljavna pravila v celoti upoštevajo, je prav tako pomembno kot doseganje napredka pri zakonodajnem gradivu. Evropska unija in njene države članice morajo na primer okrepiti izvajanje prednostnih nalog energetske in podnebne diplomacije ter si prizadevati na področju sinergij med njima in še pred koncem leta vzpostaviti naložbene platforme, ki bodo olajšale financiranje energijske učinkovitosti in projektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.

Za takojšen napredek na terenu je potrebno izvajanje teh in drugih ukrepov, da se uresničijo cilji glede delovnih mest, rasti in naložb. Številne prednosti prehoda na čisto energijo bodo v državah članicah, regijah in skupnostih vidne šele, ko bo na terenu dosežen dejanski napredek, kar je ključni pogoj za trajen uspeh energetske unije.

(1)

COM(2015) 80 final.

(2)

COM(2016) 501 final.

(3)

COM(2016) 710 final.

(4)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016C1224(01)&from=SL.

(5)

  https://ec.europa.eu/priorities/sites/beta-political/files/juncker-political-guidelines-speech_en_0.pdf ; glej tudi strateško agendo Evropskega Sveta za Unijo v času sprememb, Priloga I k sklepom Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014.

(6)

Izjava in časovni načrt po vrhu 27 držav članic v Bratislavi 16. septembra 2016, ki je bil posvečen opredelitvi trenutnega stanja Evropske unije in razpravi o skupni prihodnosti.

(7)

Sporočilo „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“, COM(2016) 739 final.

(8)

Sporočilo „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“, COM(2015) 614 final.

(9)

Med drugim v skladu s „Skupnim okvirom o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije“, JOIN(2016) 18 final.

(10)

Glej http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:22016A1019(01) .

(11)

COM(2015) 572 final.

(12)

Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije „Monitoring progress towards the Energy Union objectives – key indicators“ (Spremljanje napredka glede ciljev energetske unije – ključni kazalniki (SWD(2017) 32) in dokument Evropske agencije za okolje „Trends and projections in Europe 2016 – Tracking progress towards Europe's climate and energy targets“ (Trendi in napovedi za Evropo v letu 2016 – spremljanje napredka za dosego evropskih energetskih in podnebnih ciljev, http://www.eea.europa.eu/publications/trends-and-projections-in-europe).

(13)

COM(2017) 56 final; Evropska unija je že dosegla svoj cilj glede porabe končne energije za leto 2020. Leta 2014 je njena poraba primarne energije za samo 1,6 % presegla cilj porabe primarne energije za leto 2020.

(14)

Na podlagi podatkov Eurostata.

(15)

Po podatkih približnega popisa za leto 2015.

(16)

COM(2016) 707 final.

(17)

COM(2017) 48 final.

(18)

COM(2017) 57 final.

(19)

Poročilo inštituta Öko-Institut o energiji iz obnovljivih virov; objavljeno na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/energy/en/studies.

(20)

Evropska komisija, Evropska agencija za okolje.

(21)

Vir: „The emissions Gap Report 2016–2030 trends and ambition“ (Poročilo o emisijski vrzeli 2016–2030, trendi in cilji). UNEP, november 2016. INDC = načrtovani prispevek na nacionalni ravni (Intended Nationally Determined Contribution); ocenjeni INDC ZDA je za leto 2025; vsi INDC so nepogojni, razen za Indonezijo, Južno Afriko, Argentino, Indijo in Mehiko, ki so pogojni.

(22)

COM(2015) 337 final.

(23)

COM(2016) 482 final.

(24)

COM(2016) 479 final.

(25)

Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka.

(26)

Po ocenah je leta 2013 v Evropski uniji zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo več kot 450 000 ljudi. Neposredna gospodarska škoda znaša 15 milijard EUR zaradi izgubljenih delovnih dni in zmanjšane produktivnosti zaradi bolezni dihal ter 4 milijarde EUR zaradi stroškov zdravstvenega varstva. Glej poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2016 z naslovom „Air Quality in Europe“ (Kakovost zraka v Evropi): http://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2016 .

(27)

COM(2017) 34 final.

(28)

COM(2016) 763 final.

(29)

Glej: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/set-plan_progress_2016.pdf

(30)

Misija: inovativnost je svetovna pobuda 22 vlad, ki so se zavezale, da bodo v petih letih podvojile svoje javne naložbe v raziskave in razvoj na področju čiste energije.

(31)

COM(2016) 769 final.

(32)

Glej zlasti COM(2016) 864 final (direktiva o električni energiji) in COM(2016) 861 final (uredba o električni energiji).

(33)

COM(2016) 767 final.

(34)

Z instrumentom za povezovanje Evrope so se od njegove vzpostavitve leta 2014 zagotovila finančna sredstva za 75 ukrepov v skupni vrednosti 1,2 milijarde EUR, od tega so bila nepovratna sredstva dodeljena za 12 primerov gradnje.

(35)

  https://ec.europa.eu/energy/en/news/north-seas-countries-agree-closer-energy-cooperation .

(36)

Na primer 64 EUR/MWh (Danska) in 54,50 EUR/MWh (Nizozemska).

(37)

Sofinanciran z 223 milijoni EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

(38)

O nasedlih naložbah v energetskem sektorju glej poročilo Evropske agencije za okolje št. 19/2016. „Transforming the EU power sector: avoiding a carbon lock-in“ (Preoblikovanje energetskega sektorja EU: izogibanje popolni odvisnosti od visokoogljičnih tehnologij).

(39)

Direktiva Sveta (ES) št. 114/2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite.

(40)

Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

(41)

Ocena učinka v zvezi s spremembo direktive o energetski učinkovitosti, SWD(2016) 405 final (podatki o naložbah ne zajemajo prometnega sektorja).

(42)

Do zdaj spada približno polovica vseh odobrenih transakcij v delu za infrastrukturo in naložbe v energetski in podnebni sektor. Naložbeni načrt za Evropo, trenutno stanje, maj 2016. Glej tudi sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, COM(2016) 359 final.

(43)

To vključuje tudi kombiniran razpis instrumenta za povezovanje Evrope v februarju, s sredstvi v višini 150 milijonov EUR.

(44)

http://www.eib.org/products/blending/innovfin/products/energy-demo-projects.htm.

(45)

Na področju fotovoltaike družba, ki se je odcepila pri projektu R2M-Si, napreduje od predstavitve do zbiranja naročil in proizvodnje visoko učinkovitih fotovoltaičnih modulov. Javno-zasebno partnerstvo za gorivne celice in vodik je v Belgiji ponudilo prvo javno dostopno vodikovo črpalko, prvo 2-megavatno elektrarno na gorivne celice s protonsko prevodno membrano na svetu in začetek proizvodnje približno 140 avtobusov na gorivne celice z ničnimi emisijami po Evropi.

(46)

Priloga 1 h COM(2016) 860 final.

(47)

Sklep Komisije z dne 28. oktobra 2016, C(2016) 6912 final.

(48)

https://ec.europa.eu/commission/2014-2019/hahn/announcements/1st-high-level-meeting-enhanced-cooperation-enlargement-and-neighbourhood-regions-europe_en.

(49)

COM(2016) 53 final.

(50)

COM(2016) 52 final.

(51)

Dokument z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0ahUKEwj3lISm8fDRAhVGP5oKHVtmBegQFggYMAA&url=https%3A%2F%2Feuropa.eu%2Fglobalstrategy%2Fsites%2Fglobalstrategy%2Ffiles%2Feugs_sl_version.pdf&usg=AFQjCNGtdolwUodGks6dZhKRfZlMrp1Y9g&sig2=2frRRrknDbywseNJNB1ssQ&bvm=bv.146073913,d.bGs&cad=rja .

(52)

http://www.arei.org/.

(53)

Sporočilo „Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe“, COM(2016) 581 final.

(54)

Prilogi 1 in 2 h COM(2016) 860 final.

(55)

Komisija namerava leta 2017 začeti postopek združevanja evropskih otokov za pospešitev razvoja in sprejemanja najboljših razpoložljivih tehnologij na otokih in v otoških regijah.

(56)

COM(2016) 759 final.

(57)

Sklepi Sveta o upravljanju energetske unije, 26. november 2015.

(58)

Poročilo „The State of European Cities 2016 – Cities leading the way to a better future“ (Poročilo o stanju evropskih mest 2016 – Vodilna vloga mest pri ustvarjanju boljše prihodnosti), SWD(2016) 325, http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/policy/themes/cities-report/state_eu_cities2016_en.pdf .

(59)

Glej poročilo UNEP o ločevanju na ravni mest, http://www.unep.org/resourcepanel/Publications/City-Leveldecoupling/tabid/106135/Default.aspx .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2017

COM(2017) 53 final

PRILOGA

Posodobljen časovni načrt za energetsko unijo

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Drugo poročilo o stanju energetske unije

Posodobljen časovni načrt za energetsko unijo –
stanje: 1. februarja 2017

Legenda: ZO: zanesljivost oskrbe / NET: notranji energijski trg / EU: energijska učinkovitost / TGP: toplogredni plini / R&I: raziskave in inovacije

Ta časovni načrt je enak tistemu, ki je bil predstavljen v prilogi k Sporočilu Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ in je bil sprejet 25. februarja 2015 (COM(2015) 80 final) in spremenjen novembra 2015 v okviru prvega poročila o stanju energetske unije (COM(2015) 572 final). Novost v tej tabeli se nanaša na zadnji stolpec, ki vsebuje posodobitve tistih pobud, ki so že bile sprejete ali pri katerih se je spremenila časovnica. Ne vsebuje novih informacij o pobudah, ki so bile prvotno načrtovane za leto 2017 ali pozneje.