Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52016IP0377

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))

UL C 215, 19.6.2018, p. 21–28 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/21

P8_TA(2016)0377

Potreba po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))

(2018/C 215/04)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173 Pogodbe,

—

ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (1),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU, ter Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom Prestrukturiranje in zaposlovanje: Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije (COM(2005)0120) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2013 z naslovom Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (COM(2013)0882),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti (4),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti (SWD(2012)0092),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582) in cilja 20-odstotne ponovne industrializacije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o razvoju trajnostne evropske industrije navadnih kovin (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije (6),

—

ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je izjemno pomembno zagotoviti skladnost med različnimi politikami EU, da bi opredelili dejansko industrijsko politiko, zlasti glede na primera družb Caterpillar in Alstom;

B.

ker je 2. septembra 2016 družba Caterpillar napovedala obsežen načrt prestrukturiranja po vsem svetu, tudi v obratu Gosselies, ki je moral zapreti svoja vrata, zaradi česar je bilo odpuščenih 2 500 tam neposredno zaposlenih, ogrožena pa so delovna mesta še nadaljnjih 4 000 podizvajalcev;

C.

ker so proizvodi obrata zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov med letoma 2013 in 2015 postali zanimivejši od proizvodov, ki prihajajo iz držav zunaj EU; ker se je družba Caterpillar odločila obrat zapreti zaradi preusmeritve proizvodnje v druge obrate z nižjimi socialno in okoljevarstvenimi standardi, kot veljajo za evropsko industrijo;

D.

ker se je Komisija zaradi pomena in evropske razsežnosti tega primera odločila ustanoviti projektno skupino, v kateri bodo zbrane pristojne službe in ki bo delovala kot sogovornik v postopku zaprtja tovarne Caterpillar;

E.

ker ta dva proizvodna obrata nista edina, ki jima grozi prestrukturiranje; do odpuščanja naj bi prišlo tudi v drugih obratih družbe Alstom v Španiji in Italiji, pa tudi v Caterpillarjevem obratu na Severnem Irskem;

F.

ker je železniška industrija steber evropske industrializacije z več kot 175 leti zgodovine; ker naj bi letna rast dostopnih trgov železniške dobavne industrije znašala 2,8 % do leta 2019; ker evropska železniška dobavna industrija neposredno zaposluje 400 000 ljudi v EU, mnoge od njih v malih in srednjih podjetjih; ker je močna in inovativna evropska železniška dobavna industrija bistvenega pomena za prehod na železnice, ki je potreben za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU;

G.

ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj prihaja iz predelovalne industrije in je zato okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU; ker je za digitalni razvoj, prednostno nalogo Junckerjevega načrta, potrebna močna industrijska osnova;

H.

ker ima evropska industrija, kot sta družbi Alstom in Caterpillar, visoko dodano vrednost s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami; ker se ta osrednja in strateška industrija EU trenutno sooča z močno svetovno konkurenco iz držav, ki izvažajo proizvode nižje cene na evropski trg in izvajajo agresivno politiko hitre širitve na vseh celinah, pogosto s politično in finančno podporo njihovih vlad;

I.

ker bo Komisija zaradi nedavnega primera Alstom izvedla 15-letno študijo (2030) o možnostih razvoja železniške infrastrukture v Evropi, ki bo zajemala različne scenarije okoljskih ciljev držav članic EU, skupaj s študijo o vplivu različnih scenarijev na delovna mesta, poklice ter spretnosti in znanja; ker mora Komisija hitro ukrepati v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta o železniški dobavni industriji EU, da bi zagotovila varna in trajnostna delovna mesta in vključujočo rast; ker je treba kakršne koli ukrepe olajšati s stalnim dialogom z deležniki in vključiti vsa poglavja te resolucije;

J.

ker se je Komisija zavezala, da bo v letu 2013 pripravila celovito poročilo o izvajanju kakovostnega okvira; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji pripravi predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;

K.

ker mora evropska industrija ohraniti svojo konkurenčnost in zmogljivosti za naložbe v Evropi in ker se prav tako sooča s socialnimi in okoljskimi izzivi, ki jih mora obravnavati, obenem pa mora ostati zgled ostalemu svetu pri socialni in okoljski odgovornosti;

L.

ker nekatera podjetja izvajajo strategije, ki se osredotočajo le na kratkoročne finančne donose na škodo inovacij, naložb v raziskave in razvoj, zaposlovanja ter obnavljanja znanj in spretnosti;

M.

ker bo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja trajnostne procese, omogočila EU, da bo samostojna v vse bolj konkurenčnem svetu;

N.

ker je trgovino z gradbeno mehanizacijo v EU v zadnjih letih pretreslo več hudih motenj, povezanih z zmanjšanjem javnih in zasebnih naložb, pa tudi zaradi povečanja proizvodnih stroškov zaradi višje cene surovin;

O.

ker mora pravična trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati temeljne pravice delavcev in okoljske predpise; ker so naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, ki lahko ustvarjajo pozitivne cikle; ker so inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta in obnavljanje znanj in spretnosti bistvenega pomena za trajnostni razvoj;

P.

ker se je pokazalo, da imajo inovacije in proizvodnja pozitiven učinek na rast delovnih mest na vseh stopnjah industrijskega gospodarskega cikla; ker lahko udeležba delavcev pri inovativnih ukrepih in oblikovanju strategij znatno okrepi gospodarski uspeh;

Q.

ker ima naprednejši in trajnostni del jeklarskega sektorja, ki proizvaja tehnološke proizvode visoke vrednosti, spoštuje zdravje delavcev in okoliških prebivalcev ter upošteva stroge okoljske standarde, pomembno vlogo za evropsko industrijsko strategijo;

R.

ker je zaradi izgube znanja in spretnosti delavcev očitno, da mora Evropa ohraniti svoje industrijske zmogljivosti, da bi zadovoljila svoje potrebe, ne da bi bila odvisna od proizvajalcev iz tretjih držav;

1.

 izraža globoko solidarnost in podporo vsem delavcem družb Caterpillar in Alstom in njihovim družinam ter podizvajalcem in obžaluje škodljive posledice, ki jo ima takšno zaprtje za lokalno gospodarstvo in skupnosti; poziva k sprejetju ukrepov za podporo tem delavcev in njihovim lokalnim gospodarstvom ter pomoč regijam pri premagovanju teh težkih gospodarskih in socialnih razmer;

2.

 je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja, da bodo samo trdna in odporna gospodarstva ter v prihodnost usmerjene industrijske politike Evropski uniji omogočali, da se spopade z različnimi izzivi, ki jo čakajo, vključno z njeno ponovno industrializacijo, prehodom na trajnost in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poudarja, da morajo Komisija in države članice biti bolje pripravljene na takšne socialno-ekonomske razmere ter zagotoviti konkurenčnost našega industrijskega omrežja;

3.

 želi spomniti, da je Evropa socialno tržno gospodarstvo, katerega cilj je doseči trajnostno gospodarsko in vključujočo rast; obžaluje pomanjkanje resnične industrijske politike EU, ki bi ščitila delavce EU; poziva Komisijo, naj zato vzpostavi resnično dolgoročno evropsko industrijsko strategijo, da bi dosegli cilj 20 % bruto domačega proizvoda iz industrije, kot je zapisano v strategiji Evropa 2020;

4.

 poziva države članice, naj prek zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter v primeru odpuščanj učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

5.

 opozarja, da je gospodarska kriza v Evropi pokazala, da so najbolj odporne tiste industrije, ki največ vlagajo v inovacije, raziskave in razvoj, energetsko učinkovitost, krožno gospodarstvo itd.; v zvezi s tem poudarja negativni učinek, ki ga imata zmanjšanje javnih in zasebnih naložb ter upad domače porabe, zato bilo treba za spodbujanje rasti spodbujati javne in zasebne naložbe ter domačo porabo;

6.

 meni, da morajo biti ključni elementi politike EU za ponovno industrializacijo zmanjšanje upravnih bremen in stroškov zaradi spoštovanja predpisov za podjetja ter razveljavitev nepotrebne zakonodaje ob nadaljnjem zagotavljanju visokih standardov na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

7.

 poziva, naj ta industrijska politika EU temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z ambicioznimi cilji glede energetske učinkovitosti, virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva; poudarja, da bi morala zajemati pametno kombinacijo ukrepov glede ponudbe na eni in povpraševanja na drugi strani, namenjeni pa bi morali biti vrnitvi evropskega gospodarstva na lokalno raven ter okrepitvi njegove odpornosti in zmanjšanju odvisnosti od virov; nadalje poudarja, da bi bilo treba s pomočjo te politike naložbe usmerjati v ustvarjalnost, znanja in spretnosti, inovacije in trajnostne tehnologije ter spodbujati modernizacijo evropske industrijske osnove s politiko, ki bo upoštevala pomen vrednostne verige ter zajemala osnovne industrijske panoge, pa tudi njihove regionalne in lokalne akterje; meni, da bi lahko tak pristop evropski industriji in celotnemu evropskemu gospodarstvu prinesel stroškovno učinkovite koristi;

8.

 poudarja, da dolgoletna podpora bankam in kapitalskim trgom v EU ni niti prispevala k zaposlovanju niti izboljšala gospodarskih obetov; meni, da bi bilo treba javno intervencijo s prekomernega spodbujanja ponudbe preusmeriti v usklajene davčne politike, katerih cilj je spodbujanje povpraševanja, tudi s fiskalnimi ukrepi in zagotavljanjem povečevanja plač;

Trgovinska politika – bistven element za enake konkurenčne pogoje

9.

 poudarja, da je EU sicer v številnih gospodarskih sektorjih odprta za konkurenco iz tretjih držav, vendar je v tretjih državah v veljavi mnogo preprek, ki diskriminirajo evropske družbe; poudarja, da se tekmeci iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske, hitro in agresivno širijo v Evropo in druge svetovne regije, pogosto z močno politično in finančno podporo svoje države izvora; poudarja, da lahko takšna praksa pomeni nepošteno konkurenco in ogroža delovna mesta v Evropi; poudarja, da Kitajska ne izpolnjuje petih meril, s katerimi je EU opredelila status tržnega gospodarstva;

10.

 poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko politiko EU, ki bo usklajena z industrijskimi cilji ter upoštevala, da je treba zavarovati delovna mesta v evropski industriji in da ne sme prihajati do novih selitev in nadaljnje deindustrializacije; poziva Komisijo, naj poskrbi za enake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu iz Evrope in tretjih držav, s čimer bi zagotovila pravično konkurenco za vse;

11.

 opozarja, da je treba doseči hiter dogovor o reviziji uredb o instrumentih za zaščito trgovine, da bi jih z izboljšanjem njihove odzivnosti in učinkovitosti močno okrepili; poziva Komisijo, naj upošteva, kakšne socialne in gospodarske vplive bi lahko imelo priznanje statusa tržnega gospodarstva državno vodenim ali drugim netržnim gospodarstvom na konkurenčnost industrijskih panog EU;

12.

 poudarja, da je treba trgovinski politiki EU preprečiti, da bi spodbujala protikonkurenčno prakso, tudi okoljski damping, zlasti damping cenenih proizvodov in proizvodov nizke kakovosti, ki ogrožajo evropske standarde in vplivajo na industrijo s sedežem v EU; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politik za uresničitev strategije Evropa 2020 preuči mejne prilagoditvene ukrepe, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje ter preprečila okoljski damping, izkoriščanje delavcev in nepošteno konkurenco;

13.

 poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo študije o komercialnih pogajanjih, pri tem pa uporabijo regionalni in sektorski pristop, ki bi moral prav tako izboljšati razumevanje učinkov na zaposlovanje in evropske industrijske panoge;

14.

 opozarja na najnovejši razvoj, ko družbe svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo ter na možnosti za rast in nova delovna mesta, ki jih ta prinaša; poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko EU ustvari gostoljubno okolje, da bi podjetjem pomagali izkoristiti možnosti, ki jih prinaša vrnitev proizvodnje;

Politika konkurence – izjemno pomemben element za industrijske panoge EU

15.

 poziva Komisijo, naj razvije navzven usmerjen in konkurenčen evropski okvir, da bi pritegnili in obdržali zasebne naložbe, ohranili močne verige dodane vrednosti v EU in ustvarili kakovostna delovna mesta, s tem pa državljanom EU zagotovili oprijemljive koristi;

16.

 ugotavlja tudi, da bi bilo treba bolje prilagoditi pravila za državno pomoč, da bi zagotovili inovacije in trajnost ter uresničili cilje spodbujanja visoke stopnje zaposlenosti in socialnih politik v skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

17.

 poudarja, da je evropska industrija izpostavljena svetovni konkurenci, zato odločno spodbuja Komisijo, naj čim prej sprejme svetovni trg kot referenco pri opredeljevanju geografskih trgov v svojih analizah, teh analiz pa naj ne omejuje le na nacionalne trge ali notranji trg, saj bo evropski industriji le tako omogočila vzpostavljanje partnerstev na področju raziskav in razvoja ali strateških zavezništev; v zvezi s tem poziva, naj se omogoči prestrukturiranje velikih evropskih proizvajalcev, da bi zagotovili razvoj subjektov z zadostno kritično maso za soočanje z mednarodno konkurenco;

Javna naročila – orodje, ki ga je treba izboljšati

18.

 poziva Komisijo, naj bolje izvaja predpise EU o javnih naročilih; opozarja, da določbe EU omogočajo zavrnitev ponudb, ki so neobičajno nizke ali v katerih se več kot 50 % vrednosti ustvari zunaj EU;

19.

 meni, da so javna naročila in okoljsko označevanje pomembni pri uporabi trajnostnih proizvodov, storitev in inovacij, pa tudi za trdno industrijsko bazo v Evropi; poziva k skupnim prizadevanjem držav članic in Komisije, s katerimi bi zagotovili, da bodo naročniki sprejemali odločitve glede razpisov na podlagi načela ekonomsko najugodnejše ponudbe;

Boljša uporaba skladov EU, raziskav in razvoja ter inovacij – način spodbujanja nove industrijske politike

20.

 poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje strategijo Unije za skladno in celovito industrijsko politiko, usmerjeno v ponovno industrializacijo Evrope, ki bo med drugim temeljila na digitalizaciji (zlasti vključevanju pametnih tehnologij in robotike v industrijske vrednostne verige), trajnosti, energetski učinkovitosti in ustreznih virih; v ta namen poziva k tesnejšemu sodelovanju in večji konvergenci med državami članicami v fiskalnih, socialnih in proračunskih zadevah, da bi spodbudili nastajanje skupnih industrijskih projektov; meni, da bi moral evropski regulativni okvir industrijskim panogam omogočiti, da se prilagodijo spremembam, ki jih zadevajo, in predhodno ukrepajo, kar bi pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

21.

 opozarja Komisijo, naj sodeluje z različnimi sektorji industrije, da bi zagotovila čim boljše izkoriščanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti sklada za regionalni razvoj, za podporo raziskovalno-razvojnim projektom na regionalni ravni;

22.

 meni, da skladi EU ponujajo imenitno priložnost za financiranje trajnostnih naložb v energetsko infrastrukturo in infrastrukturo javnega prevoza, pa tudi za pametno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva k boljšemu izvajanju različnih meril, zlasti zaposlitvenih, okoljskih in socialnih, pri uporabi skladov EU in vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka;

23.

 poziva k agendi EU za pametno specializacijo in dajanju prednosti raziskavam in razvoju v tistih sektorjih, kjer ima lahko EU vodilno vlogo; poziva k sprejetju konkretnih instrumentov, ki bodo EU in državam članicam omogočali združevanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter uporabo rezultatov v lokalnem gospodarstvu; meni, da je povezanost raziskav in industrije bistvena za večjo konkurenčnost industrije EU; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dejavno krepijo in spodbujajo tesnejše sodelovanje med raziskovalnimi centri, univerzami in podjetji; poziva, naj se izboljša raziskovalno okolje s povečanjem proračuna za raziskave, razvoj in inovacije ter boljšimi povezavami med različnimi programi financiranja EU in nacionalnimi programi financiranja;

24.

 poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj se zlasti usmerita v regije, ki jih je deindustrializacija najbolj prizadela, in naj obvezno okrepita podporo za projekte v teh regijah, obenem pa zagotovita, da se bodo podpirali s finančnega vidika smiselni in izjemno kakovostni projekti; verjame, da je treba nadalje preučiti možnosti za vse bolj strateško in namensko dodeljevanje posojil Evropske investicijske banke za projekte na področju inovacij in industrijskega prestrukturiranja, zlasti v proizvodnem sektorju in z njim povezanih storitvah; poziva Komisijo in države članice, naj podjetjem v EU, zlasti mikropodjetjem in MSP, zagotovijo boljši dostop do finančnih sredstev, s čimer se bodo okrepile njihove zmogljivosti za oblikovanje projektov, prav tako pa naj poskrbijo za boljše svetovalne storitve in tehnično podporo;

25.

 poziva Komisijo, naj v usklajevanju z državami članicami preuči, kako bi bilo mogoče zagotoviti nadomestno gospodarsko uporabo ter obenem zagotoviti, da bodo podjetja v celoti prevzela okoljsko odgovornost, spoštovala okoljsko zakonodajo ter spoštovala visoke okoljske standarde; zahteva, da družbe v razumnem roku očistijo zaprte obrate in lokalnim organom olajšajo njihov prevzem;

26.

 poziva Komisijo, naj razmisli o poenostavitvi izmenjave najboljše prakse med državami članicami v zvezi s tem, kako se najbolje spoprijeti z zaprtjem družb in jih spodbuditi k temu, da bi si ogledale primere v pravnih določbah ter, če je to smiselno, poskusile organizirati iskanje kupca ali prodajo obrata, da bi ohranile delovanje tovarn, čeprav so prvotni lastniki sklenili opustiti dejavnost;

27.

 meni, da bi bilo treba preprečevati izogibanje plačilu davkov, tudi s prenosom opredmetenih sredstev, neopredmetenih sredstev ali storitev med družbami po neustreznih cenah (transferne cene), in poudarja, da gre za posledico pomanjkanja evropskega usklajevanja v davčnih in trgovinskih zadevah; poziva k tesnejšemu sodelovanju in večji konvergenci med državami članicami v fiskalnih, socialnih in proračunskih zadevah;

Družbeno odgovorno prestrukturiranje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v sektorjih, usmerjenih v prihodnost

28.

 pozdravlja pobudo nekaterih lokalnih oblasti, da bi podobno kot v primeru Alstom skupaj s socialnimi partnerji spodbudile poskusne projekte za delavce in družbe v postopku prestrukturiranja, da bi jim s poklicnim usposabljanjem in ukrepi zagotovili poklicno pot in ohranitev kakovostne zaposlitve;

29.

 poudarja, kako pomembno je razvijati tehnična znanja, zlasti v proizvodnem sektorju; poudarja, da je treba krepiti pomen usposobljenih tehnikov; meni, da je treba obstoječi delovni sili nujno zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest; opozarja, da je kvalificirana delovna sila pomembna za donosnost proizvodnje; poudarja pomen spodbujanja boljših sinergij med izobraževalnimi sistemi, univerzami in trgom dela, kar vključuje seznanjanje z delovnim mestom in sodelovanje s podjetji pri ustvarjanju inovativnih grozdov;

30.

 poziva vse ustrezne organe, naj zagotovijo, da bodo vse udeležene strani v celoti spoštovale nacionalne in evropske predpise o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi, zlasti med prestrukturiranji, ter zagotovijo tudi varstvo okolja in varnost na delovnem mestu;

31.

 poudarja, da morajo družbe izpolnjevati svoje pravne obveznosti iz nacionalnega in evropskega prava, z dajanjem prednosti obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter možnosti pregleda alternativnih rešitev, ki jih predlagajo socialni partnerji;

32.

 meni, da bi bilo treba po potrebi vsako prestrukturiranje obrazložiti in utemeljiti deležnikom, tudi ko gre za izbiro ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji, in morebitne nadomestne možnosti; poziva k lokalnemu dialogu, v okviru katerega bi vsi deležniki razpravljali o najboljših rešitvah za prestrukturiranje;

33.

 poudarja pomen trajnostnega socialnega dialoga na vseh ravneh, ki bi temeljil na vzajemnem zaupanju in delitvi odgovornosti, kot enega najboljših instrumentov za iskanje sporazumnih rešitev in skupnih pogledov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju procesa prestrukturiranja;

34.

 poudarja, da je treba pri prestrukturiranju zaščititi delavce, in sicer v smislu zdravja in delovnih pogojev, socialne varnosti, prekvalifikacije in ponovne vključitve na trg dela;

35.

 ugotavlja, da prestrukturiranje ne vpliva zgolj na gospodarsko družbo samo, temveč ima širše in nepredvidljive posledice za skupnosti ter gospodarsko in socialno strukturo držav članic;

36.

 poziva Komisijo, naj se glede na primerov Caterpillar in Alstom s socialnimi partnerji posvetuje o učinkovitosti zakonodaje o kolektivnih odpuščanjih;

37.

 obžaluje postopno financializacijo realnega gospodarstva, osredotočeno na kratkoročne finančne obete namesto ohranjanja inovativnega industrijskega potenciala, s pomočjo katerega bi lahko zagotovili trajnostna in kakovostna delovna mesta ter dolgoročne koristi za družbo; obžaluje, da je ta pristop privedel do izgube številnih delovnih mest v proizvodnem sektorju; poziva Komisijo, naj se posvetuje s socialnimi partnerji o priložnosti za revizijo obstoječe zakonodaje o kolektivnih odpuščanjih, pri čemer naj upošteva značilnosti primerov Caterpillar in Alstom, zlasti pa udeležbo vseh delavcev in podizvajalcev v postopku, pa tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonitega kolektivnega odpuščanja, ki ne temelji na dejanskih gospodarskih vzrokih, vključno z možnostjo sankcij, na primer ukinitvijo dostopa do programov, ki jih financira EU, ali zahtevo za vračilo dodeljene javne pomoči;

38.

 poziva projektno skupino Komisije, naj preišče, kako je potekal postopek posvetovanja z evropskim svetom delavcev; poziva Komisijo, naj glede na preiskavo razmisli o potrebi po reviziji direktive o evropskem svetu delavcev;

39.

 ugotavlja, da je ESPG v dobi globalizacije eno bistvenih orodij EU za podporo državam članicam pri ukrepih poklicne prekvalifikacije delavcev ter za ponovno vzpostavitev gospodarske strukture v regijah, kjer so delavce prizadeli negativni učinki globalizacije ali gospodarske krize; opozarja, kako pomembna so priporočila, ki jih je Parlament podal v resoluciji z dne 15. septembra 2016 o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014 (7),

40.

 vseeno poudarja, da je ESPG orodje, ki se uporabi le, kadar pride do odpuščanj, ter da so potrebna večja prizadevanja držav članic in EU za oblikovanje pravega gospodarskega in zakonodajnega okolja, da bi spodbudili konkurenčnost in dolgoročno ustvarili trajnostna delovna mesta;

41.

 poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o svoji strategiji v zvezi z najpomembnejšimi industrijskimi sektorji v Evropi, zlasti sektorjem železniške oskrbe in sektorjem mehanizacije, da bi poskrbela za ugodnejše tržno okolje, ter o tem, kaj namerava storiti, da bi kakovostna delovna mesta, znanje in naložbe obdržala v Evropi;

42.

 ugotavlja, da pri prestrukturiranju mlajši in starejši delavci pogosteje izgubijo službo kot pripadniki drugih starostnih skupin; poudarja, da morajo delodajalci v primeru odpuščanja spoštovati protidiskiminacijsko zakonodajo, zlasti v zvezi z diskriminacijo na podlagi starosti;

43.

 ugotavlja, da ima prehod na zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, na primer varčevanje z energijo, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;

o

o o

44.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1)  UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(3)  UL C 440, 30.12.2015, str. 23.

(4)  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.

(5)  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0460.

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.

(7)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0361.

Top