EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.1.2016

COM(2016) 7 final

2016/0002(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ

{SWD(2016) 4 final}
{SWD(2016) 5 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Učinkovito sodelovanje med državami članicami in izmenjava informacij iz kazenskih evidenc obsojencev sta nujno potrebna temelja za pravilno delujoče skupno območje pravice in varnosti.

Evropski svet ter Svet za pravosodje in notranje zadeve sta ob različnih priložnostih poudarila pomen izboljšanja evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS). Izjava iz Rige z dne 29. januarja 2015, ki jo je izdal Svet za pravosodje in notranje zadeve, poudarja, da je izmenjava informacij o kazenskih obsodbah pomembna za vsako strategijo za boj proti kriminalu in terorizmu 1 . Svet za pravosodje in notranje zadeve je 20. novembra 2015 ugotovil, da bi se, če bi države članice uporabile vse zmogljivosti sistema ECRIS in bi Komisija predložila predlog za razširitev sistema ECRIS tudi na podatke o državljanih tretjih držav, okrepilo odzivanje kazenskega pravosodja na radikalizacijo, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem 2 . Istega dne so se na Svetu za pravosodje in notranje zadeve v Sklepih o boju proti terorizmu države članice zavezale, da bodo v celoti izkoristile vse možnosti sistema ECRIS, Komisija pa je izrazila namero, da do januarja 2016 predloži ambiciozen predlog o razširitvi uporabe sistema ECRIS na podatke o državljanih tretjih držav 3 , s čimer je Svet soglašal. Evropski svet je 17. in 18. decembra 2015 ponovno poudaril, da je iz nedavnih terorističnih napadov razvidno, da je nujno treba izmenjati več informacij o terorističnih dejavnostih, zlasti v zvezi z razširitvijo sistema ECRIS na podatke o državljanih tretjih držav 4 .

Izboljšanje sistema ECRIS je tudi del Evropske agende za varnost 5 . Komisija je poudarila dodano vrednost ukrepov EU pri izmenjavi informacij, operativnem sodelovanju in drugi pomoči ter se obvezala, da bo pospešila tekoča prizadevanja za izboljšanje sistema ECRIS za nedržavljane EU in zagotovila njegovo učinkovito izvajanje.

Sistem ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, v druge namene. Sistem temelji na Okvirnem sklepu Sveta 2009/315/PNZ in Sklepu Sveta 2009/316/PNZ 6 .

Standardizirane elektronske oblike 8 omogočajo, da je komunikacija učinkovita in takoj razumljiva v vseh jezikih EU ter opravljena v kratkih rokih 9 . Vsaka država članica kot kontaktne točke v mreži ECRIS imenuje osrednje organe, ki opravljajo naloge, kot so obveščanje, shranjevanje, izdajanje zahtevkov in zagotavljanje informacij iz kazenskih evidenc.

Ker DTD nimajo državljanstva države članice, je treba za pridobitev celovitega pregleda kazenskih evidenc posameznika zahtevke poslati vsem državam članicam, v katerih je bila obsodba izrečena. Po navadi država članica prosilka ne ve, v katerih državah članicah je bil določeni DTD predhodno obsojen.

Če bi država članica želela pridobiti te informacije, bi morala poslati zahtevke vsem državam članicam (v nadaljnjem besedilu: splošni zahtevki). To ustvarja upravno breme v vseh državah članicah, vključno v državah (ali v večini držav), ki nimajo zahtevanih informacij. Ocenjuje se, da bi upravno breme splošnih zahtevkov znašalo 78 milijonov EUR letno, če bi države članice zahtevale informacije vsakič, ko bi DTD grozila obsodba. Stroški odgovarjanja na splošne zahtevke nimajo enakovrednih koristi in so dejansko izgubljeni, saj večina odgovorov ne bo prinesla rezultatov. To še zlasti škoduje manjšim državam članicam, ki morajo odgovoriti na vse zahtevke, čeprav na to niso nujno ustrezno pripravljene. Poleg tega stalen pritok nepotrebnih zahtevkov zmanjšuje zaupanje v zanesljivost in delovanje mreže ECRIS kot celote, saj lahko uporabniki iz tega sklepajo, da je zaradi neučinkovitosti sistema ECRIS-DTD neučinkovit tudi sistem ECRIS kot celota.

V praksi se je izkazalo, da se države članice izogibajo pošiljanju splošnih zahtevkov in se pogosto zanašajo samo na informacije iz svojih nacionalnih kazenskih evidenc. To pomeni, da popolne informacije iz kazenskih evidenc iz držav članic, kjer so bili DTD obsojeni, pristojnim organom pogosto sploh niso na voljo. Čeprav je bilo leta 2014 v 19 državah članicah obsojenih 558 000 DTD, je bilo v sistem ECRIS (s strani 25 držav članic, ki zdaj sodelujejo v sistemu ECRIS) vloženih samo 23 000 zahtevkov v zvezi z obsodbami DTD.

Namen tega predloga je v celoti skladen s prednostno nalogo Komisije, ki je boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu, in predstavlja skupno evropsko odgovornost na območju svobode, varnosti in pravice. To je ena od pobud Evropske agende za varnost. Zagotovila bo, da bo sistem ECRIS zajemal informacije iz kazenskih evidenc tako državljanov EU kot DTD.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlagani pravni instrument je direktiva, ki temelji na členu 82(1)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 82(1)(d) je pravna podlaga, na kateri temelji pravica Unije do ukrepanja na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da se olajša sodelovanje med sodnimi organi ali enakovrednimi organi držav članic, kar zadeva postopke v kazenskih zadevah in izvrševanje odločb. Predlagani ukrep spada prav na to področje. Predlog spreminja obstoječo zakonodajo EU na tem področju.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V skladu z minimalnimi standardi Komisije o sodelovanju in odprtosti za mnenja zainteresiranih strani, predstavljenimi v smernicah za boljše pravno urejanje 11 , je bila razvita obsežna strategija posvetovanja, da se zagotovi velika udeležba v celotnem političnem ciklu te pobude. Ta strategija je temeljila na različnih usmerjenih posvetovanjih (dvostranskih stikih, srečanjih zainteresiranih strani in strokovnjakov, pisnih posvetovanjih), zaradi česar so bile možnosti, ki jih je tako pridobila Komisija, hkrati strokovne in reprezentativne. Komisija je zbrala širok in uravnotežen nabor stališč o tem vprašanju, zato so vse zainteresirane strani (države članice, nacionalni organi, pravniki in akademiki, zainteresirana stran, ki zastopa temeljne pravice, zainteresirane strani, ki zastopajo varstvo podatkov) imele možnost, da izrazijo svoje mnenje, zlasti Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) ter delovna skupina iz člena 29, sestavljena iz nadzornih organov držav članic za varstvo podatkov.

Vse države članice so podprle zakonodajno možnost ter iskalni mehanizem z indeksnim filtrom, ki prikaže, ali zadetki so ali ne. Decentralizirani pristop je pridobil znatno podporo, pod pogojem da bo programsko opremo za izvajanje mogoče namestiti, vključiti in vzdrževati na ravni države članice, ter da bo na voljo finančna podpora (nepovratna sredstva). Nekatere države članice so zagovarjale centralizirani pristop, saj so menile, da bo zanj potrebnega manj izvajanja na ravni države članice, da bo stroškovno ugodnejši za države članice in da bo učinkoviteje zagotovil skupni pristop držav članic. Nekaj držav članic je bilo neodločenih.

Številne države članice priznavajo praktične prednosti prstnih odtisov zaradi varne identifikacije osebe. To je edini način, da se z gotovostjo določi identiteta osebe. To je izredno pomembno, saj so sodni organi odgovorni za natančnost informacij v kazenski evidenci. Nekatere države članice so izrazile ustavne pomisleke in opozorile na težave glede praktičnega izvajanja obveznih prstnih odtisov v sistemu ECRIS. Številni osrednji organi držav članic v svojih nacionalnih kazenskih evidencah trenutno ne shranjujejo prstnih odtisov in niso povezani z nacionalnimi sistemi za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov (AFIS). Nekatere države članice so zaskrbljene, da se bodo za državljane EU in DTD uporabljali dvojni standardi. Položaj je drugačen za DTD, saj nekateri prihajajo iz držav, ki nimajo nobenega ustreznega ali veljavnega registra prebivalstva. Prav zaradi tega je vključitev prstnih odtisov postala prednostna naloga.

Zainteresirane strani, ki zastopajo temeljne pravice, so se na splošno strinjale, da ima prihodnji sistem ECRIS-DTD s splošnega pravnega vidika pozitivne učinke, saj pripomore k zagotavljanju ustreznega kaznovanja in zaščite otrok pred zlorabo, ter pozitivne učinke na DTD, saj jim omogoča, da dokažejo svojo nekaznovanost v celotni Uniji 12 . Podpirajo decentralizirani sistem, ki temelji na ustreznih tehnikah za anonimizacijo.

Te zainteresirane strani so poudarile, da je uvedba sistema, namenjenega DTD, mogoča s stališča enakosti pred zakonom, če je to potrebno in sorazmerno. ENVP je menil, da treba ustrezno utemeljiti oblikovanje različnih režimov za shranjevanje in izmenjavo informacij o DTD oziroma informacij o državljanih držav članic. Zainteresirane strani so opozorile tako na zaščitne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo specifičnih situacij DTD v okviru migracij, vidike, ki so povezani z oblikovanjem indeksnega filtra in uporabo prstnih odtisov, ter pravice otrok kot tudi na pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in potrebo po učinkovitih pravnih sredstvih.

V tem smislu je treba opozoriti, da trenutni predlog ni zasnovan kot orodje za upravljanje migracijskih tokov. Ne spreminja obstoječih določb in jamstev na tem področju. Uvodne izjave predlaganega pravnega instrumenta izrecno navajajo upoštevanje jamstev iz zakonodaje na področju azila in migracij, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Ohraniti jih je treba v prihodnjem sistemu.

Nekatere vrste kaznivih dejanj, kot so na primer nezakonit vstop ali bivanje, ali potovanje s ponarejenim vizumom ali potno listino, so značilne za DTD, zato prihodnji sistem ECRIS-DTD ne bi smel nesorazmerno vplivati na pravice DTD, ki so bili obsojeni za takšne prekrške. Agencija Evropske unije za temeljne pravice je predlagala, da v zvezi s tem obsodbe zaradi nezakonitega vstopa ali bivanja ne bi smele biti obdelane v okviru sistema ECRIS-DTD za namene, ki niso kazenski postopki. Vendar Komisija meni, da je obseg, v katerem se informacije iz kazenskih evidenc obdelajo za namene, ki niso kazenski postopki, urejen z nacionalno zakonodajo, kakor trenutno velja za informacije državljanov EU.

Zainteresirane strani, ki zastopajo temeljne pravice, so se strinjale, da je varna identifikacija DTD lahko težja od identifikacije državljanov EU. Vendar je po mnenju Agencije Evropske unije za temeljne pravice treba upoštevati potrebo in sorazmernost uporabe prstnih odtisov za indeksni filter, alternativne možnosti uporabe potnih listov in/ali dovoljenj za prebivanje ter priložnosti, ki jih ponujajo obstoječe podatkovne zbirke EU in nacionalne podatkovne zbirke. To potrebo je treba upoštevati primerjalno glede na vključitev prstnih odtisov vseh ali nekaterih kategorij DTD.

Vendar predlog ne zagotavlja obveznega shranjevanja prstnih odtisov DTD, s čimer bi se razrešile težave pri identifikaciji DTD. Te težave se razlikujejo od tistih, ki nastajajo pri identifikaciji državljanov EU, saj je pridobitev informacij od države članice, katere državljanstvo ima državljan, lahko lažja.

Zainteresirane strani so ugotovile tudi, da so otroci, ki so DTD, še zlasti lahko izpostavljeni tveganju, ki nastane pri izmenjavi informacij o njihovih obsodbah. Agencija Evropske unije za temeljne pravice je predlagala, da je glede na ranljivost otrok treba razmisliti, ali se otroci v celoti izključijo iz okvira sistema ECRIS ali indeksnega filtra oziroma ali naj se izmenjava informacij omeji samo na zelo huda kazniva dejanja, ki jih storijo otroci. Hkrati bi zainteresirane strani rade zagotovile, da bi predlog delodajalcem omogočil, da učinkovito preverijo, ali je določenemu DTD zaradi preteklih kazenskih obsodb prepovedano izvajanje poklicnih dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki.

V tem smislu je treba opozoriti, da je sistem ECRIS decentralizirano orodje za izmenjavo informacij, ki so vsebovane v kazenskih evidencah držav članic. V pristojnosti držav članic je, da z nacionalno zakonodajo določijo, ali se obsodbe otrok vpišejo v nacionalne kazenske evidence in ali se nato lahko izmenjajo z drugimi državami članicami. Glede dostopa do informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS v postopku zaposlovanja na delovna mesta, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, bo z izvajanjem Direktive olajšano preverjanje predhodnih obsodb DTD na tem področju.

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je treba DTD zagotoviti pravico, da dostopijo do svojih podatkov in zahtevajo popravek, ker so lahko kazenske evidence v zadevah, ki se nanašajo na DTD, pogosteje netočne. Vendar pravni instrumenti sistema ECRIS lahko zajemajo le izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc in ne segajo na področje pravic posameznikov do dostopa do podatkov o njih samih, ki so shranjeni na nacionalni ravni. To področje ureja zakonodaja o varstvu osebnih podatkov, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Študija o izvedljivosti „uvedbe evropskega indeksa obsojenih državljanov tretjih držav“ je omogočila boljše razumevanje prihodnjega mehanizma za izmenjavo informacij o obsojenih DTD in ocenila učinek indeksa s tehničnega, pravnega in organizacijskega stališča. 13 Študija o oceni učinka IKT na zakonodajni predlog za uvedbo sistema ECRIS-DTD je zagotovila pregled stroškov, ki bi jih imele EU in države članice pri izvajanju različnih možnosti. 14 Eurostatova statistika migracij in prebivalstva je zagotovila dokaze o obsegu te težave. Opravljeni so bili tudi poglobljeni pogovori s predstavniki FIU.NET 15 , zlasti glede pametnega informacijskega programa za širjenje znanja (Match software), ki temelji na anonimiziranem indeksnem filtru in ki je bil razvit za FIU.NET.

•Ocena učinka

Države članice trenutno uporabljajo sistem ECRIS za iskanje DTD le v petih odstotkih zadev. Pričakuje se, da bo predlagana rešitev znatno povečala uporabo sistema ECRIS. Namreč, ugotovljeno je bilo, da če bi države članice sistematično pošiljale splošne zahtevke, bi bilo upravno breme zaradi odgovarjanja nanje najdražji element pri uporabi sistema ECRIS (ocenjeno na 78 milijonov EUR). Predlagana rešitev tako prihrani te stroške.

•    Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva za obdobje od januarja 2017 do decembra 2020, predvidena za izvajanje Direktive, znašajo 10 760 000 EUR 18 . Predlagana sredstva so v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom, stroški pa bodo kriti iz programa „Pravosodje“. Profil obveznosti je posledica pričakovanih prilagoditev, potrebnih na ravni EU in nacionalnih ravneh v prvih treh letih. Stroški vzdrževanja se bodo ustalili na 1 602 000 EUR leto po tretjem letu izvajanja. Podrobnejše informacije so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo dve leti po sprejetju zakonodajnega instrumenta ocenila, v kolikšni meri se izvaja v državah članicah ter kako učinkoviti so ukrepi, ki so jih države članice sprejele za doseganje zgoraj navedenih ciljev. Na podlagi te ocene bo Komisija odločila o primernih nadaljnjih ukrepih.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2016/0002 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 82(1)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija si je zastavila cilj, da svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.

(2)Za uresničitev tega cilja je treba omogočiti, da se lahko informacije o obsodbah, izrečenih v državah članicah, upoštevajo tudi zunaj države članice izreka obsodbe tako v novem kazenskem postopku, kot je določeno v Okvirnem sklepu Sveta 2008/675/PNZ 19 , kot tudi za preprečitev novih kaznivih dejanj.

(3)Ta cilj predpostavlja izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc med pristojnimi organi držav članic. Tako izmenjavo informacij organizirajo in lajšajo pravila Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ 20 ter evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), ki je bil vzpostavljen v skladu s Sklepom Sveta 2009/316/PNZ 21 .

(4)Vendar pravni okvir sistema ECRIS posebnosti zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav ne zajema v zadostni meri. Čeprav je zdaj mogoče izmenjati informacije o državljanih tretjih držav v okviru sistema ECRIS, ni postopka ali mehanizma za učinkovito izmenjavo.

(5)Informacije o državljanih tretjih držav se v Uniji ne zbirajo v državi članici državljanstva, kot to velja za državljane držav članic, temveč se hranijo samo v državah članicah, v katerih so bile obsodbe izrečene. Celovit pregled kazenske evidence določenega posameznika se lahko zato pridobi le, če se informacije zahtevajo od vseh držav članic.

(6)Taki splošni zahtevki pomenijo upravno breme za vse države članice, tudi za tiste, ki nimajo informacij o določenem državljanu tretje države. Ta negativni učinek države članice v praksi odvrača od tega, da bi zahtevale informacije o državljanih tretjih držav, in vodi k temu, da države članice informacije iz kazenskih evidenc omejujejo na informacije, shranjene v nacionalnem registru.

(7)Izmenjava informacij o kazenskih obsodbah je pomembna za vsako strategijo za boj proti kriminalu in terorizmu. Če bi države članice izkoristile celotni potencial sistema ECRIS, bi to prispevalo k odzivu kazenskega pravosodja na radikalizacijo, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem.

(8)Nedavni teroristični napadi so opozorili zlasti na nujnost izboljšanja izmenjave ustreznih informacij, predvsem kar zadeva razširitev sistema ECRIS na državljane tretjih držav.

(9)Zato bi bilo treba oblikovati sistem, s katerim lahko osrednji organ države članice hitro in učinkovito ugotovi, v kateri drugi državi članici so shranjene informacije iz kazenske evidence o državljanu tretje države, tako da se lahko uporabi obstoječi okvir sistema ECRIS.

(10)Obveznosti držav članic glede obsodb državljanov tretjih držav bi morale vključevati tudi prstne odtise, da se zagotovi varna identifikacija. Ta obveznost vključuje hrambo informacij, vključno s prstnimi odtisi, odgovarjanje na zahtevke za informacije, prejete od drugih osrednjih organov, zagotavljanje, da je izpis iz kazenske evidence, ki ga zahteva državljan tretje države, ustrezno dopolnjen z informacijami iz drugih držav članic, in uvedbo tehničnih sprememb, potrebnih za uporabo najsodobnejših tehnologij, da bo sistem izmenjave informacij deloval.

(11)Da bi nadomestili pomanjkanje ene same države članice, v kateri se hranijo informacije o določenem državljanu tretje države, bi morala decentralizirana informacijska tehnologija osrednjim organom držav članic omogočiti, da ugotovijo, v kateri drugi državi članici se hranijo informacije iz kazenske evidence. V ta namen bi moral vsak osrednji organ drugim državam članicam razposlati indeksni filter, ki vključuje anonimizirane identifikacijske podatke državljanov tretjih držav, ki so bili obsojeni v državi članici zadevnega osrednjega organa. Osebne podatke bi bilo treba anonimizirati tako, da ni mogoče identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Država članica prejemnica lahko nato te podatke na podlagi sistema „zadetek/ni zadetkov“ primerja s svojimi informacijami ter ugotovi, ali so informacije iz kazenskih evidenc na voljo v drugih državah članicah, in če so, v katerih. Država članica prejemnica bi morala po „zadetku“ uporabiti okvir ECRIS. V zvezi z državljani tretjih držav, ki imajo tudi državljanstvo države članice, bi bilo treba informacije, vključene v indeks, omejiti na informacije, ki so na voljo v zvezi z državljani držav članic.

(12)Pri elektronski izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc držav članic bi se moral uporabljati Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ 22 , s čimer bi zagotovili ustrezno raven varstva podatkov pri izmenjavi informacij med državami članicami in omogočili, da države članice zahtevajo višje standarde varstva pri obdelavi podatkov na ravni držav članic.

(13)Skupna komunikacijska infrastruktura, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc, bi moralo biti omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami sTESTA (secure Trans European Services for Telematics between Administrations), kakršna koli nadgradnja tega omrežja ali katero koli drugo zavarovano omrežje.

(14)Ne glede na možnost uporabe finančnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili bi morala vsaka država članica kriti svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc ter tehničnih prilagoditev, potrebnih za uporabo sistema ECRIS.

(15)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, načelom enakosti pred zakonom in splošno prepovedjo diskriminacije. To direktivo bi bilo treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(16)Ker cilja te direktive, in sicer omogočanja hitre in učinkovite izmenjave informacij iz kazenskih evidenc o državljanih tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi nujne sinergije in interoperabilnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(17)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ bi bilo treba načela Sklepa Sveta 2009/316/PNZ vključiti v okvirni sklep, izvedbena pooblastila pa prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 23 .

(18)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(19)V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

[ali]

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti dve državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(20)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 24 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ... 25 .

(21)Okvirni Sklep 2009/315/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Okvirni sklep 2009/315/PNZ se spremeni:

(1)člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta okvirni sklep

(a)    opredeljuje načine, na katere država članica izreka obsodbe deli informacije o obsodbah z drugimi državami članicami;

(b)    opredeljuje obveznosti hrambe za državo članico izreka obsodbe in določa postopke za odgovarjanje na zahtevek za informacije iz kazenske evidence;

(c)    vzpostavlja decentraliziran informacijskotehnološki sistem za izmenjavo informacij o obsodbah, ki temelji na podatkovnih zbirkah kazenskih evidenc vsake države članice, tj. evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS).“;

(2)v členu 2 se dodajo naslednje točke:

„(d)„država članica izreka obsodbe“ pomeni državo članico, v kateri je izrečena obsodba;

(e)„državljan tretje države“ pomeni državljana države, ki ni država članica, osebo brez državljanstva ali osebo, katere državljanstvo državi članici, v kateri je izrečena obsodba, ni znano.“;

(3)v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri vpisu obsodb, izrečenih na njenem ozemlju, v nacionalno kazensko evidenco doda podatek o državljanstvu ali državljanstvih obsojene osebe, če gre za državljana druge države članice ali državljana tretje države.“;

(4)vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Obveznosti države članice izreka obsodbe v zvezi z obsodbami državljanov tretjih držav

1.Država članica, v kateri je izrečena obsodba zoper državljana tretje države, hrani naslednje informacije, razen če to v posameznih izjemnih primerih ni mogoče:

(a)informacije o obsojeni osebi (polno ime, datum rojstva, kraj rojstva (mesto in država), spol, državljanstvo in – če je ustrezno – prejšnje(-a) ime(-na));

(b)informacije o vrsti obsodbe (datum obsodbe, naziv sodišča, datum, ko je odločba postala pravnomočna);

(c)informacije o kaznivem dejanju, na podlagi katerega je bila izrečena obsodba (datum kaznivega dejanja, na katerem temelji obsodba, ime ali pravna kvalifikacija kaznivega dejanja ter sklicevanje na veljavne pravne določbe);

(d)informacije o vsebini obsodbe (predvsem kazen in morebitne dopolnilne sankcije, varnostni ukrepi ter kasnejše odločbe o spremembi izvrševanja kazni);

(e)imena staršev obsojene osebe;

(f)referenčna številka obsodbe;

(g)kraj kaznivega dejanja;

(h)prepovedi, ki izhajajo iz obsodbe, če je ustrezno;

(i)matična številka obsojene osebe ali vrsta in številka osebnega dokumenta;

(j)prstni odtisi osebe;

(k)psevdonim in/ali drugo(-a) ime(-na), če je ustrezno.

2.Osrednji organ v zvezi z državljani tretjih držav, ki so bili obsojeni v njegovi državi članici, ustvari indeksni filter, ki vsebuje anonimizirane informacije iz točk (a), (e), (i), (j) in (k) odstavka 1. Osrednji organ ta indeksni filter in njegove morebitne posodobitve posreduje vsem državam članicam.

3.Kakršna koli sprememba ali izbris informacij iz odstavka 1 takoj povzroči enako spremembo ali izbris informacij, shranjenih v skladu z odstavkom 1, ki jih vsebuje indeksni filter, ustvarjen v skladu z odstavkom 2, s strani osrednjega organa države članice izreka obsodbe.

4.Odstavka 2 in 3 se v zvezi z indeksnim filtrom uporabljata tudi za državljane tretjih držav, ki imajo državljanstvo ene od držav članic, in sicer v obsegu, v katerem osrednji organ hrani informacije iz točk (a), (e), (i), (j) in (k) odstavka 1 v zvezi z državljani držav članic.

5.Odstavek 1 se uporablja za obsodbe, izrečene po [12 mesecev po sprejetju].

Odstavek 2 se uporablja za informacije, ki so že vključene v kazensko evidenco [12 mesecev po sprejetju], in za informacije o obsodbah, izrečenih po [12 mesecev po sprejetju].“;

(5)vstavi se naslednji člen:

„Člen 4b

Uporaba indeksnih filtrov

1.Za opredelitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenske evidence o državljanu tretje države, lahko osrednji organi držav članic iščejo po indeksnih filtrih, posredovanih v skladu s členom 4a, da bi informacije v teh indeksnih filtrih primerjali s svojimi informacijami iz člena 4a(2). Indeksni filtri se ne smejo uporabljati za druge namene, kot so nameni iz člena 6.

2.Ta člen se uporablja tudi za državljana tretje države, ki ima tudi državljanstvo države članice.“;

(6)člen 6 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.Kadar državljan države članice pri osrednjem organu države članice, ki ni država članica državljanstva, vloži zahtevek za informacije o svoji kazenski evidenci, osrednji organ pod pogojem, da zadevna oseba ima ali je imela stalno prebivališče v državi članici prosilki ali zaprošeni državi članici ali da je ali je bila državljan države članice prosilke ali zaprošene države članice, pošlje zahtevek za izpis informacij in z njimi povezanih podatkov iz kazenske evidence osrednjemu organu države članice državljanstva, da bi se te informacije in z njimi povezani podatki lahko vključili v izpis, ki se predloži zadevni osebi.

Kadar državljan tretje države, ki nima državljanstva države članice, pri osrednjem organu države članice vloži zahtevek za informacije o svoji kazenski evidenci, osrednji organ pošlje zahtevek za izpis informacij in z njimi povezanih podatkov iz kazenske evidence samo tistim osrednjim organom držav članic, ki imajo informacije iz kazenske evidence te osebe, da bi se te informacije in z njimi povezani podatki lahko vključili v izpis, ki se predloži zadevni osebi.“;

(7)v členu 7 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.Kadar se pri osrednjem organu države članice, ki ni država članica državljanstva, v skladu s členom 6 vloži zahtevek za informacije iz kazenske evidence o obsodbah, izrečenih zoper državljana države članice, zaprošena država članica posreduje informacije o obsodbah, izrečenih v zaprošeni državi članici, v enakem obsegu, kot je predvideno v členu 13 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.

4a.Kadar se v skladu s členom 6 za namene kazenskega postopka vloži zahtevek za informacije iz kazenske evidence o obsodbah, izrečenih zoper državljane tretjih držav, zaprošena država članica osrednjemu organu države članice prosilke posreduje informacije o obsodbah, izrečenih v zaprošeni državi članici, in obsodbah, izrečenih v tretjih državah, ki so ji bile posredovane in vpisane v njeno kazensko evidenco.

Če se take informacije zahtevajo za druge namene kot za kazenski postopek, se ustrezno uporablja odstavek 2 tega člena.“;

(8)člen 9 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se izraz „členom 7(1) in (4)“ nadomesti z izrazom „členom 7(1), (4) in (4a)“;

(b)v odstavku 2 se izraz „členom 7(2) in (4)“ nadomesti z izrazom „členom 7(2), (4) in (4a)“;

(c)v odstavku 3 se izraz „členom 7(1), (2) in (4)“ nadomesti z izrazom „členom 7(1), (2), (4) in (4a)“;

(9)v členu 11 se odstavki 3 do 7 nadomestijo z naslednjim:

„3.Osrednji organi držav članic posredujejo informacije iz člena 4, indeksni filter iz člena 4a, zahtevke iz člena 6, odgovore iz člena 7 in druge ustrezne informacije na elektronski način z uporabo sistema ECRIS in v standardizirani obliki v skladu s standardi, določenimi v izvedbenih aktih.

4.Če in dokler način posredovanja iz odstavka 3 ni na voljo, osrednji organi držav članic posredujejo vse informacije iz odstavka 3, z izjemo indeksnega filtra iz člena 4a, na kakršen koli način, ki omogoča pisno sled, in pod pogoji, ki osrednjemu organu države članice prejemnice omogočajo ugotovitev njihove pristnosti.

5.Vsaka država članica izvede potrebne tehnične prilagoditve, da lahko uporablja standardizirano obliko iz odstavka 3 in indeksni filter iz členov 4a in 4b ter da lahko elektronsko posreduje vse informacije iz odstavka 3 drugim državam članicam v okviru sistema ECRIS. Vsaka država članica Komisijo obvesti o datumu, od katerega bo sposobna izvajati take prenose in uporabljati indeksni filter iz členov 4a in 4b.“;

(10)vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)

1.Za elektronsko izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc v skladu s tem okvirnim sklepom se vzpostavi decentraliziran informacijskotehnološki sistem, ki temelji na podatkovnih zbirkah kazenskih evidenc vsake države članice, tj. evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS). Sestavljen je iz naslednjih elementov:

(a)programske opreme za povezovanje, oblikovane v skladu s skupno zbirko protokolov, ki omogoča izmenjavo informacij med podatkovnimi zbirkami kazenskih evidenc držav članic;

(b)programske opreme za indeksni filter, oblikovane v skladu s skupno zbirko protokolov, ki osrednjim organom omogoča, da svoje podatke v skladu s členoma 4a in 4b primerjajo s podatki drugih osrednjih organov, obenem pa zagotavlja celovito varstvo osebnih podatkov;

(c)skupne komunikacijske infrastrukture med osrednjimi organi, ki zagotavlja kodirano omrežje.

Sistem ECRIS zagotavlja zaupnost in zanesljivost informacij iz kazenskih evidenc, posredovanih drugim državam članicam.

2.Vsi podatki iz kazenskih evidenc so shranjeni samo v podatkovnih zbirkah, ki jih upravljajo države članice.

3.Osrednji organi držav članic nimajo neposrednega spletnega dostopa do podatkovnih zbirk kazenskih evidenc drugih držav članic.

4.Za delovanje programske opreme in podatkovne zbirke, ki hranijo, posredujejo in prejemajo informacije iz kazenskih evidenc, so odgovorne zadevne države članice.

5.Za delovanje skupne komunikacijske infrastrukture je odgovorna Komisija. Skupna informacijska infrastruktura izpolnjuje potrebne varnostne zahteve in v celoti ustreza potrebam sistema ECRIS.

6.Komisija zagotovi programsko opremo iz odstavka 1, splošno podporo in tehnično pomoč, vključno z zbiranjem in pripravo statističnih podatkov.

7.Vsaka država članica krije svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc in programske opreme iz odstavka 1.

Komisija krije stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo, vzdrževanje in prihodnji razvoj skupne komunikacijske infrastrukture sistema ECRIS ter za izvajanje in prihodnji razvoj programske opreme za povezovanje in programske opreme iz odstavka 1.“;

(11)vstavi se naslednji člen:

„Člen 11b

Izvedbeni akti

1.Komisija v izvedbenih aktih določi naslednje:

(a)standardizirano obliko iz člena 11(3), tudi v zvezi z informacijami o kaznivem dejanju, na podlagi katerega je bila izrečena obsodba, in o vsebini obsodbe;

(b)pravila o tehničnem izvajanju sistema ECRIS, indeksnem filtru iz členov 4a in 4b ter izmenjavi prstnih odtisov;

(c)vse druge načine organiziranja in omogočanja izmenjave informacij o obsodbah med osrednjimi organi držav članic, vključno z:

(i)načini, ki lajšajo razumevanje posredovanih informacij in njihovo samodejno prevajanje;

(ii)načini elektronske izmenjave informacij, zlasti glede tehničnih specifikacij, ki jih je treba uporabiti, in po potrebi postopkov za izmenjavo, ki naj se uporabljajo.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12a(2).“;

(12)vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

2.Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(13)vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Poročanje Komisije in pregled

1.Komisija do [24 mesecev po začetku izvajanja] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega okvirnega sklepa. V poročilu oceni obseg, v katerem so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom, vključno s tehničnim izvajanjem.

2.Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

3.Službe Komisije redno objavljajo poročila o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc v okviru sistema ECRIS, zlasti na podlagi statističnih podatkov iz člena 11a(6). To poročilo se prvič objavi leto po predložitvi poročila iz odstavka 1.“.

Člen 2

Nadomestitev Sklepa 2009/316/PNZ

Sklep 2009/316/PNZ se nadomesti za države članice, ki jih zavezuje ta direktiva, brez poseganja v obveznosti teh držav članic v zvezi z datumom začetka izvajanja navedenega sklepa v nacionalni zakonodaji.

Člen 3

Prenos

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [12 mesecev po sprejetju]. Besedilo teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.Države članice izvedejo tehnične prilagoditve iz člena 11(5) do [12 mesecev po sprejetju].

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2 se uporablja od [datuma prenosa te direktive].

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 27  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 28 . 

✓ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MM]LLLL do [D. MM]LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

✓ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2018,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 29  

✓Neposredno upravljanje – Komisija:

–✓ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–✓    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–✓ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–✓    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke. v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Izjava iz Rige z dne 29. januarja 2015, ki jo je izdal Svet za pravosodje in notranje zadeve, dokument 5855/15.

(2) Sklepi Sveta Evropske unije in držav članic, ki so se sestale v okviru Sveta, o okrepitvi odzivanja kazenskega pravosodja na radikalizacijo, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, z dne 20. novembra 2015, dokument 14419/15.

(3) Sklepi Sveta EU in držav članic, ki so se sestale v okviru Sveta, o boju proti terorizmu z dne 20. novembra 2015, dokument 14406/15.

(4) Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel 17. in 18. decembra 2015, dokument EUCO 28/15.

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska agenda za varnost, z dne 28. aprila 2015, COM(2015) 185 final.

(6) Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (okvirni sklep), UL L 93, 7.4.2009, str. 23, in Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, UL L 93, 7.4.2009, str. 33.

(7) Te informacije morajo zajemati naravo kaznivega dejanja, obsodbo in zadevne sankcije ali druge ukrepe.

(8) Pri izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS se država članica sklicuje na oznake iz razpredelnic o kaznivih dejanjih in sankcijah, vključno s parametri, ki se nanašajo na stopnjo izvedbe kaznivega dejanja in raven sodelovanja pri zagrešitvi kaznivega dejanja ter, po potrebi, na kazensko neodgovornost ali delno kazensko odgovornost.

(9) V skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ se odgovori na zahtevke za pridobitev informacij za namene kazenskega postopka pošljejo takoj, v vsakem primeru pa v desetih delovnih dneh. Za več informacij glej člen 8 Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ.

(10) Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku, UL L 220, 15.8.2008, str. 32.

(11) SWD(2015) 111.

(12) Mnenje Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izmenjavi informacij o državljanih tretjih držav v okviru morebitnega prihodnjega sistema, ki dopolnjuje Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc, z dne 4. 12. 2015, FRA – 2015/1 – ECRIS.

(13) Projekt končno poročilo „Študija o izvedljivosti: Uvedba evropskega indeksa obsojenih državljanov tretjih držav“ z dne 11. junija 2010 („študija Unisys“).

(14) Študija o ocenitvi učinka IKT na zakonodajni predlog za uvedbo sistema ECRIS-DTD glede izmenjave obsodb državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (DTD) z dne 4. decembra 2015 („študija Kurt Salmon“, še ni objavljena).

(15) FIU.NET s sedežem na Nizozemskem je platforma, ki povezuje finančne obveščevalne enote (FIU) iz držav članic. Namen finančnih obveščevalnih enot je odkriti in prekiniti financiranje terorističnih dejanj in pranje denarja.

(16) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland Ltd, C-293/12, ECLI:EU:C:2014:238.

(17) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner, C-362/14, ECLI:EU:C:2015:650.

(18) Podrobne informacije so na voljo v oddelku 3.2.1 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga v tabeli „Odobritve za poslovanje SKUPAJ“.

(19) Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).

(20) Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(21) Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7.4.2009, str. 33).

(22) Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(23) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(24) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(25) UL C …

(26) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(27) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(28) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(29) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(30) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(31) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(32) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(33) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(34) Stroški držav članic za ekstrakcijo identifikacijskih podatkov se lahko poravnajo s finančnimi sredstvi EU v obliki sofinanciranja. Glede na to, da nekatere države članice še ne izmenjujejo informacij prek sistema ECRIS, se lahko poleg tega nekaj sredstev EU predvidi za nadgradnjo njihovih nacionalnih sistemov. Po ocenah se bodo stroški vzdrževanja od leta 2019 stabilizirali v višini 0,602 milijona EUR na leto.

(35) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(36) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(37) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(38) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(39) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(40) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(41) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(42) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.