15.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 306/28

1.

Odbor ugotavlja, da stoji Evropa pred velikimi družbenimi izzivi: državljani se soočajo z negotovo prihodnostjo, brezposelnost, zlasti med mladimi, je še vedno višja kot pred finančno in gospodarsko krizo, posledice podnebnih sprememb so vse bolj vidne, prebivalstvo se stara, prihod beguncev, prosilcev za azil in migrantov pa lokalne in regionalne oblasti postavlja pred nova vprašanja.

2.

Člani Odbora so priča družbenim spremembam. Naši državljani so danes zahtevnejši in bolje izobraženi. Zato vse pogosteje sami usmerjajo svoje življenje, želijo izboljšati svoj življenjski standard in v večji meri sodelovati pri obravnavi družbeno pomembnih vprašanj. Hkrati se kot lokalne in regionalne oblasti zavedamo, da so interesi naših državljanov lahko zelo različni.

3.

Poleg tega so vse bolj kompleksni tudi družbeni izzivi: teh ni mogoče umestiti na eno samo področje političnih ukrepov, saj presegajo upravne meje in mandatna obdobja. Zahtevajo takojšnje ukrepe ter dolgoročno vizijo in pristop, vključno s spremembo paradigme v zvezi s socialno razsežnostjo politik EU, med drugim EMU, da se doseže vse državljane in okrepi solidarnost med ljudmi in državami članicami.

4.

Hkrati imajo lokalne in regionalne oblasti na voljo manj finančnih sredstev za reševanje teh novih in zahtevnejših izzivov v hitro spreminjajoči se družbi, zato bo za kakršno koli posredovanje na tem področju potrebno objektivno, pragmatično in učinkovito usklajevanje med različnimi ravnmi upravljanja.

5.

Odbor se zaveda omejitev sedanjih pristopov in političnih instrumentov, kar zadeva oblikovanje rešitev za aktualne družbene izzive. Hkrati ta razvoj prinaša tudi priložnosti za moderno in inovativno Evropo.

6.

Odbor meni, da so socialne inovacije pomemben instrument, ki vključuje javni, zasebni in tretji sektor, ter rešuje aktualne družbene izzive in izboljšuje kakovost življenja evropskih državljanov. Inovativni projekti na socialnem področju imajo večji učinek na družbo in gospodarstvo na splošno, če se kombinirajo s tehnološko podporo, saj to vodi k boljšim rešitvam za naše državljane.

7.

Odbor se strinja z opredelitvijo socialnih inovacij kot novih idej (izdelki, storitve in modeli), ki hkrati izpolnjujejo družbene potrebe (učinkoviteje kot alternative) in ustvarjajo nove družbene odnose in partnerstva (1).

8.

Socialne inovacije so lahko pomembno sredstvo za obvladovanje vseh družbenih izzivov. Na primer pri preprečevanju brezposelnosti med mladimi, spodbujanju oskrbe in avtonomnosti starejših, vključevanju oseb, ki težko dobijo dostop do trga dela, ter oživljanju odročnih regij, regij, ki se soočajo z različnimi demografskimi izzivi, in mestnih območij, ki jih pestijo problemi.

9.

Odbor med značilnosti socialnih inovacij šteje pristop od spodaj navzgor, iskanje rešitev blizu državljanom s soustvarjanjem (2), prilagojene rešitve, nove odnose in sodelovanje med javnimi organi, podjetji ter znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, organizacijami civilne družbe in interesnimi združenji državljanov (3).

10.

Odbor želi izpostaviti potrošniške svete kot dober primer pristopa od spodaj navzgor. Tovrstni sveti zagotavljajo stike s potrošniki, ki poznajo določene storitve. Potrošniški sveti so primerni za zbiranje povratnih informacij potrošnikov (na primer izkušenj uporabnikov), razvoj storitev in proizvodov ter razvoj in preizkušanje novih zamisli (na osnovi od spodaj navzgor). Potrošniški sveti spodbujajo vključevanje in zagotavljajo potrošnikom dejansko možnost vplivanja.

11.

Socialne inovacije pomenijo za oblasti drugačen način dela. Od lokalnih in regionalnih oblasti zahtevajo odprtost do pobud in idej državljanov, podjetij, znanstvenih in izobraževalnih ustanov ter organizacij civilne družbe. Pri tem se je treba zavedati, da za mnoga aktualna vprašanja rešitve ni mogoče najti zgolj pri javnih organih. Odprtost pa ne pomeni pasivnosti. Spodbujanje socialnih inovacij pogosto zahteva od lokalnih oblasti, da prevzamejo vodstveno in usklajevalno vlogo pri navezovanju partnerstev, povezovanju deležnikov, oblikovanju inovacijskih ekosistemov, spodbujanju dobrih pobud javnosti in lokalnih skupnosti, ustvarjanju prožnih pravnih okvirov ter spodbujanju izmenjave znanja in dialoga.

12.

Evropska komisija pravilno navaja, da mora EU dati konkretne rezultate, ki ustrezajo potrebam in željam državljanov. Če bi pri razvoju politike in pri odločanju že takoj na začetku podprli in olajšali socialne inovacije, bi to prineslo boljše rešitve, ki bi bile deležne večje podpore.

13.

Podpora državljanov je izjemno pomembna v času, ko je zaupanje v naše demokratične institucije na veliki preizkušnji. Socialne inovacije ustvarjajo državljani in lokalne skupnosti, od faze javnega posvetovanja, v kateri se ugotavljajo družbene potrebe, do oblikovanja rešitev in njihovega izvajanja v okviru procesa vključevanja, delitve, soodgovornosti, recipročnosti in oblikovanja mrež več deležnikov. To razsežnost je treba povezati s teritorialno razsežnostjo, ki čim bolj ustreza potrebam posameznikov, družin in skupnosti.

14.

Odbor pozdravlja, da je Evropska komisija priznala pomen socialnih inovacij, zlasti potenciala portala skupnosti socialnih inovacij in letnega evropskega natečaja za najboljše socialne inovacije. Odbor želi poudariti, da pri socialnih inovacijah ne gre le za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Pomembno je, da se socialne inovacije prepoznajo in priznajo kot sredstvo, ki ga je treba uporabiti na različnih političnih področjih, med drugim pri preprečevanju revščine in gospodarske izključenosti, s čimer se lahko izboljša kakovost življenja državljanov EU.

15.

Uspešni projekti socialnih inovacij dejansko zagotavljajo, da se krepitev socialnega vključevanja in solidarnosti ter ustvarjanje rasti in delovnih mest medsebojno dopolnjujeta. Odbor zato poudarja, da je treba socialne inovacije vključiti v lokalne in regionalne strategije razvoja.

16.

Poleg tega socialne inovacije pripomorejo k boljšim inovacijam. Tehnološki razvoj se odvija vse hitreje in trendi, kot sta digitalizacija in avtomatizacija, v mestih in regijah temeljito spreminjajo trg dela in gospodarstvo na splošno: po eni strani zaradi avtomatizacije in robotizacije izginjajo delovna mesta, po drugi strani pa se ustvarjajo nova. Masovni podatki posegajo v zasebnost državljanov in vsi ne morejo dobro slediti tehnološkemu razvoju ter ga sprejeti. Socialne inovacije lahko prispevajo k večji odpornosti naše družbe. Odbor opozarja, da povsod v EU obstajajo dobri zgledi socialnih inovacij lokalnih in regionalnih oblasti (4).

17.

Če uspešnih socialnih inovacij ne bi delili in bi jih ohranili le na lokalni ravni, bi bila to zamujena priložnost. Inovacije se pogosto pojavijo lokalno in v majhnem obsegu, vendar so lahko dragocene in uporabne za vse evropske državljane. Za polno koriščenje potenciala socialnih inovacij je potrebno okolje, ki omogoča njihovo uveljavljanje v večjem obsegu in obveščanje javnosti o njih.

18.

Obstaja mnogo primerov dobre prakse na področju socialnih inovacij, ki pomagajo tako ogroženim ženskam kot otrokom. Te prakse bi bilo treba izpostaviti, da se razširijo na državljane v podobnem položaju v Evropi, pri čemer jih je treba po potrebi finančno podpreti s strukturnimi skladi.

19.

Da bi v celoti izkoristili potencial socialnih inovacij, je treba poenostaviti in zmanjšati upravno breme na področju kohezijske politike. Sedanja kompleksnost in obseg zakonodajnega okvira kohezijske politike odvračata mnoge prosilce. Odbor je že večkrat pozval institucije EU k resnični poenostavitvi zakonodajnih ukrepov za kohezijsko politiko (5).

20.

Evropska kohezijska politika otežuje uporabo socialnih inovacij kot instrumenta. Zaradi projektov majhnega obsega, majhnih in nekonvencionalnih partnerjev ter dejstva, da se socialne inovacije ne upoštevajo vselej kot merilo pri vlogah za evropska sredstva, je evropsko financiranje projektov socialnih inovacij pogosto ovirano.

21.

Zato vsi evropski skladi in programi niso primerni za socialne inovacije. Prav tako kot pri tehnoloških inovacijah sta pri socialnih inovacijah potrebna prostor, ki omogoča preizkušanje, in pripravljenost za sprejemanje dejstva, da vse inovacije ne bodo uspešne.

22.

Odbor poudarja, da je mogoče socialne inovacije uspešno nadalje razvijati, med drugim s socialnim gospodarstvom. V zvezi s tem opozarja, da pobude s področja socialnega gospodarstva temeljijo na sodelovanju in družbenem udejstvovanju posameznikov v skupnosti ter tako prispevajo h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter ravni zaupanja v vsej EU. Zato je bistvenega pomena, da se socialne inovacije podprejo tudi z izkoriščanjem potenciala socialnega gospodarstva z izboljšanjem dostopa do različnih oblik financiranja ter z uporabo zadostnih finančnih sredstev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU (6).

23.

Odbor poudarja pomen inovacij za Evropsko unijo, da se lahko našim državljanom zagotovijo najboljše izobraževanje in dovolj delovnih mest, uspešno obvladujejo aktualni izzivi in ohranjata blaginja in kakovost življenja na visoki ravni. Odbor v tem okviru poudarja pomen pobude za Unijo inovacij, s katero bo EU postala prijaznejša za inovacije, da se bodo dobre ideje lahko hitreje pretvarjale v izdelke in storitve.

24.

Odbor pozdravlja različna prizadevanja Evropske komisije za spodbujanje socialnih inovacij na področjih Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije, modelov sodelovalnega gospodarstva, programa Obzorje 2020, platform za krepitev kulturne zavesti in programov instrumenta za MSP.

25.

Vendar Odbor meni, da – čeprav si je Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije med drugim zadal za cilj preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti ter boj proti revščini in marginalizaciji – še ne obstajajo mehanizmi na evropski ravni, s katerimi bi se lahko učinkovito odzvali na te skupne probleme.

26.

Kljub tem prizadevanjem Odbor meni, da strategija Evropa 2020 preveč enostransko poudarja tehnološko plat inovacij in premalo pozornosti namenja socialnim vidikom. Odbor poudarja, da se socialne in tehnološke inovacije dopolnjujejo ter da je mogoče s spodbujanjem njihovega dopolnjevanja doseči pomembne rezultate za družbo.

27.

Sedanji družbeni izzivi presegajo meje in v Evropi pogosto prizadenejo lokalne in regionalne oblasti. Socialne inovacije imajo lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. Pri tem je zaželeno, da EU prevzame pospeševalno, podporno in povezovalno vlogo.

28.

Odbor poziva Evropsko komisijo, naj pri pripravi politike še posebej upošteva izvedljivost pobud na lokalni in regionalni ravni, in sicer v skladu z izvajanjem agende EU za mesta, pri čemer Komisija, države članice in mesta ugotavljajo izvedljivost ukrepov in zakonodaje EU na lokalni ravni. To je še posebej pomembno za projekte socialnih inovacij, ki jih lokalne in regionalne oblasti pogosto podpirajo v celotnem inovacijskem procesu (ustvarjanje, preskušanje, razširjanje in ocenjevanje).

29.

Odbor poziva Evropsko komisijo, naj prepozna in prizna socialne inovacije kot instrument za reševanje zelo različnih družbenih izzivov in izboljšanje kakovosti življenja državljanov.

30.

Evropska komisija bi morala prevzeti vodilno vlogo pri razvoju socialnih inovacij, izmenjavi znanja in razširjanju dobre prakse na tem področju, zlasti tiste, ki so jo razvila podjetja socialne ekonomije, ter poskrbeti za sprejetje politik, med drugim na zdravstvenem, socialnem in stanovanjskem področju ter za aktivno iskanje zaposlitve, ki bodo na različnih ravneh upravljanja spodbujale socialne inovacije in oblikovanje resnične evropske skupnosti socialnih inovacij.

31.

Odbor poziva Evropsko komisijo, naj odpravi navedene ovire in socialne inovacije uvede kot merilo pri vlogah za evropska sredstva ter evropske sklade in programe odpre za nekonvencionalne institucije ali skupine ter omogoči prostor za preizkušanje, pri čemer se sprejema dejstvo, da vsi preizkusi ne bodo uspešni.

32.

Odbor poziva Komisijo, naj razvije mehanizem za spremljanje in ocenjevanje učinka z jasnimi kazalniki ter ocenjevanje napredka na področju socialnih inovacij v različnih državah članicah, zlasti tistega, doseženega s socialnim gospodarstvom. To bo omogočilo merjenje rezultatov socialnih inovacij, ugotavljanje njihovih učinkov ter širjenje teh informacij in uspehov. S tem se bo olajšalo privabljanje financiranja.

33.

Za polno koriščenje potenciala socialnih inovacij Odbor poudarja tudi svojo vlogo. Svoje člane poziva, naj socialne inovacije preizkušajo na lokalni ravni ter pri tem v sodelovanje vključujejo druge organe, podjetja, ustanove znanja in državljane ter izmenjujejo izkušnje.

34.

Odbor opozarja na pomen socialnih klavzul pri oceni ponudb na razpisih za javna naročila ter poziva Evropsko komisijo, naj se prepriča, da bodo države članice te klavzule pravilno prenesle v svojo zakonodajo in jih izvajale. Obenem se zavzema za večjo prožnost v zvezi z veljavnimi pravili o državni pomoči, s čimer bi spodbudili socialne inovacije. Predlaga pa tudi, da se preuči potencial lastniškega kapitala in participatornih inovacij za obstoječe programe socialnih inovacij in socialnih naložb, ki običajno temeljijo na modelih vlagateljev.