12.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 342/51

1.

poudarja, da so mala in srednja podjetja (MSP) glavni motor Evrope za ustvarjanje rasti in delovnih mest, zato potrebujejo preprosto, jasno, dosledno in pravno stabilno zakonodajno okolje, pa tudi gospodarsko okolje, ki premore dovolj zmogljivosti za javne in zasebne naložbe;

2.

poudarja, da ima birokracija nesorazmeren učinek na MSP, pri čemer so relativni stroški usklajevanja s predpisi na področjih, kot sta obdavčitev in obveznosti poročanja, za MSP večji kot za velika podjetja;

3.

zato odločno poudarja, da je treba evropsko zakonodajno okolje narediti bolj prijazno do MSP, s tem da se na vseh ravneh odpravijo ovire za ustanavljanje in rast podjetij;

4.

priznava napredek, dosežen na podlagi Akta za mala podjetja za Evropo iz leta 2008 (1), pregleda Akta za mala podjetja iz leta 2011 (2) in Akcijskega načrta za podjetništvo 2020 iz leta 2013 (3);

5.

ponovno izraža podporo cilju Komisije, da se olajšajo registracija za DDV in obveznosti poročanja v okviru strategije za enotni trg, kar je storil že v mnenju o izpopolnitvi enotnega trga (4), pri tem pa obžaluje, da ni bilo uradnega posvetovanja s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, da bi bili lahko njihovi pomisleki, na primer glede potreb MSP v čezmejnih regijah, v celoti upoštevani;

6.

poudarja, da še vedno obstaja potreba po usklajeni, prepoznavni in posodobljeni evropski politiki za MSP, usmerjeni v rezultate in izvajanje, ki bi temeljila na predhodnih pobudah in jih krepila ter vključevala načelo „najprej pomisli na male“ na vseh ravneh upravljanja in v okviru vseh politik;

7.

zato ponavlja svoj poziv k spremembi in okrepitvi Akta za mala podjetja ter večji vlogi regij in mest pri izvajanju načel iz Akta za mala podjetja, ponavlja pa tudi svojo zavezo spodbujanju izvajanja Akta za mala podjetja v okviru projekta Evropska podjetniška regija (EPR);

8.

ugotavlja, da so odposlanci za MSP glavni vmesni člen med Evropsko komisijo in nacionalnimi oblikovalci politik, in poziva Komisijo, naj formalno in sistematično vključuje lokalne in regionalne odposlance za MSP v to mrežo;

9.

priznava, da ima EU v bistvu podjetništvu prijazno zakonodajno okolje, vendar poudarja, da še vedno obstajajo razlike glede trajanja, stroškov in števila postopkov za ustanovitev podjetja, zato poziva države članice, naj si prizadevajo za uskladitev svojih predpisov z najuspešnejšimi državami, ob upoštevanju subsidiarnosti in po preverjanju primernosti, in poudarja, da so lahko dobre prakse, kot je Iniciativa Lisboa, ki omogoča odprtje podjetja v 36 minutah, zgled na tem področju;

10.

opozarja na vlogo grozdov pri pomoči malim podjetjem, da razširijo svojo dejavnost s preskušanjem in analiziranjem trga, ustvarjanjem inovacij in kvalifikacijami, ter priporoča usmerjeno podporo za te dejavnosti v okviru programov, kot je COSME;

11.

izpostavlja rezultate seminarja ECON „Pametna pravna ureditev – pametna rast“ v Seggaubergu na avstrijskem Štajerskem in s tem povezanega dialoga z državljani, iz katerih je razvidna potreba po doseganju konkretnih rezultatov v okviru novih in inovativnih pristopov;

12.

poudarja pomen vključevanja načela „najprej pomisli na male“ v vse politike EU in celotni postopek odločanja ter poziva k ponderiranju meril za oceno učinka bolj v korist MSP in k bolj sistematičnemu upoštevanju teritorialnega učinka pravil;

13.

opozarja, da prekrivajoča se in nasprotujoča si pravila v različnih politikah EU (regionalni, na področju državne pomoči, javnih naročil, varstva okolja) ter napetosti med podporo grozdom ter pravili konkurence in skladnosti nesorazmerno vplivajo na MSP;

14.

je zaskrbljen zaradi ozkih grl, ki so posledica neskladnih zahtev ter nasprotujočih si opredelitev v različnih sektorskih politikah EU, kot so posebna pravila v zvezi z javnimi naročili, regionalno politiko in politiko konkurence (5), ali različnih opredelitev inovacij v regionalni politiki in politiki konkurence (6);

15.

je prepričan, da bremena obveznosti poročanja za MSP ni mogoče odpraviti s poenostavitvijo enega samega zakonodajnega akta, zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovit pristop na podlagi celovite presoje vseh obveznosti poročanja, ki jih imajo MSP;

16.

predlaga preučitev možnosti za zmanjšanje bremena za MSP z ukrepi, kot so določitev praga, pod katerim je treba podjetjem predložiti manj informacij, omejitev števila obveznih vprašalnikov in preprečevanje uvajanja novih vprašalnikov, na primer z vključitvijo statističnih podatkov v že obstoječe;

17.

pozdravlja, da naj bi bila odslej v novih sporazumih EU o prosti trgovini malim in srednjim podjetjem namenjena posebna poglavja, da se jim olajša dostop do drugega trga, med drugim z večjo pravno varnostjo, zmanjšanjem ali odpravo netarifnih ovir, razširitvijo oddajanja naročil najboljšemu ponudniku in krepitvijo varstva pravic intelektualne in industrijske lastnine; opozarja tudi na svoje mnenje o TTIP z dne 12. februarja 2015;

18.

pozdravlja prizadevanja za zmanjšanje bremena za MSP v okviru agende za boljše pravno urejanje in programa REFIT ter medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

19.

ponovno poudarja svojo zaskrbljenost, izraženo v mnenju o programu REFIT (7), da izvoljeni predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti ter OR kot njihov institucionalni zastopnik niso vključeni v ta medinstitucionalni sporazum kljub mandatu in pomenu, ki jim ju podeljuje Lizbonska pogodba;

20.

pozdravlja vključitev načela boljše pravne ureditve v celoten proces priprave politik ter razširitev ocen učinkov na Evropski parlament in Svet; hkrati obžaluje, da v medinstitucionalnem sporazumu ni zaveze Sveta in Parlamenta za sistematično opravljanje ocen učinka;

21.

poudarja, da mora spremembe ali dodatne predpise v kasnejših fazah zakonodajnega postopka ali pri prenosu direktiv EU v nacionalno zakonodajo spremljati zaveza za izvajanje ocen učinka, da bi preprečili čezmerno prenašanje zakonodaje in zagotovili ohranitev elementa REFIT v okviru posameznih predpisov;

22.

se zaveda pomena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi pri pripravi zakonodajnih predlogov, vendar ugotavlja, da se lahko po koncu posvetovanj sodelujoči vprašajo, v kolikšni meri so bile upoštevane njihove težave, zato predlaga vključitev lokalnih in regionalnih predstavnikov v odbore za oceno učinka, da bi lahko natančneje preučili predloge Komisije;

23.

poudarja, da institucionalne vloge OR v platformi REFIT ne bi smeli zamenjevati z drugimi zainteresiranimi stranmi, in meni, da bi morali imeti člani komisij OR možnost podpreti predstavnika OR v platformi, z udeleževanjem njenih srečanj, namenjenih zadevam, ki so povezane z njihovimi pristojnostmi;

24.

se zavezuje, da bo vključil načela boljšega pravnega urejanja v svoje delo in se pri pripravah mnenj o zadevah, ki se nanašajo na MSP, oprl na strokovno znanje svojih komisij;

25.

ugotavlja, da se delo platforme REFIT osredotoča predvsem na posebna vprašanja v okviru zakonodaje EU, ki jih je mogoče izboljšati brez bistvene spremembe celotnega zakonodajnega akta; meni, da bi bilo treba to osredotočenost dopolniti z bolj ambicioznim pristopom in si prizadevati za strukturne izboljšave zakonodajnega okvira EU v srednjeročnem obdobju;

26.

meni, da je kot posebne prednostne naloge pametne pravne ureditve za MSP mogoče določiti dostop MSP do javnih naročil ter DDV in davčne predpise; poleg tega so resnično potrebni ukrepi za dostop MSP do enotnega trga in do financiranja, podporo MSP iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) ter boljšo uravnoteženost potreb MSP z zaščito delavcev, potrošnikov in okolja;

27.

pozdravlja poenostavitev evropske zakonodaje o javnih naročilih z uvedbo novih direktiv o javnem naročanju in enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (8); poziva države članice, naj zagotovijo popolno in pravilno izvajanje poenostavljene evropske zakonodaje v zvezi z javnimi naročili;

28.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti za dostop MSP do javnih naročil in meni, da je zmanjšanje ovir za sodelovanje MSP pri javnih naročilih zelo pomembno za regije in mesta;

29.

izraža zaskrbljenost, da se obstoječi predpisi o javnem naročanju, ki so prijazni do MSP, pogosto ne izkoriščajo v celoti; poudarja, da je treba te predpise dopolniti z dobrim izvajanjem;

30.

poziva javne organe na vseh ravneh, naj zagotovijo, da bodo zahteve v zvezi z ustreznostjo ponudnika in načini plačila v njihovih javnih naročilih prijazne do MSP in zagonska podjetja s prilagajanjem zahtevanih jamstev značilnostim MSP, s skrajšanjem rokov za plačila in z uvedbo plačilne discipline; poziva javne organe na vseh ravneh, naj se zavežejo k skupnim standardom za javna naročila, prijazna do MSP;

31.

poudarja, da so lahko dobre prakse, med drugim tudi službe za javna naročila mesta Pariz, ki je znatno povečala dostop MSP do trgov javnih naročil in zmanjšala zamude pri izvrševanju plačil, dober primer za javne organe na vseh ravneh;

32.

poziva vse javne organe, naj spodbujajo udeležbo MSP pri javnih naročilih za inovacije s preprečevanjem pretiranih specifikacij, zavzemanjem za določitev specifikacij na podlagi rezultata, omogočanjem brezplačnih informacij in izbiro možnosti, kot sta konkurenčni dialog in konkurenčni postopek s pogajanji, še pred določitvijo končnih pogojev;

33.

poudarja pomen poenostavitve dostopa MSP do finančnih instrumentov v okviru evropskih programov, zlasti programa COSME. Ti programi so precej manj zapleteni za MSP v primerjavi s tradicionalnejšimi viri financiranja. V zvezi s tem poudarja, kako pomembna je posebna komponenta za MSP v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, preko katere bi lahko tudi interno spodbujali možnosti financiranja za zagonska podjetja in mikropodjetja, ki potrebujejo dostop do posojil;

34.

poziva k nadaljnji poenostavitvi in uskladitvi davčnih predpisov, ki veljajo za najbolj obremenjujoče področje za večino evropskih MSP;

35.

ponavlja svojo podporo, izraženo v mnenju o akcijskem načrtu za DDV, za odpravo oprostitve plačila DDV za uvoz majhnih pošiljk iz tretjih držav in za preverjanje čezmejnih podjetij z enotno revizijo, da bi odpravili podrejen konkurenčni položaj MSP iz EU v primerjavi z MSP iz tretjih držav zaradi te oprostitve (9);

36.

poudarja, da razdrobljenost in zapletenost sistema DDV povečujeta stroške usklajevanja MSP, ki se ukvarjajo s čezmejno trgovino, kar še posebej vpliva na obmejne regije, zato poziva k nadaljnji poenostavitvi pravil in postopkov, ki so povezani z različnimi ureditvami DDV pri čezmejnem trgovanju, k razširitvi mini načela „vse na enem mestu“, ki je trenutno omejeno na telekomunikacijske storitve, storitve radiodifuzije in elektronske storitve, na druge prodaje blaga in storitev na daljavo ter k določitvi skupnega evropskega čezmejnega praga, pod katerim se DDV ne bi zaračunaval;

37.

poziva k zmanjšanju upravnih bremen, povezanih z DDV, kot so zahteve glede poročanja, roki in beleženje časa hrambe podatkov, in k pospešitvi upravnih praks pri obdelavi obračunov DDV;

38.

ugotavlja, da je na enotnem trgu storitev še vedno veliko omejitev, ki vplivajo na MSP, vključno z licencami za opravljanje dela, predpisi za ustanavljanje podjetij, fiksnimi in minimalnimi cenami, zahtevami glede pravne oblike in predpisi za posamezni sektor; poziva k veliki poenostavitvi in uskladitvi v storitvenem sektorju, da bi spodbudili rast na podlagi ekonomije obsega in inovacije s krepitvijo konkurence pri uvozu ter z zmanjšanjem razdrobljenosti trga privabili tuje naložbe;

39.

ugotavlja, da so razlike v nacionalnih predpisih glede trga s proizvodi velika ovira za MSP, ki morajo zaradi tega poskrbeti za različne linije proizvodov v različnih državah članicah, kar ovira razvoj vseevropske dobavne verige, zato poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za večjo usklajenost na tem področju;

40.

opozarja na pomen alternativnih načinov financiranja za nova podjetja in izraža zaskrbljenost, ker dostop zagonskih podjetij do množičnega financiranja ni v celoti izkoriščen zaradi različnih nacionalnih režimov, kar zagonskim podjetjem otežuje čezmejno zbiranje sredstev, in zaradi omejevanja lastniškega kapitala potencialno velikemu številu vlagateljev, kar je posledica „poceni“ pravne oblike podjetja, za katero se običajno odločijo zagonska podjetja;

41.

poziva k uskladitvi regulativnega okvira, da bi ustvarili evropski potni list za platforme za množično financiranje, ki bi od pristojnih organov v EU zahteval eno samo dovoljenje za nudenje čezmejnih storitev, kar bi omogočilo pravi evropski trg množičnega financiranja;

42.

ponavlja opozorilo, ki ga je izrazil v mnenju o poenostavitvi skladov ESI (10), da so postopki za uporabo sredstev skladov ESI čedalje bolj zapleteni in okorni, zato se zavzema za nujno poenostavitev pravil v zvezi z vzpostavitvijo, zahtevami za poročanje in revizijo finančnih instrumentov v okviru skladov ESI;

43.

poudarja, da se MSP soočajo s posebnimi težavami pri uporabi skladov ESI, kakor je pokazala anketa, izvedena v regijah EPR v letu 2016, in na podlagi katere je razvidno, da je udeležba MSP v projektih, ki se financirajo iz skladov ESI, najpomembnejša prednostna naloga, da bi poenostavili poslovanje MSP;

44.

opozarja, da je treba zmanjšati zapletenost predpisov, pretiran pritisk revizije in visoke stroške izvajanja, ki ovirajo podporo MSP iz skladov ESI, in poenostaviti ne le posebne predpise, temveč celoten sklop delegiranih in izvedbenih aktov, pa tudi „mehko pravo“, kot so smernice za javne organe ter MSP;

45.

poudarja, da bi bilo treba za uresničitev ciljev skladov ESI in politike EU za MSP sklade ESI obravnavati z vidika sorazmernosti, oblikovati partnerstvo za poenostavitev in pri tem upoštevati interese vseh strani; poziva k odnosu, ki bi temeljil na zaupanju namesto na velikem nezaupanju, ki ga pogosto kažejo institucije EU do nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti;

46.

poudarja, da je treba vzpostaviti ravnovesje med pravicami delavcev, zdravjem, varstvom potrošnikov in okolja na eni strani ter zakonodajnimi bremeni za MSP na drugi strani;

47.

ugotavlja, da je lahko zaposlitev prvega zaposlenega poseben izziv za rast in razširitev podjetja in da ima delovna zakonodaja večji vpliv na MSP kot na velika podjetja, zaradi česar MSP oklevajo pri zaposlovanju; poudarja, da bi lahko novi pristopi na tem področju dragoceno prispevali zlasti k zmanjšanju brezposelnosti mladih;

48.

zato predlaga oblikovanje evropskega sistema „vzemi enega“, ki bi samostojnim podjetnikom in mikro podjetjem omogočal zaposlitev prvega zaposlenega s finančnimi spodbudami in prožnimi pravili, in meni, da bi se lahko tak sistem financiral v okviru programa COSME;

49.

poziva Komisijo, naj spodbuja poenostavitev zakonodaje v korist obrtnikov in mikropodjetij, saj trenutno preveč zapleten sistem ogroža njihovo delovanje in pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in gospodarskem razvoju regij in lokalnih skupnosti, pa tudi pri varovanju kulturne in lokalne dediščine;

50.

meni, da je opredelitev pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, v direktivi o pravicah potrošnikov preširoka in da potencialno škodi obrtnikom, ki jih potrošnik pokliče na dom, zato poziva h konkretnejši opredelitvi, ki bi upoštevala potrebe MSP in mikropodjetij;

51.

poudarja, da pametna pravna ureditev ne pomeni nujno manj regulacije, kar bi lahko pomenilo tveganje negotovosti in razdrobljenosti predpisov, temveč jasnejša in enostavnejša pravila za lažje poslovanje MSP, ki omogočajo doseganje ciljev politike na določenem področju;

52.

poudarja pomen inovacijam prijaznih pravil, ki omogočajo eksperimentiranje, kjer je to primerno, in sicer tudi z ustanavljanjem omejenih pravil za pilotne projekte in uvedbo klavzul o časovni omejitvi veljavnosti na inovativnih in hitro spreminjajočih se področjih, kar, na primer, dokazuje Flandrija;

53.

poudarja, da se s pristopi, kot je prostovoljna samoregulacija (v obliki prostovoljnih sporazumov, zavez ali kodeksov dobre prakse) spodbuja kultura sodelovanja med podjetji in vlado; meni, da lahko delo Scottish Regulatory Review Group služi kot primer dobre prakse javnih organov na različnih ravneh;

54.

poudarja, da je danski projekt Burden Hunter primer dobre prakse na nacionalni ravni, ki omogoča prepoznavanje ovir z neposrednim dialogom in skupnim iskanjem rešitev; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva takšne primere in spodbuja njihovo uporabo in prenos, kjer je to mogoče;

55.

poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo na vseh ravneh upravljanja in omogočiti inovativne rešitve od spodaj navzgor z oblikovanjem mehanizma „pravice do ugovora“, ki bi lokalnim in regionalnim oblastem omogočal, da začasno ne upoštevajo obstoječih predpisov in da namesto tega preskusijo alternativne rešitve, če obstajajo indici za to, da je te cilje mogoče bolje uresničiti z inovativnim pristopom.