52016PC0821

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.1.2017

COM(2016) 821 final

2016/0398(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvrševanju Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, določitvi postopka uradnega obveščanja o sistemih dovoljenj in zahtevah, povezanih s storitvami, ter spremembah Direktive 2006/123/ES in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 434 final}
{SWD(2016) 435 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Bolj povezan in pravičnejši notranji trg je ena od desetih prednostih nalog Evropske komisije. Graditev na njegovi moči in koriščenje vseh njegovih možnosti je ključno za spodbujanje zaposlovanja in rasti v Evropski uniji. Komisija je oktobra 2015 sprejela strategijo za enotni trg z nizom ukrepov, ki bi enotni trg izpopolnili z več priložnostmi za prebivalstvo in gospodarstvo, vključno z zakonodajnim predlogom za izboljšanje izvrševanja direktive o storitvah z reformo sedanjega postopka uradnega obveščanja 1 . Evropski svet je pozval k ambiciozni pripravi strategije za enotni trg 2 ter k dokončanju in izvajanju različnih strategij za enotni trg do leta 2018 ter ponovno opozoril, da bo „boljše izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje dodatno pripomoglo k izkoriščanju prednosti, ki jih zagotavljajo cilji evropskega enotnega trga“ 3 .

Iz direktive o storitvah 4 izhaja, da nekateri nacionalni predpisi, ki omejujejo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ne smejo diskriminirati na podlagi državljanstva ali prebivališča ter morajo biti sorazmerni in utemeljeni s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes. Za zagotovitev, da bi novi ukrepi, ki jih sprejemajo države članice, dejansko izpolnjevali te pogoje ter tako spodbujali konkurenčnost in povezovanje enotnega trga storitev, direktiva o storitvah določa, da mora država članica Komisiji predložiti uradno obvestilo o novih ali spremenjenih sistemih dovoljenj ali nekaterih novih ali spremenjenih zahtevah, ki spadajo na področje uporabe Direktive.

Vendar so ocene Komisije pokazale, da sedanji postopek uradnega obveščanja iz direktive o storitvah ne dosega vedno svojega cilja kljub prizadevanjem v zadnjih desetih letih, da bi se njegovo izvajanje izboljšalo, tudi s smernicami v priročniku za izvajanje direktive o storitvah, izmenjavami izkušenj in najboljših praks med nacionalnimi upravami ter objavljanjem podatkov o uporabi sedanjega postopka uradnega obveščanja držav članic. Zato je 40 % strukturiranih dialogov, ki jih je Komisija morala začeti z državami članicami leta 2015 za zagotovitev skladnosti z direktivo o storitvah, zadevalo na novo uvedene nacionalne ukrepe. Zato se zdi, da sedanji postopek uradnega obveščanja ni ustrezno prispeval k pravilnemu in celovitemu izvajanju direktive o storitvah 5 .

Komisija je zato pripravila samostojen zakonodajni instrument za posodobitev sedanjega postopka uradnega obveščanja iz direktive o storitvah, da bi izboljšala izvajanje veljavnih določb navedene direktive z vzpostavitvijo učinkovitejšega in smotrnejšega postopka, ki bi državam članicam preprečil uvajanje sistemov dovoljenj ali nekaterih zahtev, ki niso v skladu z direktivo o storitvah. Veljavna direktiva o storitvah se z določbami te direktive spremeni samo v obsegu, ki je potreben zaradi zahtevanega pregleda njenih posebnih določb o postopku uradnega obveščanja.

Natančneje, cilji tega zakonodajnega instrumenta naj bi povečali učinkovitost postopka uradnega obveščanja, izboljšali kakovost in vsebino predloženih uradnih obvestil, zajeli dodatne zahteve, za katere je uporaba direktive o storitvah pokazala, da lahko pomenijo znatne ovire za notranji trg storitev, ter izboljšali učinkovito izpolnjevanje obveznosti uradnega obveščanja.

Učinkovitejši, smotrnejši in skladnejši postopek uradnega obveščanja bo v podporo državam članicam ter bo preprečeval uvedbe diskriminatornih, neutemeljenih in nesorazmernih sistemov dovoljenj ali zahtev, povezanih s storitvami, ki jih zajema direktiva o storitvah. Takšni sistemi dovoljenj ali zahteve privedejo do manj odprtega in manj povezanega gospodarstva z višjimi cenami in manj izbire za potrošnike. Omejujejo lahko tudi podjetništvo in naložbe, saj najverjetneje zmanjšajo število ustanovljenih podjetij in podjetjem omejijo vstop na evropski trg. Pričakuje se, da bo predlagana zakonodaja zato prispevala k konkurenčnejšim in bolj povezanim trgom storitev v Evropi, od katerih bodo imeli koristi tako potrošniki kot podjetniki.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta direktiva dopolnjuje sedanji postopek uradnega obveščanja, ki se uporablja za blago in storitve informacijske družbe, vzpostavljen z direktivo o preglednosti enotnega trga 6 . Razmerje med obema direktivama urejata oba pravna instrumenta.

Ta direktiva dopolnjuje tudi veljavne obveznosti poročanja iz direktive o poklicnih kvalifikacijah 7 . Vključuje člen, ki jasno opredeljuje razmerje med obema pravnima instrumentoma in obveznosti, ki izhajajo iz njega.

Ta direktiva se bo izvajala prek veljavnega informacijskega sistema za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z uredbo IMI 8 .

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta direktiva dopolnjuje več drugih pobud politike, povezanih s storitvami, ki so bile napovedane v strategiji za enotni trg, in zlasti direktivo o preskušanju sorazmernosti. Slednja bo določila merila za države članice pri njihovi pripravi ocene sorazmernosti osnutkov nacionalne zakonodaje, ki spadajo v okvir direktive o poklicnih kvalifikacijah. Nekateri ukrepi, ki spadajo v okvir direktive o poklicnih kvalifikacijah, spadajo tudi v okvir direktive o storitvah in njene obveznosti uradnega obveščanja. V takih primerih bi morale informacije o oceni sorazmernosti, ki jih je treba predložiti v okviru sedanjega postopka uradnega obveščanja, izpolnjevati zahteve direktive o preskušanju sorazmernosti. Skladnost med temi instrumenti je zagotovljena.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU.

EU je v skladu s členom 53(1) ter členoma 62 in 114 PDEU pristojna, da sprejema ukrepe na področju enotnega trga storitev. Cilj pravil EU, sprejetih v skladu s členom 53(1) in členom 62 PDEU, bi moral biti usklajevanje določb, določenih z zakonom ali drugim predpisom v državah članicah, ki zadevajo ustanovitev in začetek izvajanja dejavnosti samozaposlenih oseb, da se take dejavnosti pospešijo. Člen 114 PDEU EU pod nekaterimi pogoji podeljuje pristojnost, da sprejme zakonodajo EU za vzpostavitev in delovanje enotnega trga.

Cilj postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega s to direktivo, je zaščititi svobodo ustanavljanja in svobodno opravljanje storitev, ki spadata med temelje Unije. Njegov cilj je zlasti zagotoviti, da bodo nekatere nacionalne omejitve svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v skladu z direktivo o storitvah, s čimer bo prispeval k njenemu boljšemu izvrševanju.

Postopek uradnega obveščanja, vzpostavljen s to direktivo, omogoča ocenjevanje nacionalnih zakonov in drugih predpisov ter zagotavlja učinkovito preventivno ukrepanje v primeru neskladnosti z ustreznimi določbami direktive o storitvah. Direktiva o storitvah določa zlasti pogoje nediskriminatornosti, nujnosti in sorazmernosti, ki jih morajo izpolnjevati sistemi dovoljenj in nekatere zahteve v zvezi s storitvami v državah članicah. Določa tudi posebna pravila, povezana s sistemi dovoljenj (na primer glede procesnih jamstev) in nekaterimi zahtevami (na primer zahteve glede zavarovanj).

Postopek uradnega obveščanja bo prispeval k preprečevanju ovir za enotni trg, ki izhajajo iz heterogenega razvoja nacionalnih zakonodaj, in k približevanju nacionalnih zakonov in drugih predpisov glede storitev, ki jih zajema direktiva o storitvah. S tem se bo izboljšalo delovanje enotnega trga storitev EU ter spodbudilo ustvarjanje delovnih mest in rast.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Splošni cilj tega zakonodajnega predloga je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga storitev EU, ki ni omejen na ozemlje ene države članice, ampak zajema celotno ozemlje EU. Glede na nadnacionalno naravo enotnega trga EU se lahko učinkovito in usklajeno preverjanje skladnosti osnutkov nacionalnih ukrepov z določbami direktive o storitvah, vključno z upravljanjem ustreznega informacijskega orodja za ta namen, doseže le na ravni EU. Ta direktiva določa postopek uradnega obveščanja, ki nadomešča sedanji postopek uradnega obveščanja, vzpostavljen z direktivo o storitvah.

•Sorazmernost

Ukrepi, uvedeni s to direktivo, so sorazmerni z njenim ciljem, ki je učinkovitejši postopek uradnega obveščanja, da se izboljša izvrševanje direktive o storitvah. Ta direktiva v primerjavi s sedanjim postopkom jasneje opisuje obveznost uradnega obveščanja, ki je bolj usklajena s področjem uporabe direktive o storitvah, vsebuje dobro opredeljen in učinkovit postopek posvetovanja o osnutkih ukrepov iz uradnih obvestil, zagotavlja preglednost uradnih obvestil za zainteresirane strani, natančneje določa in usklajuje sedanjo možnost Komisije, da sprejme sklepe o ukrepih iz uradnih obvestil, ter pojasnjuje pravne posledice v primeru neobveščanja.

Ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za reševanje opredeljenih težav in doseganje opredeljenih ciljev. Ponudnikom storitev ne nalagajo nobenih obveznosti. Prav tako ne nalagajo nesorazmernih stroškov državam članicam: javni organi držav članic morajo že zdaj upoštevati direktivo o storitvah in na njeni podlagi o nekaterih ukrepih uradno obvestiti Komisijo. Majhno pričakovano povečanje upravnih stroškov za države članice bi se lahko v praksi delno nadomestilo z zmanjšanjem stroškov, ki sicer nastanejo pri kršitvah. S to pobudo naj bi se zmanjšalo število teh kršitev, saj je njen cilj preprečevanje nekaterih ovir v storitvenem sektorju, ki niso združljive z direktivo o storitvah.

•Izbira instrumenta

Za skladen in pregleden postopek uradnega obveščanja, ki omogoča preverjanje skladnosti sistemov dovoljenj ali zahtev z direktivo o storitvah pred njihovim sprejetjem v državah članicah, je potreben pravno zavezujoč instrument.

Predlog temelji na členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU. Komisija v tem besedilu predlaga sprejetje Direktive.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCENJEVANJ, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadna ocenjevanja/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

Komisija je med pripravo te direktive ocenila sedanji postopek uradnega obveščanja, ki ga določa direktiva o storitvah. Ocena je razkrila, da ima številne pomanjkljivosti, zlasti: možnosti držav članic, Komisije in zainteresiranih strani, da proaktivno ukrepajo pred sprejetjem nacionalnega predpisa, so omejene, sredstva za obravnavanje zahtev iz uradnih obvestil, ki jih ta postopek zajema, so neskladna, premalo je ustreznih ocen sorazmernosti, pravni učinki neizpolnjevanja obveznosti uradnega obveščanja pa niso jasni. Poleg tega vse države članice ne izpolnjujejo obveznosti uradnega obveščanja. To škodi ponudnikom in prejemnikom storitev ter lahko dodatno obremeni in oteži delo nacionalnih upravnih in pravosodnih organov.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je med pripravo te direktive med januarjem in aprilom 2016 izvedla javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Organizirala je tudi poglobljene razprave z institucionalnimi zainteresiranimi stranmi (državami članicami in drugimi institucijami EU), ki so neposredno povezani s postopkom uradnega obveščanja in njegovo načrtovano reformo. Rezultati izvedenega posvetovanja so bili objavljeni in so vključeni v oceno učinka.

Velika večina zainteresiranih strani, ki je sodelovala v javnem posvetovanju, je podprla zakonodajni predlog za posodobitev sedanjega postopka uradnega obveščanja v skladu z direktivo o storitvah (70 % javnih organov; 60 % podjetij). Zainteresirane strani so navedle več razlogov: da bi bilo jasneje, za katere ukrepe je treba predložiti uradno obvestilo in kdaj, da bi se uvedla možnost pregleda nacionalnega ukrepa pred njegovim uradnim sprejetjem, da bi se uvedla jasna pravila za zagotovitev, da vse države članice izpolnjujejo obveznost uradnega obveščanja, in da bi bila uradna obvestila pregledna za javnost.

Široke podpore zainteresiranih strani, ki je sodelovala v javnem posvetovanju, je bil deležen zakonodajni predlog, ki bi pojasnil in poenotil korake postopka uradnega obveščanja (80 % javnih organov in 80 % podjetij), zagotovil preglednost uradnih obvestil (60 % javnih organov in 80 % podjetij), uradno obveščanje v fazi osnutka (50 % javnih organov in 70 % podjetij), informacije o ocenah sorazmernosti (60 % javnih organov in 50 podjetij), razširil področje uporabe obveznosti uradnega obveščanja na druge ključne zahteve, ki spadajo v okvir direktive o storitvah (60 % javnih organov in 75 % podjetij), ter izboljšal izpolnjevanje obveznosti uradnega obveščanja s strani držav članic (80 % javnih organov in 80 % podjetij).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

K pripravi tega predloga direktive so prispevali rezultati postopka medsebojnega ocenjevanja držav članic v letih 2010 in 2011 9 , preverjanj učinkovitosti v letih 2011 in 2012 10 ter medsebojnih pregledov v letih 2012 in 2013 11 .

Računsko sodišče je v okviru svoje ocene uspešnosti izvajanja direktive o storitvah pregledalo sedanjo obveznost uradnega obveščanja 12 . Ugotovilo je številne pomanjkljivosti, med drugim, da sedanji postopek ni dovolj jasen, da za ukrepe v fazi osnutka ne velja obveznost uradnega obveščanja in da uradna obvestila niso dovolj pregledna.

•Ocena učinka

Pri pripravi te pobude je bila izvedena ocena učinka. Poleg obstoječega stanja (osnovni scenarij) so bile v okviru ocene učinka obravnavane štiri možnosti politike. Nezakonodajne smernice (možnost 2) bi lahko prispevale k pojasnitvi sedanjega postopka in obveznosti, ki izhajajo iz njega, vendar ne bi mogle spremeniti zasnove veljavnega postopka, da bi bil ta učinkovitejši in smotrnejši.

Zakonodajna pobuda bi lahko zajela več možnosti. Njen cilj bi lahko bil izboljšati učinkovitost, vsebino in kakovost postopka uradnega obveščanja z uvedbo obveznosti uradnega obveščanja o osnutkih pravnih aktov, zagotovitvijo preglednosti sistema, pojasnitvijo korakov in nalog v postopku ter izboljšanjem kakovosti informacij, predloženih kot del uradnega obvestila (možnost 3). Da bi bila obveznost uradnega obveščanja učinkovitejša in ustreznejša, bi se lahko njena uporaba razširila na pomembne regulativne zahteve, ki so vključene v direktivo o storitvah, ne pa v veljavno obveznost uradnega obveščanja (možnost 4). Vključevala bi lahko tudi instrumente za zagotavljanje boljšega izpolnjevanja obveznosti držav članic glede uradnega obveščanja – glede tega obstajata dve podmožnosti (možnosti 5a in 5b).

Možnost vključitve storitev v direktivo o preglednosti enotnega trga je bila zavrnjena, ker se ureditvi za blago in storitve v zakonodaji EU razlikujeta že v temeljih. Možnost združitve obveznosti iz direktive o poklicnih kvalifikacijah z obveznostjo uradnega obveščanja iz direktive o storitvah se ni obravnavala, saj se tako področji uporabe kot vsebini direktiv razlikujeta.

Prednostna možnost je kombinacija možnosti 3, 4 in 5a. Z njo bi se lahko najbolje obravnavale pomanjkljivosti ter vzpostavil učinkovit in smotrn postopek uradnega obveščanja, pri čemer bi se le nekoliko povečali upravni stroški za nacionalne javne organe in Komisijo.

Odbor za regulativni nadzor je 24. junija 2016 izdal pozitivno mnenje o oceni učinka, ki jo je Komisija izvedla glede te pobude. Priporočila Odbora glede podrobnejše razlage pomanjkljivosti sedanjega postopka uradnega obveščanja, izboljšanja utemeljitve predlaganega področja uporabe revidiranega postopka, boljše pojasnitve, kako so opredelitev problema in možnosti medsebojno povezane, ter podrobnejše ponazoritve vsebine prednostne možnosti in kako bi ta rešila opredeljene težave, so bile v celoti upoštevane 13 .

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlagana direktiva bo prispevala k ustreznosti in poenostavitvi ureditve, saj bo izboljšala enotno izvrševanje veljavne zakonodaje EU na enotnem trgu in prispevala k preprečevanju nekaterih diskriminatornih, neutemeljenih ali nesorazmernih ovir na področju storitev. Sedanji postopek uradnega obveščanja, vzpostavljen z direktivo o storitvah, bo nadomestila z jasnejšim, skladnejšim ter učinkovitejšim in smotrnejšim postopkom. Prispevala bo k stabilnejšemu regulativnemu okolju, saj omogoča preverjanje skladnosti sistemov dovoljenj in nekaterih zahtev z direktivo o storitvah v fazi osnutka in pred njihovim sprejetjem, s čimer se bo zmanjšalo tveganje, da nekateri nacionalni ukrepi ne bi bili v skladu z direktivo o storitvah in bi bile potrebne nadaljnje pravne prilagoditve.

•Temeljne pravice

Ta predlog spodbuja pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 16 o svobodi gospodarske pobude.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Direktiva predvideva, da Komisija vsaka tri leta pripravi poročilo o rezultatih uporabe Direktive.

•Obrazložitveni dokumenti

Za ta predlog niso potrebni obrazložitveni dokumenti za prenos v nacionalno zakonodajo, saj uvaja omejene spremembe sedanjega postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega z direktivo o storitvah. Komisija lahko kljub temu po potrebi objavi smernice za uporabo revidiranega postopka uradnega obveščanja.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa predmet urejanja in področje uporabe predlagane direktive. Namen Direktive je zagotoviti skladnost zakonov in drugih predpisov držav članic, ki uvajajo sisteme dovoljenj ali nekatere zahteve, zajete v področje uporabe direktive o storitvah, z direktivo o storitvah. Storitveni sektorji, ki jih zajema ta direktiva, so torej storitveni sektorji, ki jih zajema direktiva o storitvah.

Člen 2 določa ustrezne opredelitve pojmov v skladu tako z opredelitvami pojmov iz Pogodbe, kot jih razlaga Sodišče Evropske unije, kot z direktivo o storitvah.

Člen 3 obravnava obveznost uradnega obveščanja iz direktive o storitvah. Določa posebno in brezpogojno obveznost držav članic. Določa tudi, za katere ukrepe je potrebno uradno obvestilo in kdaj je treba tega predložiti, pa tudi katere informacije je treba vključiti v vsako uradno obvestilo ter kakšne so posledice nespoštovanja nekaterih obveznosti iz te direktive. Da bo postopek uradnega obveščanja učinkovit in smotrn ter v interesu vseh vključenih strani, so v členih 3 in 5 določene časovne omejitve, ki se uporabljajo. Da se prepreči pravna negotovost in zagotovi nemoten potek postopka, takšne časovne omejitve začnejo veljati, ko je uradno obvestilo razglašeno za popolno.

Člen 4 določa, za katere zahteve in sisteme dovoljenj, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/123/ES, velja obveznost uradnega obveščanja. Določa, da morajo države članice predložiti uradno obvestilo za sisteme dovoljenj, nekatere zahteve glede vzpostavitve, nekatere zahteve, ki vplivajo na svobodo opravljanja storitev, ter zahteve glede zavarovanja poklicne odgovornosti in multidisciplinarnih dejavnosti.

Člen 5 določa trimesečno posvetovalno obdobje po uradnem obvestilu o osnutku ukrepa. Komisija in druge države članice morajo v največ dveh mesecih predložiti pripombe o ukrepu iz uradnega obvestila, pri čemer se mora država članica, ki je predložila uradno obvestilo, na takšne pripombe odzvati v največ enem mesecu. Potreba po hitrosti in učinkovitosti mora biti usklajena s potrebo vključenih strani, da lahko podajo poglobljene in konstruktivne pripombe, in potrebo države članice, ki je predložila uradno obvestilo, da izpostavljene težave obravnava. Vse strani morajo postopek izvajati v duhu iskrenega sodelovanja in spoštovanja legitimnih potreb drugih strani, v interesu nemotenega in učinkovitega izvajanja postopka uradnega obveščanja.

Komisija lahko v skladu s členom 6 opozori državo članico, ki je predložila uradno obvestilo, če ima po oceni ukrepa iz uradnega obvestila pomisleke glede njegove skladnosti z direktivo o storitvah. Opozorilo pomeni, da država članica tri mesece ne sme sprejeti spornega ukrepa iz uradnega obvestila.

Ko Komisija izda opozorilo, lahko v skladu s členom 7 ter z obstoječimi določbami iz direktive o storitvah sprejme pravno zavezujoč sklep, v katerem ugotovi, da ukrep iz uradnega obvestila ni združljiv z direktivo o storitvah, in zahteva, da država članica, ki je predložila uradno obvestilo, ukrepa ne sprejme.

Člen 8 določa, da morajo biti osnutki ukrepov iz uradnih obvestil, spremne informacije in končni sprejeti ukrepi pregledni za tretje osebe. Glede na njihovo poznavanje zadevnih trgov ter učinka zakonov in drugih predpisov nanje je pomembno, da se jim omogoči seznanitev z osnutki ukrepov iz uradnih obvestil.

Člen 9 določa imenovanje organa v vsaki državi članici, ki je na nacionalni ravni odgovoren za izvajanje postopka uradnega obveščanja iz te direktive.

Člen 10 pojasnjuje razmerje med to direktivo ter Direktivo (EU) 2015/1535 in Direktivo 2005/36/ES.

Člen 11 vzpostavlja reden pregled uporabe Direktive.

Člen 12 določa spremembe Direktive 2006/123/ES.

Člen 13 določa spremembo Priloge k Uredbi (EU) št. 1024/2012.

Člen 14 določa obdobje prenosa Direktive v nacionalne zakonodaje držav članic.

V členu 15 sta določena začetek veljavnosti in uporaba.

Člen 16 določa naslovnike Direktive.

2016/0398 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 53(1) ter členov 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ponudnikom storitev zagotavlja svobodo ustanavljanja v drugih državah članicah in svobodo opravljanja storitev med državami članicami.

(2)Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 določa vsebino svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev za nekatere storitve. Med drugim določa, da sistemi dovoljenj in nekatere vrste zahtev, povezane s storitvami, ne smejo diskriminirati na podlagi državljanstva ali prebivališča ter morajo biti utemeljeni s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, in sorazmerni.

(3)Direktiva 2006/123/ES določa, da morajo države članice oceniti ter prilagoditi svojo zakonodajo o sistemih dovoljenj in nekaterih zahtevah, povezanih s storitvami, da bo usklajena s pravili iz navedene direktive. Da bi bilo preverjanje prihodnje skladnosti držav članic lažje, Direktiva 2006/123/ES določa, da morajo države članice predložiti uradno obvestilo za nove zakone in druge predpise, ki določajo nekatere nove zahteve s področja uporabe te direktive, ali vse bistvene spremembe takih zahtev.

(4)Komisija je prejela večje število uradnih obvestil držav članic glede novo uvedenih zahtev v skladu z Direktivo 2006/123/ES. Vendar vse te nacionalne zahteve niso nediskriminatorne na podlagi državljanstva ali prebivališča, utemeljene in sorazmerne, zaradi česar je Komisija začela veliko strukturnih dialogov z državami članicami. To kaže, da sedanji postopek uradnega obveščanja ni zadosten za preprečevanje diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča, neutemeljenih ali nesorazmernih zahtev. To škodi državljanom in podjetjem na notranjem trgu storitev. Poleg tega se zdi, da za nekatere nove ali spremenjene zahteve v zvezi s storitvami, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/123/ES, sploh ni bilo predloženo uradno obvestilo.

(5)Zato je Komisija v svoji strategiji za enotni trg 16 napovedala pobudo za izboljšanje skladnosti z Direktivo 2006/123/ES, tako da se reformira postopek uradnega obveščanja, določen v njej.

(6)Učinkovito izvrševanje pravil, ki urejajo notranji trg storitev in so določena v Direktivi 2006/123/ES, bi bilo treba okrepiti z izboljšanjem sedanjega postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega z navedeno direktivo, glede nacionalnih sistemov dovoljenj in nekaterih zahtev, ki zadevajo dostop do samozaposlitvenih dejavnosti in njihovega izvajanja. Olajšati bi bilo treba preprečevanje sprejemanja nacionalnih določb, ki vzpostavljajo zahteve in sisteme dovoljenj, ki bi bili v nasprotju z Direktivo 2006/123/ES. Ta direktiva ne posega v pristojnosti Komisije v skladu s Pogodbama in obveznost držav članic glede skladnosti z določbami zakonodaje Unije.

(7)Obveznost uradnega obveščanja, vzpostavljena s to direktivo, bi morala veljati za regulativne ukrepe držav članic, kot so zakoni in drugi splošni upravni predpisi ali katero koli drugo zavezujoče splošno pravilo, vključno s pravili, ki jih sprejmejo poklicne organizacije za kolektivno urejanje dostopa do storitvenih dejavnosti ali njihovega izvajanja. Obveznost uradnega obveščanja pa ne bi smela veljati za posamezne sklepe, ki jih izdajo nacionalni organi.

(8)Namen obveznosti držav članic, da morajo predložiti uradna obvestila o osnutkih ukrepov, ki določajo sisteme dovoljenj ali zahteve iz člena 4 te direktive, najmanj tri mesece pred njihovim sprejetjem, je zagotoviti skladnost ukrepov, ki bodo sprejeti, z Direktivo 2006/123/ES. Da bo postopek uradnega obveščanja učinkovit, bi moralo pravočasno pred sprejetjem ukrepov iz uradnega obvestila potekati posvetovanje o njih. To je primerno za spodbujanje dobrega sodelovanja in preglednosti med Komisijo in državami članicami ter nadaljnji razvoj izmenjav med Komisijo in nacionalnimi organi o novih ali spremenjenih sistemih dovoljenj in nekaterih zahtevah, zajetih v Direktivi 2006/123/ES, v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Da se zagotovi učinkovitost postopka, bi se morala kršitev obveznosti glede uradnega obveščanja ali nesprejetja ukrepa iz uradnega obvestila, tudi v obdobju po prejetju opozorila, šteti za hudo in bistveno procesno napako zaradi vpliva na posameznike.

(9)V primeru vsebinskih sprememb osnutka ukrepa, ki je predmet postopka uradnega obveščanja v teku v skladu s to direktivo, bi morala država članica, ki predloži uradno obvestilo, v duhu preglednosti in sodelovanja pravočasno seznaniti Komisijo, druge države članice in zainteresirane strani s takšnimi spremembami. Sprememb, ki so le administrativne, ne bi bilo treba sporočiti.

(10)Informacije, ki jih mora predložiti država članica, ki pošlje uradno obvestilo, bi morale biti zadostne za oceno skladnosti z Direktivo 2006/123/ES in zlasti sorazmernosti sistema dovoljenj ali zahteve iz uradnega obvestila. Zato bi morale takšne informacije v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije pojasniti zadani cilj javnega interesa, določiti, zakaj je sistem dovoljenj ali zahteva iz uradnega obvestila potrebna in utemeljena za izpolnitev tega cilja, ter pojasniti, zakaj je pri tem sorazmerna; zato bi morale vključevati pojasnila, zakaj je ustrezna, zakaj ne presega tistega, kar je potrebno, ter zakaj ne bi bilo primerno nobeno nadomestno in manj omejevalno sredstvo. Razlogom, ki jih lahko države članice navedejo kot utemeljitev, bi morali biti priloženi ustrezna dokazila in analize sorazmernosti ukrepa iz uradnega obvestila.

(11)Da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo, bi se moral v skladu s to direktivo še naprej uporabljati informacijski sistem za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 17 .

(12)Obveznost uradnega obveščanja iz Direktive 2006/123/ES določa, da morajo države članice obvestiti Komisijo in druge države članice o zahtevah, ki jih zajemajo člen 15(2), tretji pododstavek člena 16(1) ter prvi stavek člena 16(3) Direktive 2006/123/ES. Uporaba navedene direktive je pokazala, da so sistemi dovoljenj ali zahteve, povezane s sistemi dovoljenj, zavarovanjem poklicne odgovornosti, jamstvi ali podobnimi ureditvami, in multidisciplinarne omejitve pogoste ter lahko predstavljajo pomembne ovire na enotnem trgu storitev. Zato bi morale biti prav tako zajete v obveznost uradnega obveščanja, da se poveča skladnost osnutkov zakonov in drugih predpisov držav članic z Direktivo 2006/123/ES. Zahteve iz člena 16(2) Direktive 2006/123/ES so zajete v obveznosti uradnega obveščanja, kolikor so zajete v členu 16(3).

(13)Ta direktiva določa trimesečno posvetovanje, ki omogoča oceno osnutkov ukrepov iz uradnih obvestil, in učinkovit dialog z državo članico, ki predloži uradno obvestilo. Da bi posvetovanje zaživelo v praksi ter da bi lahko države članice, Komisija in zainteresirane strani učinkovito predložile svoje pripombe, bi morale države članice uradno obvestilo o osnutkih ukrepov predložiti vsaj tri mesece pred njihovim sprejetjem. Države članice, ki predložijo uradna obvestila, bi morale v skladu z zakonodajo Unije upoštevati pripombe o osnutkih ukrepov iz uradnih obvestil.

(14)Če ima Komisija po posvetovanju še vedno pomisleke glede skladnosti osnutka ukrepa iz uradnega obvestila z Direktivo 2006/123/ES, lahko opozori državo članico in ji da priložnost, da osnutek ukrepa uskladi z zakonodajo EU. Opozorilo bi moralo zajemati obrazložitev pravnih pomislekov, ki jih je opredelila Komisija. Prejetje takšnega opozorila pomeni, da država članica, ki je predložila uradno obvestilo, tri mesece ne sme sprejeti ukrepa iz uradnega obvestila.

(15)Nespoštovanje obveznosti, da se uradno obvestilo o osnutku ukrepa predloži vsaj tri mesece pred njegovim sprejetjem in/ali da se ukrep iz uradnega obvestila v tem obdobju ter, odvisno od primera, v treh mesecih po prejemu opozorila ne sprejme, bi se moralo šteti za hudo in bistveno procesno napako zaradi vpliva na posameznike.

(16)Da bi se zagotovile smotrnost, učinkovitost in skladnost postopka uradnega obveščanja, bi morala biti Komisija še naprej pristojna za sprejemanje sklepov, ki določajo, da država članica ne sme sprejeti ukrepov iz uradnih obvestil, ki kršijo Direktivo 2006/123/ES, ali da jih mora razveljaviti, če jih je že sprejela.

(17)Zainteresirane tretje osebe bi morale dobiti dostop do uradnih obvestil, ki jih predložijo države članice, da se seznanijo z načrtovanimi sistemi dovoljenj ali nekaterimi zahtevami, povezanimi s storitvami na trgih, na katerih dejansko delujejo oziroma bi lahko delovale, ter da lahko predložijo pripombe nanje.

(18)Ta direktiva ne vpliva na obveznosti držav članic glede uradnega obveščanja v zvezi s storitvami informacijske družbe v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535. Da se prepreči podvajanje uradnih obvestil, bi se moralo šteti, da uradno obvestilo, predloženo v skladu z navedeno direktivo in ustreznimi obveznostmi iz te direktive, enakovredno izpolnjuje obveznost uradnega obveščanja iz te direktive.

(19)Zato bi se moralo tudi šteti, da uradno obvestilo, predloženo v skladu s to direktivo, izpolnjuje obveznost poročanja držav članic iz člena 59(5) Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 18 .

(20)Ker ta direktiva določa vzpostavitev postopka uradnega obveščanja, bi bilo treba določbe Direktive 2006/123/ES glede postopkov uradnega obveščanja črtati. Uredbo (EU) 1024/2012 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(21)Ker cilja te direktive, in sicer vzpostaviti postopek uradnega obveščanja za boljše izvrševanje Direktive 2006/123/ES, ki zagotavlja svobodo ustanavljanja za ponudnike storitev in svobodo opravljanja storitev na enotnem trgu, ni mogoče zadostno doseči le z ukrepi na ravni držav članic in se lahko zato zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta direktiva določa pravila glede uradnih obvestil, ki jih morajo države članice predložiti za osnutke zakonov in podobnih predpisov, ki uvajajo ali spreminjajo sisteme dovoljenj in nekatere zahteve s področja uporabe Direktive 2006/123/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4(1), (2), (3) in od (5) do (9) Direktive 2006/123/EC ter drugega odstavka člena 5 Uredbe (EU) št. 1024/2012.

Poleg teh se uporabljata tudi naslednji opredelitvi pojmov:

(a)„osnutek ukrepa“ pomeni besedilo, ki določa sistem dovoljenj ali zahtevo v smislu člena 4(6) in (7) Direktive 2006/123/ES, oblikovano z namenom, da bo sprejeto kot zakon ali podoben splošen predpis, pri čemer je besedilo v fazi priprave, v kateri ga lahko država članica, ki predloži uradno obvestilo, še vedno bistveno spremeni;

(b)„sprejetje“ pomeni odločitev države članice, ki pripravi zakon ali podoben splošen predpis, da ta v skladu z veljavnim postopkom postane končen.

Člen 3

Obveznost uradnega obveščanja

1.Države članice Komisijo uradno obvestijo o osnutku ukrepa, ki uvaja nove zahteve ali sisteme dovoljenj iz člena 4 ali spreminja takšne obstoječe zahteve ali sisteme dovoljenj.

2.Če država članica spremeni osnutek ukrepa iz uradnega obvestila, da bi bistveno razširila njegovo področje uporabe ali vsebino ali skrajšala časovni načrt, prvotno predviden za izvajanje, ali dodala zahteve ali sisteme dovoljenj ali zahteve ali sisteme dovoljenj spremenila tako, da bi bolj omejevali ustanavljanje ali čezmejno opravljanje storitev, Komisijo ponovno uradno obvesti o spremenjenem osnutku ukrepa, o katerem jo je v skladu z odstavkom 1 že uradno obvestila, pri čemer vključi pojasnitev cilja in vsebine sprememb. V takšnem primeru se prejšnje uradno obvestilo šteje za umaknjeno.

3.Komisijo o osnutkih ukrepov iz odstavkov 1 in 2 uradno obvesti vsaj tri mesece pred njihovim sprejetjem.

4.Kršitev ene od obveznosti iz člena 3(1), (2) in (3) ali 6(2) pomeni hudo in bistveno procesno napako zaradi vpliva na posameznike.

5.Države članice v vsako uradno obvestilo vključijo informacije, ki dokazujejo skladnost sistema dovoljenj ali zahteve iz uradnega obvestila z Direktivo 2006/123/ES.

Navedene informacije opredelijo pomemben razlog, ki se nanaša na javni interes, in utemeljijo, zakaj je sistem dovoljenj ali zahteva iz uradnega obvestila nediskriminatorna na podlagi državljanstva ali prebivališča in zakaj je sorazmerna.

Navedene informacije vključujejo oceno, ki kaže, da manj omejevalna sredstva niso na voljo, in posebne dokaze, ki potrjujejo utemeljitve države članice, ki predloži uradno obvestilo.

6.Država članica v uradno obvestilo vključi tudi besedilo zakonodajne ali regulativne določbe, na katerem temelji osnutek ukrepa iz uradnega obvestila.

7.Države članice sporočijo sprejeti ukrep v dveh tednih po sprejetju.

8.Za namen postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega s to direktivo, ter zagotovitev izmenjave informacij med državo članico, ki predloži uradno obvestilo, drugimi državami članicami in Komisijo se uporablja informacijski sistem za notranji trg iz Uredbe (EU) št. 1024/2012.

Člen 4

Sistemi dovoljenj in zahteve, za katere velja obveznost uradnega obveščanja

Države članice predložijo uradno obvestilo o naslednjih sistemih dovoljenj in zahtevah:

(a)sistemih dovoljenj v smislu člena 9(1) Direktive 2006/123/ES;

(b)zahtevah iz člena 15(2) Direktive 2006/123/ES;

(c)zahtevah, ki vplivajo na svobodo opravljanja storitev iz tretjega pododstavka člena 16(1) in prvega stavka člena 16(3) Direktive 2006/123/EC;

(d)zahtevi glede sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti, jamstvih ali podobnih ureditvah iz člena 23 Direktive 2006/123/ES;

(e)zahtevi, ki zavezuje k izključnemu opravljanju posamezne dejavnosti ali omejuje skupno opravljanje dejavnosti ali partnerstvo, iz člena 25 Direktive 2006/123/ES.

Člen 5

Posvetovanje

1.Komisija po prejemu uradnega obvestila od države članice iz člena 3(1) in (2) državo članico, ki je predložila uradno obvestilo, obvesti o popolnosti prejetega uradnega obvestila.

2.Od datuma, ko Komisija obvesti državo članico, ki je predložila uradno obvestilo, da je prejeto uradno obvestilo popolno, med državo članico, ki je predložila uradno obvestilo, drugimi državami članicami in Komisijo poteka posvetovanje, ki traja največ tri mesece.

3.Komisija in države članice lahko v dveh mesecih od začetka posvetovalnega obdobja iz odstavka 2 predložijo pripombe državi članici, ki je predložila uradno obvestilo.

4.Država članica, ki je predložila uradno obvestilo, lahko na pripombe Komisije ali druge države članice odgovori v enem mesecu po njihovem prejemu in pred sprejetjem ukrepa iz uradnega obvestila, pri čemer pojasni, kako bodo pripombe upoštevane v ukrepu iz uradnega obvestila, ali navede razloge, zakaj ne morejo biti upoštevane.

5.Če Komisija in druge države članice v dveh mesecih, kot je navedeno v odstavku 3, ne predložijo pripomb o osnutku ukrepa iz uradnega obvestila, se posvetovalno obdobje takoj konča.

Člen 6

Opozorilo

1.Komisija lahko pred koncem posvetovalnega obdobja iz člena 5(2) državo članico, ki je predložila uradno obvestilo, opozori na svoje pomisleke glede skladnosti osnutka ukrepa iz uradnega obvestila z Direktivo 2006/123/ES in svojo namero o sprejetju sklepa iz člena 7.

2.Država članica, ki je predložila uradno obvestilo, po prejemu takšnega opozorila tri mesec po koncu posvetovalnega obdobja ne sprejme osnutka ukrepa.

Člen 7

Sklep

Če Komisija izda opozorilo v skladu s členom 6(1), lahko v obdobju treh mesecev od zaključka posvetovalnega obdobja iz člena 5(2) sprejme sklep, v katerem ugotovi, da osnutek ukrepa ni združljiv z Direktivo 2006/123/ES, in zahteva, da država članica ne sprejme osnutka ukrepa ali da ga razveljavi, če je bil sprejet v nasprotju s členom 3(3) ali 6(2).

Člen 8

Obveščanje javnosti

Komisija na posebni javni spletni strani objavi uradna obvestila držav članic, predložena v skladu s členom 3(1) in (2), ter z njimi povezane sprejete ukrepe.

Člen 9

Imenovanje pristojnega organa

Države članice imenujejo pristojni organ, ki je na nacionalni ravni odgovoren za izvajanje postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega s to direktivo.

Člen 10

Povezava z drugimi mehanizmi uradnega obveščanja ali poročanja

1.Če mora država članica predložiti uradno obvestilo o ukrepu v skladu s členom 3 te direktive in v skladu s členom 5(1) Direktive (EU) 2015/1535, se šteje, da uradno obvestilo, ki je predloženo v skladu z navedeno direktivo in izpolnjuje obveznosti iz člena 3(3),(5),(6) in (7) te direktive, izpolnjuje tudi obveznost uradnega obveščanja iz člena 3(1) in (2) te direktive.

2.Če mora država članica predložiti uradno obvestilo o ukrepu v skladu s členom 3 te direktive in obvestiti Komisijo v skladu s členom 59(5) Direktive 2005/36/ES, se šteje, da uradno obvestilo izpolnjuje tudi obveznost zagotavljanja informacij iz člena 59(5) Direktive 2005/36/ES.

Člen 11

Poročilo in pregled

1.Komisija do [36 mesecev po datumu prenosa te direktive] in nato najpozneje vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive.

2.Komisija po poročilu iz odstavka (1) redno vrednoti to direktivo ter rezultate vrednotenja predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

3.Kadar je ustrezno, se poročiloma iz odstavkov (1) in (2) priložijo ustrezni predlogi.

Člen 12

Spremembe Direktive 2006/123/ES

Direktiva 2006/123/ES se spremeni:

1.Člen 15(7) se črta z učinkom od [en dan po roku za prenos].

2.V členu 39(5) se drugi in tretji pododstavek črtata z učinkom od [en dan po roku za prenos].

Člen 13

Spremembe Uredbe (EU) št. 1024/2012

Priloga k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se spremeni:

1.točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu: Poglavje VI.“;

2.doda se naslednja točka 11:

„11. Direktiva EU XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne XX o izvrševanju Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, določitvi postopka uradnega obveščanja o sistemih dovoljenj in zahtevah, povezanih s storitvami, ter spremembah Direktive 2006/123/ES in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg, razen če je uradno obvestilo, kot določa navedena direktiva, poslano v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535.“.

Člen 14

Prenos

1.Države članice najpozneje [koledarski datum eno leto po datumu začetka veljavnosti navedene direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Predpisi, sprejeti za prenos te direktive, se sklicujejo na to direktivo ali pa se sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice besedila navedenih predpisov sporočijo Komisiji.

3.Uporabljajo jih od [koledarski datum eno leto po datumu začetka veljavnosti navedene direktive in en dan].

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) COM(2015) 550 final.

(2) Sklepi Evropskega sveta z dne 18. decembra 2015, EUCO 28/15.

(3) Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016, EUCO 26/16.

(4) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(5) Celoten gospodarski potencial direktive o storitvah, ki je 2,6-odstotna rast BDP EU, ni bil dosežen. Ocenjuje se, da bodo reforme, ki so jih izvedle države članice med letoma 2006 in 2014, prinesle le približno eno tretjino tega potenciala (0,9-odstotno rast BDP EU).

(6) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe.

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(8) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(9) COM(2011) 20 final.

(10) SWD(2012) 147 final.

(11) SWD(2013) 402 final.

(12)

Posebno poročilo št. 5/2016: Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah? http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=35556

(13) Rezultati javnega posvetovanja, ocenjevalno poročilo, ocena učinka in mnenje Odbora za regulativni nadzor so na voljo na
http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2016_en.htm#grow.

(14) UL C , , str. .

(15) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(16) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015) 550 final).

(17) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(18) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

Choose the experimental features you want to try