52016PC0711

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 25.10.2016

COM(2016) 711 final

2016/0347(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uvod

Svet je 12. maja 2016 na predlog Komisije sprejel izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja. Prvič doslej je bil uporabljen zaščitni postopek iz člena 29 Zakonika o schengenskih mejah. Kombinacija resnih pomanjkljivosti pri tedanjem upravljanju zunanjih meja s strani Grčije in velikega števila neregistriranih migrantov v Grčiji, ki bi se lahko neregularno gibali v druge države članice, je ustvarila izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja.

Priporočilo je bilo naslovljeno na pet schengenskih držav (Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško) in se je nanašalo na omejeno število odsekov notranje meje v teh državah.

Dovoljevalo je ohranitev ciljno usmerjenega in sorazmernega nadzora meje za obdobje šestih mesecev, tj. do 12. novembra 2016.

Na podlagi člena 29 Zakonika o schengenskih mejah se v skladu s pogoji in postopki iz tega člena to obdobje lahko podaljša.

Trenutno stanje

Po priporočilu Sveta z dne 12. maja je zadevnih pet schengenskih držav uradno obvestilo Komisijo, da bodo izvajale priporočen začasni nadzor na notranjih mejah.

Komisija je v poročilu z dne 28. septembra 2016, ki je – kot je predvideno v priporočilu – temeljilo na informacijah, prejetih od zadevnih schengenskih držav, ugotovila, da je bil nadzor meje skladen s priporočilom: nadzor je bil omejen na ugotovljene migracijske poti in grožnje, bil je ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odpravo ugotovljene grožnje, ter je – čeprav določenega gospodarskega učinka ni bilo mogoče izključiti – čim manj oviral prehajanje notranjih meja za širšo javnost. Poleg tega se Komisiji na podlagi takrat razpoložljivih informacij ni zdelo potrebno predlagati sprememb priporočila.

Zadevne schengenske države so 18. in 21. oktobra 2016 drugič poročale Komisiji o izvajanju priporočila Sveta. Predložene informacije kažejo podoben trend kot podatki za prvo poročilo (zmanjšanje števila oseb, ki jim je zavrnjen vstop, pa tudi števila prejetih prošenj za azil), kar pomeni postopno stabilizacijo razmer. Pet schengenskih držav je 20. oktobra v dopisu Komisiji poudarilo potrebo po odobritvi nadaljevanja začasnega nadzora meje. Slovenija je v svojem dopisu Komisiji z dne 6. oktobra izrazila zaskrbljenost glede morebitnega nadaljevanja nadzora na avstrijsko-slovenski meji.

Uporaba člena 29 Zakonika o schengenskih mejah in sprejetje usklajenega pristopa na ravni EU k začasnemu nadzoru meja spadata med pobude, ki jih je predvidel časovni načrt „Vrnitev k schengenski ureditvi“ 1 , da bi se ustvarili pogoji za odpravo nadzora na notranjih mejah in do konca leta 2016 ponovno vzpostavilo normalno delovanje schengenskega območja.

Kljub močnemu upadu števila prihodov migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Evropsko unijo, zlasti zaradi izvajanja izjave EU in Turčije, še vedno obstaja veliko migrantov brez urejenega statusa (približno 60 000), ki so obtičali v Grčiji in za katere se lahko razumno pričakuje, da se bodo neregularno gibali v druge države članice.

Poleg tega skupno število prošenj za azil, prejetih s strani schengenskih držav, ki jih zadeva priporočilo, ostaja pomemben dejavnik, čeprav ni primerljivo s številom prošenj, prejetih ob istem času lani. Veliko število prihodov migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Evropsko unijo od jeseni 2015 pomeni velik izziv za vse države članice EU, ki ga je treba upoštevati. Ta izziv je povezan z zagotavljanjem primernih stanovanj ter dostopa do izobraževanja in zdravstvenih sistemov za tiste, ki so v EU prišli od lanskega leta. Poleg tega zmanjšanje preostalega zaostanka pri reševanju prošenj ter novi prihodi in prošnje za zaščito pomenijo stalen pritisk na delovanje uprav teh držav.

Tudi pri drugih ukrepih, predvidenih v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“, je kljub znatnemu napredku še vedno potreben čas, da se bodo v celoti izvajali, zadevni rezultati pa potrdili.

V zvezi s tem je bila sprejeta in je v rekordnem času začela veljati evropska mejna in obalna straža. Nabor za hitri odziv (človeški viri in tehnična oprema) in nabor za hitro vračanje morata biti vzpostavljena in postati operativna do 7. decembra 2016 oziroma 7. januarja 2017. Prve ocene ranljivosti bi bilo treba zaključiti v prvih treh mesecih leta 2017.

Izvajanje izjave EU in Turčije še naprej daje dobre rezultate. Kljub temu na grške otoke še vedno pride povprečno 107 oseb na dan. Pomembno je nadaljnje zagotavljanje trajnostnega delovanja izjave. Poleg tega obstaja stalna potreba po sodelovanju, dogovorjenem v izjavi, sprejeti na srečanju voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti, kar dokazuje stalno število prihodov v Srbijo.

Zato izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, še vedno obstajajo.

Pot naprej

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev se zdi, da pogoji, ki se želijo ustvariti s časovnim načrtom „Vrnitev k schengenski ureditvi“, da se omogoči odprava nadzora na notranjih mejah in ponovna vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja, še niso v celoti izpolnjeni. Kljub temu je bil dosežen stalen in pomemben napredek pri vrnitvi k popolnoma delujočemu schengenskemu območju. Vendar so v tej fazi razmere v Grčiji in na zahodnobalkanski poti še vedno nestabilne, države članice, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, pa se soočajo z velikim pritiskom. Evropska mejna in obalna straža, ki bo dodatno okrepila zaščito zunanjih meja EU, bo postala v celoti operativna januarja 2017. Nadaljnje izvajanje izjave EU in Turčije bo prispevalo k nadaljnjemu zmanjševanju števila prihodov v EU ter nacionalnim sistemom omogočilo nadaljnjo obdelavo in odpravo zaostankov pri prošnjah za azil, pa tudi utrditev njihovih sprejemnih zmogljivosti.

Postopoma je treba ponovno zagotoviti polno uporabo obstoječih dublinskih pravil, pri čemer bi morala Grčija v skladu s priporočili Komisije 2 v celoti sodelovati, hkrati pa je treba – na osnovi solidarnosti in odgovornosti – ta pravila izboljšati za prihodnost. Poleg tega bi morali programi za nujno premestitev, vzpostavljeni že od septembra 2015, še naprej prinašati konkretne rezultate v smislu števila premeščenih oseb. Vračanje oseb, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji, je treba dodatno pospešiti.

Zato je zadevnim državam članicam upravičeno dovoliti, da podaljšajo sedanji nadzor na notranjih mejah kot izjemen ukrep za nadaljnje sorazmerno obdobje. Na podlagi dejanskih trenutno razpoložljivih kazalnikov podaljšanje ne bi smelo presegati treh mesecev.

Področje uporabe predloga

Schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah na podlagi priporočila Sveta z dne 12. maja 2016, bi bilo treba dovoliti, da ga podaljšajo.

Glede na postopno stabilizacijo razmer bi bilo treba mejne kontrole uporabljati le v skrajnem primeru, če ugotovljenih groženj ni mogoče ustrezno obravnavati z drugimi ukrepi, ki manj omejujejo čezmejni promet, na primer s policijskimi kontrolami v skladu s členom 23 Zakonika o schengenskih mejah. Zato bi morale države članice, ki se odločijo za ohranitev nadzora na notranjih mejah na podlagi tega priporočila, pred odločitvijo za podaljšanje proučiti vse razpoložljive alternativne ukrepe nadzoru meje. Zadevne države članice bi morale izid te proučitve v svojem obvestilu o ohranitvi nadzora na notranjih mejah sporočiti drugim državam članicam, Evropskemu parlamentu in Komisiji.

Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta o migracijah z dne 20. oktobra 2016, postopek vrnitve k schengenski ureditvi vsebuje prilagoditev začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam. Nadzor na notranjih mejah bi se moral izvajati le na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov ter bi moral biti po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega priporočila, bi morala vsak teden preverjati nujnost, pogostost, lokacijo in čas nadzora, nadzor prilagajati stopnji obravnavane grožnje in ga prenehati izvajati, kadar koli je to primerno. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega priporočila, bi se morala tudi redno posvetovati z ustreznimi državami članicami, da bi v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotovila, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren.

Uvesti bi bilo treba tudi obveznost podrobnejšega poročanja. Zadevne države članice bi morale po vsakem mesecu izvajanja tega priporočila poročati Komisiji o rezultatih opravljenega nadzora in, kadar je to ustrezno, o oceni nadaljnje potrebe po takem nadzoru. To poročilo bi moralo vključevati vsaj skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo.

Komisija bo pozorno spremljala uporabo priporočila in razmere na terenu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

To priporočilo prispeva k izvajanju veljavnih predpisov s področja zadevne politike.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

To priporočilo je povezano z notranjim trgom Unije ter politiko na področju migracij in azila.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Člen 29 Uredbe (EU) 2016/399 določa, da Svet na podlagi predloga Komisije sprejme priporočilo za začasni nadzor na notranjih mejah.

Ukrepanje na ravni Unije je potrebno, kadar je ogroženo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah.

•Sorazmernost

Ta predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njegovega cilja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Glede na nujnost predloga posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ni bilo izvedljivo.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Zaradi omejenega časovnega okvira ter ob upoštevanju podatkov, ki so jih predložile zadevne države članice, in razpoložljivih podatkov o razmerah v Grčiji celovita ocena učinka ni bila pripravljena.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Pri pripravi predloga se je upoštevalo varstvo temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagani ukrep ne vpliva na proračun EU.

2016/0347 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) 3 , in zlasti člena 29 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 12. maja 2016 v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah sprejel izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja.

(2)Priporočilo petim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) omogoča ohranitev sorazmernega začasnega nadzora meje za največ šest mesecev od dneva sprejetja izvedbenega sklepa, in sicer za obravnavanje resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, ki jo v teh državah predstavlja kombinacija pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja v Grčiji in sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki vstopajo v Grčijo in se nameravajo gibati v druge schengenske države.

(3)Komisija je 28. septembra 2016 objavila poročilo o izvajanju izvedbenega sklepa. Ugotovila je, da je nadzor na notranjih mejah, ki ga izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, sorazmeren in v skladu s priporočilom Sveta. Poleg tega se Komisiji na podlagi razpoložljivih informacij in poročil, prejetih od zadevnih držav, v času poročanja ni zdelo potrebno predlagati sprememb izvedbenega sklepa.

(4)Zadevne schengenske države so 18. in 21. oktobra 2016 drugič poročale Komisiji o izvajanju priporočila Sveta. Predložene informacije kažejo podoben trend kot podatki za prvo poročilo (zmanjšanje števila oseb, ki jim je bil zavrnjen vstop, pa tudi števila prejetih prošenj za azil), kar pomeni postopno stabilizacijo razmer.

(5)Kljub močnemu upadu števila prihodov migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Evropsko unijo, pa je v Grčiji in tudi v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, še vedno veliko migrantov brez urejenega statusa. Na podlagi trendov, ki so bili opaženi v preteklosti, je upravičeno pričakovati, da se bodo te osebe morda neregularno gibale v druge države članice, ko bodo mejne kontrole, ki ovirajo njihovo sekundarno gibanje, odpravljene.

(6)Skupno število prošenj za azil, prejetih od začetka migracijske krize, in prošenj, ki še vedno prihajajo, pomembno vpliva na nacionalne uprave in službe v vseh državah članicah EU, še posebej pa v schengenskih državah, ki jih zadeva izvedbeni sklep.

(7)Nadzora na notranjih mejah ni mogoče obravnavati ločeno od drugih pomembnih dejavnikov. Komisija je v svojem sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ 4 opredelila različne politike, ki jih je treba uvesti za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju.

(8)Časovni načrt vključuje zlasti sprejetje in izvajanje evropske mejne in obalne straže. Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži 5 je začela veljati 6. oktobra 2016, tj. v roku devetih mesecev od predstavitve predloga Komisije, kar kaže na zavezanost vseh sodelujočih akterjev. Pričakuje se, da bosta nabor za hitri odziv, ki zajema tako človeške vire kot tehnično opremo, in nabor za hitro vračanje vzpostavljena in postala operativna do 7. decembra 2016 oziroma 7. januarja 2017.

(9)Drug element iz časovnega načrta „Vrnitev k schengenski ureditvi“ je uspešno izvajanje izjave EU in Turčije. Čeprav izvajanje izjave še naprej daje dobre rezultate, kot je navedeno v tretjem poročilu o napredku 6 , je pomembno nadaljnje zagotavljanje trajnostnega delovanja izjave. Poleg tega obstaja stalna potreba po sodelovanju, dogovorjenem v izjavi, ki je bila sprejeta na srečanju voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti.

(10)Iz navedenega izhaja, da je pri teh ukrepih kljub stalnemu in pomembnemu napredku na področjih, opredeljenih v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“, ter postopni stabilizaciji razmer še vedno potreben čas, da se bodo v celoti izvajali, zadevni rezultati pa potrdili.

(11)Zato izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, še vedno obstajajo.

(12)Glede na trenutne nestabilne razmere v Grčiji in preostali pritisk v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, se zato zdi upravičeno, da se schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah kot skrajni ukrep v odziv na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, in sicer Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in pridruženi državi Norveški, v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah dovoli sorazmerno podaljšanje takega nadzora.

(13)Na podlagi dejanskih trenutno razpoložljivih kazalnikov to podaljšanje ne bi smelo presegati treh mesecev od datuma sprejetja tega izvedbenega sklepa.

(14)Države članice, ki bi se odločile za nadaljevanje izvajanja nadzora na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

(15)Preden se odločijo za tak nadzor, bi morale zadevne države članice proučiti, ali bi lahko za učinkovito odpravo ugotovljene grožnje uporabile alternativne ukrepe nadzoru meje. Zadevne države članice bi morale v svojih obvestilih navesti izid tega premisleka in razloge za odločitev za nadzor meje.

(16)Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta o migracijah z dne 20. oktobra 2016, postopek vrnitve k schengenski ureditvi vsebuje prilagoditev začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam. Nadzor na podlagi tega izvedbenega sklepa bi bilo treba izvajati le, kolikor je to potrebno, intenzivnost nadzora pa omejiti na nujno potreben minimum. Na primer, kadar v določenem obdobju ni velikega pritoka, nadzor na določenih odsekih meje morda sploh ni potreben. Da bi bilo prehajanje zadevnih notranjih meja za širšo javnost čim manj ovirano, se lahko izvaja le ciljno usmerjen nadzor na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba nujnost tega nadzora na zadevnih odsekih meje redno proučevati in ocenjevati v sodelovanju z vsemi zadevnimi državami članicami, in sicer s ciljem njegovega postopnega zmanjšanja.

(17)Ob koncu vsakega meseca izvajanja tega izvedbenega sklepa bi bilo treba Komisiji poslati popolno poročilo o rezultatih opravljenih kontrol, skupaj z oceno nadaljnje potrebe po takih kontrolah, kadar je to ustrezno. To poročilo bi moralo vključevati skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo.

(18)Svet je seznanjen s tem, da je Komisija napovedala, da bo pozorno spremljala izvajanje tega izvedbenega sklepa –

PRIPOROČA:

1. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška podaljšajo sorazmerni začasni nadzor meje za obdobje največ treh mesecev z začetkom na dan sprejetja tega izvedbenega sklepa na naslednjih notranjih mejah:

– Avstrija na avstrijsko-madžarski kopenski meji in avstrijsko-slovenski kopenski meji,

– Nemčija na nemško-avstrijski kopenski meji,

– Danska v danskih pristaniščih s trajektnimi povezavami z Nemčijo in na dansko-nemški kopenski meji,

– Švedska v švedskih pristaniščih v južni in zahodni policijski regiji ter na mostu Öresund,

– Norveška v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami z Dansko, Nemčijo in Švedsko.

2. Zadevne države članice bi morale pred podaljšanjem takšnega nadzora izmenjati mnenja z ustreznimi državami članicami za zagotovitev, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Poleg tega bi morale zadevne države članice v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotoviti, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le kot skrajni ukrep, kadar z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka, in le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zadevne države članice bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

3. Nadzor meje bi moral na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov ostati ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morala vsak teden preverjati nujnost, pogostost, lokacijo in čas nadzora, intenzivnost nadzora prilagajati stopnji obravnavane grožnje, ga prenehati izvajati, kadar koli je to primerno, in vsak mesec poročati Komisiji.

V Strasbourgu,

Za Svet

Predsednik

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu: „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ (COM(2016) 120 final).

(2) Priporočilo Komisije z dne 10.2.2016, naslovljeno na Helensko republiko, o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 (C(2016) 871 final); Priporočilo Komisije z dne 15.6.2016, naslovljeno na Helensko republiko, o posebnih nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 (C(2016) 3805 final); Priporočilo Komisije z dne 28.9.2016, naslovljeno na Helensko republiko, o posebnih nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 (C(2016) 6311 final).

(3) UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

(4) COM(2016) 120 final.

(5) UL L 251, 16.9.2016, str. 1–76.

(6) Tretje poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 634).

Choose the experimental features you want to try