9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/24

1.

ugotavlja, da je Evropska komisija sporočilo, objavljeno 2. junija 2016, naslovila „Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“ in s tem podkrepila izbiro izraza „sodelovalno gospodarstvo“ namesto širšega izraza „ekonomija delitve“;

2.

meni, da je sklicevanje na neprofitnost sodelovalnega gospodarstva v tem sporočilu – „[p]osli v okviru sodelovalnega gospodarstva običajno ne vključujejo spremembe lastništva in se lahko izvajajo profitno ali neprofitno“ – nezadostno, saj spremembe in inovacije, ki jih spodbuja sodelovalno gospodarstvo, niso omejene na učinke, ki so posledica prepletanja ponudbe in povpraševanja po storitvah;

3.

poudarja, da ceni odprtost, ki jo Komisija s tem dokumentom kaže do sodelovalnega gospodarstva. Države članice, lokalne in regionalne oblasti potrebujejo skupen normativni okvir, ki jih bo usmerjal in vodil;

4.

glede na to, da se ta pojav vključuje v številne ravni, poudarja pomen pristopa na več ravneh ob tesni in stalni interakciji in sodelovanju različnih institucionalnih ravni;

5.

obžaluje, da delovni program Komisije za leto 2017 ne vsebuje nobenega predloga o nadaljnjih ukrepih v okviru evropske agende za sodelovalno gospodarstvo. Ustrezna evropska zakonodaja se dejansko ne zdi konsolidirana in okvir pogodbenih razmerij med platformami in njihovimi sodelavci se zdi negotov;

6.

ker se mnogi vidiki tega novega gospodarstva opirajo na večjo vlogo državljanov in potrošnikov, meni, da je potreben regulativni pristop, ki temelji na upravljanju na več ravneh, udeležbi, sorazmernosti in izogibanju birokratskim oviram;

7.

poziva, da Komisija za prihodnje pobude na tem področju opravi temeljito oceno teritorialnega učinka, na katere nujnost so opozorili na seminarju strokovnjakov s področja ocen učinka na mesta, ki ga je o tem pripravil Odbor regij (1); opozarja na izrazito lokalno in regionalno razsežnost tega pojava, saj imajo številne pobude sodelovalnega gospodarstva precejšen učinek zlasti na ravni mest, pogosto pa so na lokalni in regionalni ravni tudi urejene, regulirane in včasih obdavčene;

8.

se strinja s stališčem Evropske komisije, da se je treba izogniti regulativni razdrobljenosti, in poziva k uresničevanju tega cilja, da se zagotovi, da so lokalna in regionalna gospodarstva deležna koristi sodelovalnega gospodarstva. Komisija bi morala upoštevati lokalno in regionalno razsežnost „pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes“, kakor so opredeljeni v členu 4(8) direktive o storitvah;

9.

poudarja, da je treba horizontalen pojav, kot je sodelovalno gospodarstvo, obravnavati v okviru agende EU za mesta, zlasti v povezavi z digitalnim prehodom, ki je ena od prednostnih tem Amsterdamskega pakta;

10.

meni, da je nujno potreben celostni pristop, s katerim bo mogoče izkoristiti gospodarsko, socialno in okoljsko bogastvo, ki ga prinašajo že obstoječi sistemi upravljanja/delitve/izmenjave dobrin in storitev prek novih tehnologij;

11.

poudarja, da bi bilo pravočasno ukrepanje, predvsem usmerjeno v preprečevanje razdrobljenosti, kljub zapletenosti precej manj težavno od naknadnega usklajevanja 28 nacionalnih okvirov in neštetih lokalnih in regionalnih predpisov;

12.

ugotavlja, da bi lahko pretirani regulativni ukrepi zatrli inovacije; po drugi strani poudarja, da lahko odsotnost regulativnih ukrepov ustvari negotovost, ki utegne preprečiti naložbe v ta sektor in njegov razvoj;

13.

meni, da je to vprašanje pomembno tudi zaradi potrebe po zmanjšanju digitalnega razkoraka. Če bi se te oblike gospodarstva obravnavale nesistematično, bi se s tem lahko še poglobil razkorak med podeželjem in mesti;

14.

ugotavlja, da v sodelovalnem gospodarstvu močno prednjačijo ameriška podjetja, in poudarja, da bi uvedba jasnih predpisov na ravni EU, ki upoštevajo načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, evropskim zagonskim podjetjem omogočila rast in večjo konkurenčnost na svetovni ravni; hkrati ocenjuje, da je treba upoštevati stroške neukrepanja na ravni EU na področju sodelovalnega gospodarstva ali ekonomije delitve (2);

15.

meni, da je moč tega novega pristopa, ki temelji na delitvi/sodelovanju/udeležbi/povezavah, ne samo v novih tehnologijah, ampak tudi v zaupanju in odgovornosti, hkrati pa ima poleg gospodarske tudi družbeno in „izkustveno“ vrednost;

16.

poudarja, da bi morala podjetja v okviru ekonomije delitve/sodelovalnega gospodarstva, ki imajo dolgoročno vizijo, imeti dejavno vlogo v pripravi prihodnjih politik na tem področju;

17.

meni, da je treba prednostno opredeliti in določiti merila in vrednote, ki se želijo podpreti in braniti, da bi se tako izognili oblikovanju vzorca, ki „nam ne pripada“, hkrati pa zagotovili njegovo socialno vzdržnost. Potreba po tem je razvidna na primer v hotelirstvu, ker obstaja nevarnost nepoštene konkurence med storitvami sodelovalnega gospodarstva in tradicionalno hotelirsko dejavnostjo ter vpliva na trg z nepremičninami: zvišajo se lahko cene ali spremeni uporaba nepremičnin. Lokalno je treba obravnavati vprašanje, v kolikšni meri platforme sodelovalnega gospodarstva dopolnjujejo ponudbo obstoječega stavbnega fonda in tradicionalnih hotelirjev;

18.

meni, da je za zagotovitev varstva pravic nujno uvesti čim bolj podobne pojme in opredelitve, saj bi tako zajamčili homogenost in gotovost na evropski ravni, to pa ob polnem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Ocenjuje, da mora EU jasneje opredeliti pojme ponudnik storitev, delodajalec in delavec ter rešiti vprašanje odnosov med potrošniki in med trgovci na spletnih platformah, da bi nato lahko določili, na katere pravice in katere predpise se je treba opreti;

19.

kot je že navedel v prejšnjem mnenju, „meni, da bi bilo treba regulacijo obstoječih trgov redno pregledovati, da se preveri, ali omogoča nenehne inovacije. Ekonomijo delitve bi morali upoštevati pri razpravi o krožnem gospodarstvu in enotnem digitalnem trgu“ (3);

20.

vendar obžaluje, da ni nikjer omenjena namera, da se v prihodnje analize vključijo lokalne in regionalne oblasti, državam članicam pa je prepuščena prevelika samovolja, kar lahko povzroči razdrobljenost, ki bi se ji bilo treba izogniti;

21.

meni, da Komisija v sporočilu posreduje elemente in merila za ocenjevanje, vendar brez popolnega odgovora, zato bodo neizogibno sledila različna tolmačenja in nadaljnja razdrobitev enotnega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga jasen pravni okvir, ki bo zagotovil spoštovanje načel poštene konkurence; pri tem obžaluje, da je, kot kaže, pristop Komisije evropskemu zakonodajalcu zgolj pustiti, da potrdi določeno število primerov sodne prakse (4), vključno z vprašanjem, kaj točno vključuje izvzetje „prevoza“ iz področja uporabe člena 2 Direktive 2006/123/ES o storitvah;

22.

pozitivno ocenjuje pristop Komisije, ki tudi po zaslugi podatkov, zbranih v delovnem dokumentu njenih služb, razkriva gospodarski potencial sodelovalnega gospodarstva. Hkrati poziva tudi k analizi in priznanju ne samo gospodarskega dobička, ki ga je mogoče izraziti z denarjem, ampak tudi dobička in prihranka, ki ga dejavnosti sodelovalnega gospodarstva ustvarijo z vidika okolja in družbe. Odbor regij zato predlaga, da se opredeli najboljši način preučevanja in spremljanja tega bogastva, ki ga ustvarijo dejavnosti delitve, da bi ga lahko v okviru krožnega gospodarstva priznali kot njegov aktivni del;

23.

ugotavlja, da bi vzpostavitev točk VEM (vse na enem mestu), kjer bi imeli podjetniki ekonomije delitve/sodelovalnega gospodarstva dostop do vseh storitev podjetniške podpore, lahko pripomogla k nadaljnjemu širjenju dejavnosti ekonomije delitve/sodelovalnega gospodarstva;

24.

sprašuje, ali je opredelitev „ponudnika storitev“ iz direktive o storitvah še ustrezna, saj v sedanji obliki vključuje vse gospodarske dejavnosti, tudi številne izredno redke in nepoklicne storitve, ki se zagotavljajo med sorodnimi akterji;

25.

meni, da bi bilo zlasti koristno opredeliti „kvalitativen“ in „kvantitativen“„prag“ za dostop, da se lahko ugotovi, za koga veljajo zahteve za dostop do trga, pa tudi zato, da se izognemo razširjanju dejavnosti, ki se utegnejo pod krinko sodelovalnega gospodarstva izogniti pravilom in predpisom;

26.

meni, da bi morala Komisija pojasniti smernice glede opredelitve „trgovca“; ocenjuje, da ponudnik, pri katerem ni motiva ustvarjanja dobička, ne bi smel biti označen za trgovca in da bi se morali na ravni EU uporabljati pragovi, za katere je podlaga pogostost storitev;

27.

ugotavlja, da so lahko pregledi in ocene poleg zakonodaje pomemben dejavnik zagotavljanja zaupanja in varstva potrošnikov, in poudarja, da bi morale platforme narediti več za preprečevanje lažnih ocen;

28.

ugotavlja, da se številne oblike dela v sodelovalnem gospodarstvu umeščajo nekje med zaposlitvijo in samozaposlitvijo, kar sproža pomembna vprašanja o delovnih pogojih, zdravju in varnosti, zdravstvenem zavarovanju, plačanem bolniškem dopustu, prispevkih za brezposelnost in pokojninah; poudarja, da bi takšne razmere lahko ustvarile novo kategorijo prekarnih zaposlitev;

29.

ugotavlja, da imajo nekateri poslovni modeli sodelovalnega gospodarstva številne negativne zunanje učinke na socialnem in zaposlovalnem področju, pri čemer se zlasti zlorablja status „samozaposlenega“, in da se zanašajo na socialne razlike med delavci glede na nacionalno zakonodajo, ki velja v državi, v kateri se storitev opravi; Komisijo poziva, naj opredeli bolj konkreten okvir, ki bo zajamčil usklajevanje med državami članicami;

30.

poziva države članice, lokalne in regionalne oblasti ter Komisijo, naj spodbujajo inovativne rešitve socialnih in zaposlovalnih težav, ki jih prinaša sodelovalno gospodarstvo, kot so npr. zadružne ali vzajemne organizacije, ki posameznikom, ki bi bili sicer proti svoji volji prisiljeni izbrati status samozaposlenega, omogočijo zaposlitev in s tem dostop do širokega socialnega varstva;

31.

nasprotno poudarja, da so vse dejavnosti, ki se opravljajo prek spletnih platform za posredovanje, popolnoma sledljive, zato bi lahko z ustreznimi političnimi ukrepi sodelovalno gospodarstvo dejansko pripomoglo k boljšemu spoštovanju davčne zakonodaje in zmanjšanju upravnih bremen;

32.

poziva platforme sodelovalnega gospodarstva, naj od vseh dejavnih ponudnikov zahtevajo, da spoštujejo veljavne davčne predpise ter sodelujejo z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, da se ustvarijo mehanizmi prenosa informacij, katerih namen je spoštovanje teh obveznosti ob polnem upoštevanju ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov; opozarja, da takšni sistemi že obstajajo in bi jih bilo treba splošno razširiti;

33.

zlasti poudarja primer turističnih taks, ki pošteno skrbijo številne lokalne in regionalne oblasti, saj se v krajih, kjer takšna taksa obstaja, ta pogosto ne pobira za namestitev, rezervirano prek platform sodelovalnega gospodarstva; dodaja, da takšnega kršenja predpisov ne smemo dopuščati, saj gre za nepošteno konkurenco tradicionalnim ponudnikom nastanitvenih zmogljivosti, ki poleg tega jemlje dohodek lokalnim in regionalnim oblastem; hkrati pozdravlja sporazume, ki so jih nekatera mesta sklenila s platformami za sistematično pobiranje teh taks;

34.

poudarja, da je treba natančneje določiti socialno odgovornost platform v vseh njihovih oblikah, zlasti glede zdravja in varnosti na delovnem mestu ter usposabljanja; poudarja, da je treba pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju ter pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, ki ju določata člena 27 in 28 Listine o temeljnih pravicah, zagotoviti ne glede na vrsto poslovnega modela;

35.

meni, da je vloga spletnih platform, multiplikacijskega instrumenta za obravnavani gospodarski model, izjemno pomembna, in od njih pričakuje, da bodo prevzele odgovornost in zajamčile spoštovanje pravic uporabnikov, skupnosti in lokalnega območja, saj to ni nujno zavora ali ovira;

36.

izraža zadovoljstvo z izjavo Komisije, da bo njena pobuda o „prostem pretoku podatkov“ olajšala prenos in prenosljivost podatkov med različnimi spletnimi platformami, saj gre za temeljni element, ki bo zajamčil pošteno konkurenco in varstvo uporabnikov na enotnem trgu;

37.

poziva Komisijo, naj oceni potrebnost in izvedljivost možnosti, da se platformam naloži pravna obveznost, da poleg sedaj uporabljanih dokumentov posredujejo tudi kratek, preprost in lahko uporabljiv povzetek svojih splošnih pogojev, saj njihova dolžina in zapletenost večino uporabnikov odvrne od branja, kar ustvarja izjemno asimetričen odnos;

38.

izraža zadovoljstvo z obljubo Komisije, da bo sodelovala s spletnimi platformami za uvedbo kodeksa ravnanja o sovražnem govoru na spletu;

39.

poziva Komisijo, naj čim prej sprejme celosten pristop k temu vprašanju, da bi se preprečilo oviranje razvoja in vpliva ekonomije delitve v bližnji prihodnosti;

40.

podpira možnost, da se srednjeročno oblikuje poseben evropski statut platform za sodelovanje, pred tem pa bi lahko potekal postopek označevanja, ki bi ga začele same platforme ali, če se to ne bi zgodilo, javne oblasti. Ta postopek označevanja bi platformam moral omogočiti, da pojasnijo svojo odgovornost, zlasti pa določijo minimalne standarde glede pravil in načel, ki veljajo za delavce sodelovalnega gospodarstva (plačilo, razvrščanje in odstranitev s seznama (dereferenciranje), reševanje sporov ipd.);

41.

poudarja, da je treba na normativni ravni najti pravo ravnotežje: oblikovalci politik ne smejo zadušiti inovacij in sodelovalnega gospodarstva do konca zatreti z zakonskim urejanjem, hkrati pa morajo dovolj natančno ukrepati, da se prepreči razdrobitev in rešujejo družbeni in gospodarski izzivi;

42.

poziva Komisijo, naj upošteva, obvešča in pritegne vse ravni, da bi se seznanile s „pilotnim projektom“, ki ga je odobrila na predlog Evropskega parlamenta in je usmerjen v študije, spremljanje in programe usposabljanja o sodelovalnem gospodarstvu;

43.

poziva, da se preuči in upošteva možnost opredelitve pragov na ravni EU, pod katerimi gospodarska dejavnost ostane nepoklicna in „med sorodnimi akterji“, kar pomeni, da zanjo ne veljajo zahteve za dostop do trga;

44.

meni, da bi ti pragovi morali biti relativni in časovno opredeljeni (npr. število nočitev za določen bivalni objekt, število dni/ur dela v drugih sektorjih), ne pa absolutni in v denarni vrednosti, da se vsem zajamčijo enotni pogoji; ocenjuje, da bi poleg tega ti pragovi morali biti tudi nizki, da se preprečijo zlorabe in zajamči dejanska občasnost in nepoklicnost določene dejavnosti;

45.

poziva, da platforme sodelovalnega gospodarstva v sektorju kratkoročnih nastanitev od ponudnikov storitev zahtevajo spoštovanje predpisov o turistični taksi in ta davek obvezno naložijo vsem rezervacijam, ki v zainteresiranih mestih in regijah potekajo prek njih, nato pa ga posredujejo pristojnim oblastem; poudarja, da že obstajajo različni primeri tovrstnega sodelovanja med oblastmi in platformami;

46.

podpira vzpostavitev „foruma mest o sodelovalnem gospodarstvu“, na katerem bi se izmenjevale izkušnje in dobre prakse. Vanj bi bile poleg Odbora vključene tudi evropske organizacije in mreže, ki so dejavne na lokalni in regionalni ravni sodelovalnega gospodarstva, povezoval pa bi se z ustreznimi tematskimi partnerstvi agende EU za mesta; poudarja, da bi bil tak forum ključen element in pomemben partner v okviru potrebnih ocen teritorialnega učinka v tem sektorju;

47.

poziva vse politične ravni, naj obravnavajo sedanje stanje, pri tem pa ne pozabijo, da je dejanski politični izziv načrtovati ekonomijo delitve v prihodnosti.