EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 582 final

2016/0274(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del ambicioznega načrta za zunanje naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIP), ki ga je Komisija napovedala v sporočilu z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah 1 . Pobudo za EIP je 28. junija 2016 nato odobril Evropski svet. Njen cilj je obravnavati temeljne vzroke migracij ter hkrati prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Ta predlog uvaja dve spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009. Skupaj z ločenim zakonodajnim predlogom o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije bo predlog Evropski investicijski banki (v nadaljnjem besedilu: EIB) s kvantitativno in kvalitativno razširitvijo mandata EIB za zunanja posojila omogočil, da prispeva k EIP. EIB bo tako lahko hitro prispevala k ciljem EIP, zlasti z zagotavljanjem dodatnega financiranja upravičencem iz zasebnega sektorja.

V okviru prizadevanj Komisije za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij se predlaga, da se EIB podeli nov mandat za posojila zasebnemu sektorju. Unija bo znotraj tega mandata za posojila zasebnemu sektorju upravičena do prihodkov iz premij za tveganje, ustvarjenih v okviru financiranja, ki ga izvaja EIB. Te prihodke bi bilo treba prenesti v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki ga ureja Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009.

Znesek Jamstvenega sklada, ki bo za več kot 10 % presegal znesek skupnih neporavnanih posojil, bo vrnjen v proračun. Ta prilagoditev je namenjena boljši zaščiti proračuna pred morebitnim dodatnim tveganjem neizpolnjevanja obveznosti odplačila pri financiranju, ki ga izvaja EIB v zvezi z migracijsko krizo.

Sredstva Jamstvenega sklada je doslej upravljala EIB. Komisija ima bogate izkušnje z upravljanjem podobnih finančnih dejavnosti. Dobro je pripravljena na neodvisno upravljanje Jamstvenega sklada, kar bi pomenilo prizadevanje za racionalizacijo in konsolidacijo dejavnosti upravljanja sredstev Komisije, pri čemer bi izhajala iz obstoječih struktur in dosedanjih dobrih rezultatov. Komisija je že pooblaščena za upravljanje Jamstvenega sklada za Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI). Zato bi bilo treba upravljanje sredstev Jamstvenega sklada prenesti na Evropsko komisijo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike in drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člena 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Sorazmernost

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Tristranski sporazum med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB določa pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče izvajati revizije financiranja EIB na podlagi jamstva EU.

Redna poročila se pripravijo v skladu s Sklepom št. 466/2014/EU. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju mandata EIB.

Poročanje o rezultatih bo temeljilo na ustreznem združevanju kazalnikov za celotni portfelj, če je to mogoče, ali za določen sektor. Ti kazalniki se bodo v kontekstu okvira za merjenje rezultatov merili v celotnem projektnem ciklu na ravni ocene ter med spremljanjem, dokler izvajanje projekta ni povsem zaključeno. Kazalnike je treba meriti takoj, ko so na voljo prvi razvojni rezultati, kar je običajno do tri leta po zaključku projekta. Kolikor bo mogoče, bodo uporabljeni tudi pri pripravi končnega poročila v skladu s Sklepom št. 466/2014/EU.

EIB poleg tega Komisiji zagotavlja tudi statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, ki jih krije jamstvo EU, ki jih Komisija potrebuje za izpolnjevanje svojih poročevalskih dolžnosti ali zahtev Računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih za financiranja EIB, ki jih krije jamstvo EU.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Jamstveni sklad se trenutno financira z: (1) enim letnim plačilom iz splošnega proračuna Unije, (2) obrestmi na vložena sredstva Jamstvenega sklada in (3) zneski, izterjanimi od dolžnikov, ki niso izpolnili obveznosti odplačila. Prihodki iz premij za tveganje, ustvarjeni v okviru novega mandata EIB za posojanje zasebnemu sektorju, bodo predstavljali četrti vir dohodka za Jamstveni sklad. V skladu s tem se predlaga sprememba člena 2 Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009.

Sredstva Jamstvenega sklada je doslej upravljala EIB. Komisija ima bogate izkušnje z upravljanjem podobnih finančnih dejavnosti. Dobro je pripravljena na neodvisno upravljanje Jamstvenega sklada, kar bi pomenilo prizadevanje za racionalizacijo in konsolidacijo dejavnosti upravljanja sredstev Komisije, pri čemer bi izhajala iz obstoječih struktur in dosedanjih dobrih rezultatov. Komisija je že pooblaščena za upravljanje Jamstvenega sklada za EFSI. Zato bi bilo treba upravljanje sredstev Jamstvenega sklada prenesti na Evropsko komisijo.

V skladu s tem se predlaga sprememba člena 7 Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009.

2016/0274 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ureja Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 2 .

(2)Jamstveni sklad se financira z enim letnim plačilom iz splošnega proračuna Unije, obrestmi na investirana sredstva Jamstvenega sklada in zneski, izterjanimi od dolžnikov, ki niso izpolnili obveznosti odplačila.

(3)Prihodki iz premij za tveganje, ustvarjeni v okviru financiranj Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB), ki imajo jamstvo proračuna Unije, bi morali biti plačani v Jamstveni sklad.

(4)Znesek Jamstvenega sklada, ki presega 10 % skupnih neplačanih obveznosti Unije do virov sredstev, bi bilo treba vrniti v splošni proračun Unije zaradi boljše zaščite proračuna Unije pred morebitnim dodatnim tveganjem neizpolnjevanja obveznosti odplačila pri financiranjih EIB, namenjenih odpravljanju temeljnih vzrokov migracij.

(5)Finančno upravljanje Jamstvenega sklada bi bilo treba prenesti z EIB na Komisijo, ki ima ustaljeno prakso za upravljanje podobnih naložb. Prevzem upravljanja sredstev Jamstvenega sklada bi moral Komisiji omogočiti, da racionalizira in konsolidira svoje dejavnosti upravljanja sredstev, in sicer na podlagi obstoječih struktur in dosedanjih dobrih rezultatov.

(6)Uredbo (ES, Euratom) št. 480/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 se spremeni:

(1)    v členu 2 se doda naslednja četrta alinea:

„— prihodkov iz premij za tveganje, ustvarjenih iz financiranj EIB, za katera Unija zagotovi jamstvo.“;

(2)    v členu 3 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če znesek Jamstvenega sklada presega 10 % skupnih neplačanih obveznosti Unije do virov sredstev, se presežek plača nazaj v splošni proračun Evropske unije. Ta presežek se plača v enem prenosu v posebno postavko izkaza prihodkov v splošni proračun Evropske unije za leto n+1 na osnovi razlike ob koncu leta n–1 med 10 % skupnih neplačanih obveznosti do virov sredstev in vrednostjo neto premoženja Sklada, kot je izračunana na začetku leta n.“;

(3)    člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Komisija zagotovi finančno poslovodenje Sklada. Komisija sredstva Jamstvenega sklada upravlja in vlaga v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in upošteva ustrezna bonitetna pravila.“;

(4)    člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Komisija vsako leto do 31. marca v okviru svojih računovodskih izkazov predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču potrebne informacije o stanju Jamstvenega sklada.

Poleg vsako leto do 31. maja predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču letno poročilo o upravljanju Jamstvenega sklada v preteklem koledarskem letu. Letno poročilo vsebuje predstavitev finančnega stanja Jamstvenega sklada na koncu preteklega koledarskega leta, finančnih tokov v preteklem koledarskem letu, pa tudi pomembne transakcije in vse relevantne informacije o finančnih računih. Vsebuje tudi informacije o finančnem poslovodenju, uspešnosti in tveganju Jamstvenega sklada na koncu preteklega koledarskega leta.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 3  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 4 . 

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ta predlog je del ambicioznega načrta za zunanje naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIP), ki ga je Komisija napovedala v sporočilu z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah. Pobudo za EIP je 28. junija 2016 nato odobril Evropski svet. Njen cilj je obravnavati temeljne vzroke migracij ter hkrati prispevati k doseganju drugih razvojnih ciljev. Ta predlog je sestavni del načrta za zunanje naložbe (EIP), ki je ključna politika na pobudo Unije. Vsebuje dopolnilne določbe, potrebne za delovanje EIP, zlasti novega mandata EIB za posojila zasebnemu sektorju, kakor je predvideno v predlogu Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Sinergija s predlogom Komisije za sklep o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije.

Posli financiranja, pri katerih tveganje krije Jamstveni sklad, dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v okviru instrumentov EU za zunanjo pomoč.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻

–◻    ◻finančne posledice med letoma LLLL in YYYY.

◻X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–v zvezi s prenosom upravljanja Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe na Komisijo izvedba s prevzemom v letu 2017/2018,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 5  

◻x Neposredno upravljanje – Komisija

–◻x z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za informacijo, upravni stroški, povezani z upravljanjem portfelja, bodo odtegnjeni od prejemkov Jamstvenega sklada in ne iz proračuna. Ti stroški so operativni stroški (vključene so bančne provizije ter pristojbine za Swift, Clearstream): ocena za leto 2017, 200 000 EUR, do leta 2020 naj bi narasli na 250 000 EUR.

Revizijske pristojbine: 10 000 EUR

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–X    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Za informacijo, pričakovani prihodki iz določanja cene tveganja s strani EIB ne bodo imeli nobenega učinka na proračun. Prihodki bodo plačani neposredno v Jamstveni sklad.

Ocenjeni prihodki so:

(1) COM(2016) 385 z dne 7. junija 2016.

(2) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(3) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(4) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(5) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(6) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(7) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(8) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(9) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(10) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(11) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(12) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(13) Kakor je opisano v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(14) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(15) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(16) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(17) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(18) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.