15.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 58/48

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 z naslovom „Letni pregled rasti 2015“ (COM(2014)0902),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga (1) in odgovora Komisije, sprejetega dne 8. maja 2013,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga“ (COM(2012)0259),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2014 z naslovom „Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti“ (COM(2014)0368),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. marca 2013 z naslovom „Pametna pravna ureditev – odziv na potrebe malih in srednjih podjetij“ (COM(2013)0122),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2014 o pametni pravni ureditvi,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o mreži SOLVIT (3) in odziva Komisije na to temo, sprejetega 28. maja 2014,

—

ob upoštevanju raziskovalne študije z naslovom „Smart Single Market Regulation“ (Pametna ureditev enotnega trga), ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—

ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega aprila 2015,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0278/2015),

A.

ker je enotni trg bistveno orodje za ponoven zagon gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest v Uniji;

B.

ker je okvir enotnega trga več kot 20 let po uradni vzpostavitvi še vedno razdrobljen, predvsem zato, ker države članice še niso v celoti prenesle ali ne izvajajo pravilno zakonodaje EU;

C.

ker je treba okrepiti upravljanje enotnega trga z obravnavanjem celotnega cikla priprave politik;

D.

ker bi moral biti cilj napovedane strategije notranjega trga boljše urejanje enotnega trga na podlagi izkušenj iz preteklosti na področju prostega pretoka blaga in storitev, digitalnega enotnega trga, poklicnih kvalifikacij in javnega naročanja;

E.

ker bi morali pri konceptu deljene odgovornosti opredeliti, na kakšen način si bo Unija prizadevala za izboljšanje ureditve enotnega trga;

F.

ker odgovornost za subsidiarnost presega zgolj Komisijo, Svet in Parlament, saj imajo pri tem vlogo tudi nacionalni in po potrebi regionalni parlamenti; ker načelo subsidiarnosti pomeni, da se o politikah odloča na najbolj primerni institucionalni ravni, naj bo lokalna, regionalna, nacionalna ali evropska;

G.

ker je vzpostavljen enotni trg za blago, ne pa tudi za storitve;

H.

ker bi bilo treba okrepiti, pregledati ali bolje spodbujati posebna orodja, da bi pozitivno prispevali k zagotavljanju konkurenčnega regulativnega okolja za naša podjetja, podpiranju rasti in ustvarjanju delovnih mest ter krepitvi zaupanja potrošnikov v evropsko zakonodajo;

I.

ker tako državljani kot podjetja slabo poznajo različne storitve za pomoč, kot sta Tvoja Evropa in SOLVIT, in je ozaveščenost o njih na nizki ravni;

J.

ker primanjkuje zadostnih kazalnikov in podatkov za merjenje uspešnosti izvajanja zakonodaje na različnih področjih enotnega trga;

K.

ker bi ti kazalniki in podatki lahko pojasnili cilj in namen te zakonodaje;

L.

ker digitalne inovacije prehitevajo politiko, digitalno agendo pa vodijo podjetniki; ker je bistvenega pomena zagotoviti pravila, ki bodo primerna tudi v prihodnosti in privzeto digitalna;

M.

ker so primeren prenos, izvajanje in izvrševanje pravic potrošnikov in zakonodaje o varstvu potrošnikov bistveni, da se v Uniji doseže visoka stopnja varstva potrošnikov;

N.

ker je bila leta 2015 na Evropski konferenci o varstvu pravic potrošnikov, ki vsako leto združuje najpomembnejše evropske in mednarodne oblikovalce politik in deležnike, ena od glavnih prednostnih nalog boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje;

1.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju svoje nedavno napovedane strategije v napovedani strategiji notranjega trga upošteva priporočila iz te resolucije;

2.

meni, da bi morala biti ureditev enotnega trga prednostna naloga in deljena odgovornost institucij EU; verjame, da kakovostna zakonodaja služi državljanom in bi morala prispevati k spodbujanju konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, rasti ter razvoju malih in srednjih podjetij, hkrati pa zagotavljati visoko stopnjo varstva potrošnikov, in sicer na način, ki bo spodbujal evropsko gospodarstvo, ne pa ga zaviral;

3.

razume boljšo pripravo zakonodaje v kontekstu celotnega cikla priprave politik, pri čemer vsi elementi prispevajo k učinkoviti ureditvi; zato meni, da bi bilo treba posebne kazalnike za merjenje uspešnega izvajanja ustrezne zakonodaje vključiti že od začetne ocene učinka in jih uporabljati skozi ves cikel politik, tudi med izvajanjem zakonodaje po tem, ko začne veljati;

4.

v zvezi s tem poudarja pomen preglednih in dostopnih informacij; obžaluje, da dokumenti Sveta niso dostopni in ostajajo zaupni, medtem ko so dokumenti Parlamenta dostopni širši javnosti;

5.

meni, da mora biti načelo subsidiarnosti osnova za oblikovanje politike, da se pri upravljanju enotnega trga poudari evropska dodana vrednost;

6.

ugotavlja, da roki, povezani z mehanizmom subsidiarnosti, parlamentom ne zagotavljajo vedno dovolj časa, da bi podrobno obravnavali vidike izvajanja, skladnosti z veljavno zakonodajo in drugih praktičnih vprašanj; zato meni, da bi parlamenti lahko imeli aktivnejšo vlogo, zlasti pri posvetovanju;

7.

meni, da bi si morale institucije skupaj prizadevati, da bo pri pripravi ustrezne zakonodaje odraženo načelo sorazmernosti; prav tako meni, da bi morali pri tem postopku stremeti k preprostosti, preglednosti, doslednosti in spoštovanju človekovih pravic;

8.

poziva Komisijo in Svet, naj skupaj s Parlamentom preučita, kako bi najbolje zagotovili, da bo poenostavitev stalen proces, saj prizadevanja na teh področjih koristijo potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem;

9.

meni, da bi bilo treba pri ureditvi notranjega trga upoštevati nove priložnosti, ki jih ustvarja digitalna revolucija, in da bi morala biti ta ureditev v celoti skladna z dimenzijo e-uprave;

10.

poziva Komisijo, naj okrepi vlogo enotnega trga kot posebnega podpornega stebra postopka evropskega semestra, ki bi ga bilo treba podpreti z letnim poročilom o povezovanju notranjega trga, na podlagi katerega bi se pripravila letna analiza rasti;

11.

je prepričan, da bi moral biti cilj zakonodaje enotnega trga njegovo boljše delovanje in da bi morala biti ta zakonodaja oblikovana v skladu s členom 3(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PEU) ter spodbujati konkurenčnost, inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest; meni, da so učinkovite ocene učinka pomembno orodje za obveščanje oblikovalcev politik o tem, kako najbolje oblikovati ureditev, da bo zagotovila doseganje teh ciljev in ciljev enotnega trga, in o morebitnih učinkih njenega prepletanja z veljavno zakonodajo;

12.

obžaluje, da je bilo za približno 40 % osnutkov ocen učinka, ki jih je preučil Odbor za oceno učinka pri Komisiji v obdobju 2010–2014, ugotovljeno, da niso dovolj kakovostni in jih je bilo treba izboljšati;

13.

meni, da bi morali ocene učinka pripraviti na podlagi izčrpnih, objektivnih in popolnih informacij in dokazov ter da bi morale vključevati vse možnosti, ki imajo pomemben učinek ali so politično pomembne, da bodo kot orodje učinkovite; meni, da bi bilo treba pri izvajanju ocen učinka upoštevati tudi naknadne ocene veljavne zakonodaje na istem področju ter skladnost novih zakonodajnih pobud z drugimi splošnimi politikami in cilji Evropske unije;

14.

obžaluje, da so ocene učinka, ki se predložijo Parlamentu in vključijo v osnutke predlogov, še vedno pomanjkljive, kar so poudarili tudi na oddelku Parlamenta za predhodno oceno učinka v analizi ocene učinka, priložene predlogu o dostopnosti radijske opreme na trgu;

15.

meni, da je treba pri pripravi ocen učinka skrbno upoštevati strokovne nasvete, predvsem pa opredeliti, kako in zakaj so bile sprejete odločitve glede politike v pripravljalnih fazah, kar bi pomagalo kasneje v političnem procesu; poleg tega meni, da je treba pri ocenah učinka upoštevati razvoj digitalnih inovacij in potrebo po tehnološko nevtralni zakonodaji, ki bo kar najbolj primerna tudi v prihodnosti;

16.

poudarja, da ni jasnih navodil o tem, ali naj se potencialni učinki predlogov v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov količinsko opredelijo ali ne; poudarja, da morajo biti ti predlogi bolj ciljno usmerjeni, in sicer tako, da se v vsakem predlogu količinsko opredelijo potencialne koristi in prihranki stroškov;

17.

poudarja, da bi morali oceno učinka, ki je priložena predlogu, dopolniti z ocenami učinka pomembnih sprememb, ki jih sprejmeta sozakonodajalca; poudarja, da je treba določiti jasna in pregledna pravila glede pogojev, v skladu s katerimi se izvedejo te dodatne ocene učinka; med drugim želi spomniti, da je Parlament natančno ocenil potencialni učinek nekaterih sprememb dveh direktiv o javnem naročanju na mala in srednja podjetja; zato poziva Svet, ki od leta 2007 ni opravil nobene ocene učinka glede sprememb, ki jih je sprejel, naj se temu bolj posveti;

18.

opozarja, da odgovornost za subsidiarnost presega zgolj Komisijo, Svet in Parlament ter da imajo pri tem vlogo tudi nacionalni parlamenti;

19.

ugotavlja, da iz študije z naslovom „Smart Single Market Regulation“ (Pametna ureditev notranjega trga), ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, izhaja, da bi Evropski parlament in Svet utegnila imeti pomembne poglede, ki bi jih Komisija lahko upoštevala pri ocenah učinka; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi Parlament in Svet vključili v postopek priprave ocen učinka;

20.

poudarja, da morajo v skladu s členom 11(2) PEU vse institucije EU vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji, civilno družbo in socialnimi partnerji;

21.

meni, da bi morali del faze posvetovanja vedno posvetiti „privzeto digitalnemu“, pri čemer bi Komisija skušala globlje razumeti, kakšne potrebe imajo uporabniki in kaj to pomeni za oblikovanje storitve;

22.

ponavlja svoje stališče, da bi moral biti postopek posvetovanja odprt, pregleden in vključujoč ter da bi ga morali razširiti, tako da bi vključeval pripombe najrazličnejših deležnikov na osnutke ocen učinka; meni, da je to enako pomembno za sekundarno zakonodajo, ki ima velik pomen za izvajanje ureditve enotnega trga in pri kateri sta iz tega razloga potrebna večja preglednost in nadzor; meni, da je carinski zakonik Unije področje, na katerem bi lahko ob rednem posvetovanju z deležniki izboljšali izvajanje sekundarne zakonodaje;

23.

priznava predloge o tem, da bi pri svežnju o boljši pripravi zakonodaje razširili fazo strateškega načrtovanja, na primer z začetnimi ocenami učinka; kljub temu meni, da še vedno ni celovitega pregleda delovnega procesa Komisije; poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost načrtov z orisom pobud za politike v posameznih sektorjih in naj omogoči njihovo uporabo;

24.

meni, da je prispevek državljanov in podjetij k različnim storitvam za pomoč, kot sta Tvoja Evropa in SOLVIT, zelo pomemben pri pripravi zakonodaje, zato poziva Komisijo, naj ovrednoti podatke na podlagi teh storitev in jih upošteva pri pregledu ustrezne zakonodaje;

25.

meni, da so široka, primerna in uravnotežena posvetovanja bistvenega pomena v zakonodajnem postopku; meni, da sta objava dokumentov in dokazov ter povabilo vsem deležnikom, da na učinkovit način prispevajo k razvoju politike na tem področju, pomembno gonilo za inovacije in krepitev enotnega trga, predvsem kar zadeva agendo za digitalni enotni trg;

26.

poudarja, da mala podjetja pogosto nimajo časa ali sredstev za sodelovanje pri rednih posvetovanjih; meni, da bi morala Komisija najti uporabniku prijazne in inovativne načine, da bi se povezala z malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji;

27.

meni, da bi bilo treba sprejeti celovit pristop za posvetovanja z deležniki, ki bi morala potekati neprestano med celotnim zakonodajnim ciklom in ne zgolj občasno; v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi evropskega foruma deležnikov za boljšo pripravo zakonodaje in manj birokracije;

28.

poudarja, da bi morala biti tovrstna posvetovanja z deležniki karseda vključujoča, zlasti pa bi morala biti vanje vključena mala in srednja podjetja, mikropodjetja in organizacije civilne družbe;

29.

meni, da bi dosegli večjo raven sodelovanja in preglednejši dostop do postopka posvetovanja, če bi bila javna posvetovanja na voljo v vseh uradnih jezikih ter zato bolj dostopna in razumljiva;

30.

meni, da je polno in ustrezno izvajanje zakonodaje enotnega trga bistvenega pomena ter da so jasni, celoviti in večrazsežnostni kazalniki koristni, če želimo v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga; je zaskrbljen, ker cilji izvajanja niso vedno doseženi; zlasti poziva k celovitemu in pravilnemu izvajanju direktive o storitvah; opozarja na velike razlike med državami članicami in sektorji;

31.

meni, da bo prizadevanje Komisije, da zmanjša število zakonodajnih predlogov, omogočilo večji poudarek na političnih pobudah in več časa za globlji razmislek, kar bo mogoče izkoristiti za boljše vključevanje deležnikov;

32.

poudarja pomen korelacijskih tabel za spremljanje pravilnega izvajanja; poziva države članice, naj pripravijo in objavijo svoje korelacijske tabele;

33.

obžaluje, da kljub temu, da je Komisija v Aktu za enotni trg predlagala 0,5-odstotni cilj, nekatere države še vedno zaostajajo; poudarja, da niso pomembni le uradni cilji za prenos in izvajanje, ampak tudi kakovost prenosa, praktično izvajanje ter problemi ali izzivi, ki jih lahko zadevnim deležnikom povzročijo v vsakdanjem življenju;

34.

meni, da morajo Komisija in parlamenti zaradi prednosti polno delujočega enotnega trga sodelovati, da bi se učili iz primerov najboljše prakse in izkušenj, pridobljenih z izvajanjem zakonodaje EU, in zagotovili, da se uresničitev ciljev ustrezne zakonodaje ne izgubi zaradi slabega ali nedoslednega izvajanja v državah članicah;

35.

meni, da je treba bolje pojasniti čezmerno prenašanje in da so potrebni odločnejši ukrepi za opredelitev primerov, kjer se to dogaja, kar predstavlja izzive in dodatne stroške za ljudi in podjetja, ki si prizadevajo, da bi razumeli in uporabili zakonodajo, sprejeto na ravni EU; poziva države članice, naj v izvedbenih dokumentih pojasnijo in opredelijo, kaj temelji na zakonodaji EU in kaj na nacionalnih zahtevah; želi spomniti, da lahko države članice uporabljajo strožje standarde, kadar zakonodaja EU določa zgolj minimalno harmonizacijo;

36.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva in redno posodablja smernice za uporabo predpisov; zlasti jo poziva, naj v tesnem sodelovanju s Parlamentom čim prej posodobi smernice iz leta 2009 za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah, da bi zagotovila njihovo skladnost z digitalno dobo; obžaluje, da so med državami članicami velike razlike v kakovosti storitev, ker ni prednostne razporeditve in ker primanjkuje sredstev; zato poziva k zavezujoči vzpostavitvi okvira za upravljanje na ravni EU, da bi izboljšali delovanje teh orodij in storitev;

37.

meni, da sta alternativno reševanje sporov in spletno reševanje sporov bistveni orodji za izboljšanje enotnega trga za blago in storitve; poudarja, da bosta omogočila potrošnikom in trgovcem, da bodo spore reševali brez sodišč na stroškovno učinkovit in preprost način; spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost o tema pomembnima orodjema;

38.

poudarja, da enotne kontaktne točke za podporo reševanju sporov, kot je SOLVIT, ECC-Net ali FIN-Net, zagotavljajo storitve, ki omogočajo boljše delovanje notranjega trga; poziva Komisijo, naj oblikuje sredstva, ki bodo zagotovila boljše poznavanje teh orodij, in razvije načine za dopolnjevanje med njimi;

39.

pozdravlja projekta SOLVIT in EU-Pilot, katerih namen je preprečiti, da bi morala Komisija sprožiti postopek zaradi kršitve zoper države članice; vseeno meni, da bi bilo treba izboljšati storitve, ki jih omogoča EU-Pilot, v smislu hitrejšega odziva na prejeta opozorila;

40.

meni, da bi bilo treba informacijski sistem notranjega trga (IMI) še naprej širiti na druga orodja enotnega trga, da bi postal osrednje zbirališče podatkov; poudarja, da bi bilo to skladno z načelom „samo enkrat“, kar je v skladu z nedavnimi pobudami Komisije;

41.

meni, da so digitalne platforme, kot so enotne kontaktne točke, IMI in ISA2, pomembne za boljše delovanje enotnega trga, ker spodbujajo čezmejno izmenjavo informacij med organi v državah članicah;

42.

je zaskrbljen, ker so Evropejci slabo osveščeni in slabo poznajo razpoložljive storitve, kot so Tvoja Evropa, Tvoja Evropa – nasveti, Evropska služba za zaposlovanje, mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, enotne kontaktne točke, SOLVIT ter alternativno in spletno reševanje sporov;

43.

meni, da so storitve, kot so Tvoja Evropa, Tvoja Evropa – nasveti, Evropske službe za zaposlovanje, mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, enotne kontaktne točke, mreži SOLVIT in SOLVIT plus, alternativno in spletno reševanje sporov, koristne in cenejše alternative sodnim postopkom; ugotavlja, da samo 4 % potrošnikov in podjetij poznajo tovrstna orodja in da je uporaba teh storitev zelo redka; poziva Komisijo in države članice, naj zato izboljšajo poznavanje teh orodij, obenem pa naj ugotovijo, ali so izidi uporabe in odzivi teh orodij ustrezni za uporabnike; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za boljše sodelovanje med različnimi storitvami za pomoč, kot sta Tvoja Evropa in SOLVIT, da bi povečali zadovoljstvo uporabnikov;

44.

poziva Komisijo, naj podrobno preuči medsebojno delovanje teh storitev in preuči možnost, da bi jih nadomestili z eno samo kontaktno točko za potrošnike, ki bi jih nato napotila na ustrezno orodje;

45.

meni, da bi bilo treba v okviru tega razmišljanja bolje opredeliti te storitve, da bi zagotovili boljšo razmejitev dejavnosti in preprečili prekrivanje;

46.

poziva Komisijo, naj razvije strategijo za komuniciranje in usposabljanje, da bi bili državljani in podjetja vseh velikosti bolje seznanjeni s storitvami za pomoč; v zvezi s tem priporoča razvoj enotnega portala za dostop do vseh storitev za pomoč;

47.

meni, da bi bilo treba pri prihodnji reviziji uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov v celoti upoštevati potrebo po izboljšanju toka informacij med različnimi orodji enotnega trga;

48.

poudarja pomembno vlogo „rednih usmerjenih preiskav EU“, orodja Komisije za spremljanje, zlasti v zvezi z dobrim delovanjem enotnega digitalnega trga;

49.

potrjuje pozitivno vlogo „rednih usmerjenih preiskav EU“, ki jih je sprožila Komisija, da bi z usklajenimi nadzornimi ukrepi v spletnem okolju izboljšala izvrševanje; meni, da bi te preiskave lahko razširili tudi na nespletni sektor;

50.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da glede na poročila portala Tvoja Evropa obstajajo področja, o katerih ljudje redno poizvedujejo, ko želijo uveljavljati svoje pravice, na primer e-trgovina in priznavanje kvalifikacij; meni, da bi se morala Komisija skupaj z nacionalnimi in regionalnimi organi na to odzvati, da bi povečala poznavanje teh pravic;

51.

meni, da je primeren način, da bi povsem razumeli, kako zakonodaja o enotnem trgu dejansko deluje za potrošnike in podjetja, kvalitativna in kvantitativna ocena izvajanja in ne le gole številke o tem, ali so bile direktive formalno prenesene;

52.

poziva Komisijo, naj razmisli, ali bi bilo mogoče vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi opozarjal na težave pri izvajanju ali uporabi zakonodaje EU;

53.

meni, da bi s sistematičnim pregledom potrošniških trgov na ravni EU pravočasneje odkrili nove trende in grožnje za potrošnike in podjetja; v zvezi s tem poudarja pozitivno vlogo vseh udeleženih deležnikov, tudi organizacij potrošnikov;

54.

poziva Komisijo, naj oceni uspešnost kontaktnih točk za proizvode, kot je bilo določeno v uredbi o vzajemnem priznavanju iz leta 2009 in uredbi o gradbenih proizvodih iz leta 2011;

55.

poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med orodji za upravljanje enotnega trga, ki sprejemajo pritožbe potrošnikov glede kršitev zakonodaje EU, ki jih zakrivijo trgovci, in nacionalnimi izvršilnimi organi, in sicer prek formalnih postopkov in boljše izmenjave podatkov;

56.

poziva Komisijo, naj resno oceni doslednost in učinkovitost izvajanja ter v končni fazi tudi postopkov za ugotavljanje kršitev, predvsem kar zadeva zakonodajo enotnega trga;

57.

obžaluje, da je dostop Parlamenta do ustreznih informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev omejen, in poziva k večji preglednosti na tem področju ob ustreznem upoštevanju pravil o zaupnosti;

58.

poziva Komisijo, naj pravočasno in hitreje sproži postopke za ugotavljanje kršitev, kjer obstajajo dokazi o neuspehu pri izvajanju in kjer so spodletela razumna prizadevanja za rešitev problema z orodji, kot je posredovanje, prek alternativnega in spletnega reševanja sporov ter projektov Pilot EU in SOLVIT ali drugih mehanizmov pred ugotavljanjem kršitev; poudarja, da so države članice enako odgovorne za izvajanje zakonodaje EU ter da bi morale zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje, da bi varovale pravice potrošnikov in ustvarile enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej Evropi;

59.

se zavezuje, da bo opravil vlogo Parlamenta pri izvajanju zakonodaje EU, med drugim s pregledom zakonodaje in z nadzorom Komisije, predvsem z udeležbo pri letnem, ali vsaj natančnejšem, poročanju Komisije o delovnih programih, ki posebej zadevajo izvrševanje;

60.

želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 o uporabi direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij (2005/29/ES) (4) Komisijo pozval, naj zbere in analizira podatke o kaznih, ki jih uporabljajo države članice, in učinkovitosti režimov izvrševanja, predvsem z vidika zapletenosti in trajanja postopkov; je večkrat pozval Komisijo, naj Parlamentu posreduje rezultate teh analiz;

61.

meni, da bi bilo treba orodja za nadzor trga uporabljati skupaj z orodji enotnega trga, da bi okrepili izvrševanje zakonodaje EU;

62.

v zvezi s tem poudarja, da v nekaterih primerih nacionalni organi ne uporabljajo pravilno informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor notranjega trga ali ne sprejmejo pravočasno potrebnih ukrepov; zlasti poudarja, da je treba izboljšati prenos zadev med javnimi organi;

63.

je zaskrbljen, ker je analiza vzorca, ki jo je leta 2014 izvedla Komisija, pokazala, da 60 % izvedenih preiskav proizvodov ni poročalo o državi porekla, 32 % preiskav strojev ni vsebovalo razvrstitve tveganja, pri 5 % vnosov pa ni bila navedena uredba/direktiva EU, na katero se je kršitev nanašala; poziva Svet in države članice, naj to vprašanje resno obravnavajo in Parlament obvestijo o nadaljnjih ukrepih;

64.

pozdravlja redna obdobja za pregled in uvedbo sektorskih analiz v okviru programa REFIT, katerega končni cilj bi morala biti izboljšanje kakovosti zakonodaje EU in njena poenostavitev, da bi jo približali potrebam državljanov in podjetij, zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem;

65.

vendar meni, da je treba analizo izboljšati, da bi ugotovili, ali so doslej izvedeni zakonodajni ukrepi učinkovito prispevali k doseganju cilja in ali so skladni s sedanjimi cilji politike; poudarja tudi pomen preglednosti v procesu REFIT; v zvezi s tem meni, da lahko prilagodljivi cilji za zmanjšanje upravnega in regulativnega bremena prispevajo k temu, da bodo cilji doseženi na kar najbolj učinkovit način in z najnižjimi možnimi stroški za ljudi in podjetja;

66.

ugotavlja, da kumulativni stroški urejanja pogosto predstavljajo oviro za udeležence na enotnem trgu, predvsem za mala in srednja podjetja; zato pozdravlja obvezo Komisije, da bo to preučila; poudarja, da bi moral biti namen vsake takšne analize odprava ovir za vstop na trg in zagotovitev poštene konkurence za vse udeležence;

67.

poziva Komisijo, naj izboljša svoje razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na doseganje ciljev politik, kot je učinek dopolnilnih ali nasprotujočih politik, sprejetih na ravni EU ali nacionalni ravni, in tudi učinkov in stroškov neukrepanja, da bi izboljšala oblikovanje politik in s tem prispevala k boljši ureditvi enotnega trga;

68.

meni, da bi se samoderogacijske klavzule ali okrepljene klavzule ponovnega pregleda smele uporabljati izjemoma, zlasti za začasne pojave, pri čemer bi se institucije obvezale, da bodo posodabljale zakonodajo in da bo zakonodaja veljavna le, dokler bo potrebno; meni, da so varovala potrebna za zagotavljanje, da zakonodaja, ki je bistvenega pomena, ne zapade;

69.

poudarja, da izboljšanje ureditve enotnega trga ne pomeni odprave vseh predpisov ali znižanja ravni ambicij predpisov, na primer na področju varstva okolja, varnosti, zaščite, varstva potrošnikov in socialnih standardov, ampak odpravo nepotrebnih predpisov, birokracije in negativnih učinkov ter uresničitev ciljev politike in zagotovitev konkurenčnega regulativnega okolja, ki bo v podporo zaposlovanju in podjetjem v Evropi;

70.

poudarja, da je enotni trg, ki ne preobremenjuje ali ne ovira proizvodnje, inovacij in trgovine, orodje, ki bo v Evropo vrnilo delovna mesta in rast, ki so se pred tem preselila drugam;

71.

zato poudarja, da bo deljena odgovornost za boljšo ureditev enotnega trga prinesla skupne koristi: močan in živahen enotni trg, ki bo prispeval k dolgoročni rasti Evrope in s tem k blaginji njenih državljanov;

72.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.