Komisija je proti državam članicam sprožila postopke, ker niso popolnoma skladno prenesle Direktive, in leta 2016 še vedno odpravlja nerešene težave v zvezi s prenosom v devetih državah članicah (CZ, DE, FI, FR, HR, LT, PL, PT in UK).

Nerešene težave s skladnostjo se nanašajo na manjša podrobna, pravna ali tehnična vprašanja in zadevnim državam članicam ne preprečujejo izvajanja Direktive.

Glavni razlogi za zamude so povezani z različnimi vprašanji, vključno s politično voljo, upravnimi zamudami in spremembami v vladi.

Izvedbeni koraki 13

Čeprav je bil do leta 2014 pri izvajanju Direktive dosežen napredek, nobenega roka s slike 1 niso upoštevale prav vse države članice. Povezave med različnimi koraki kažejo kumulativni učinek, saj tudi dober napredek v poznejših korakih vpliva na manjše število zbirk prostorskih podatkov od pričakovanega. Različni koraki so podrobno opredeljeni v nadaljevanju.

1. korak – Vzpostavitev koordinacijskih struktur in politik za souporabo podatkov med javnimi organi

V Direktivi so zajete najrazličnejše vrste prostorskih podatkov, ki jih upravlja veliko javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ustrezne koordinacijske strukture in politike za souporabo podatkov so se na splošno vzpostavile s prenosom (glej zgoraj).

Vendar je bila uspešnost prizadevanj v zvezi z nacionalnim usklajevanjem različna. V nekaterih državah članicah so povzročale težave predvsem zadeve, ki vplivajo na sodelovanje med nacionalnimi geodetskimi agencijami in okoljskimi informacijskimi organi (npr. ministrstvi in agencijami).

Nacionalne politike za souporabo podatkov so zelo različne in raznovrstne, večina držav članic pa še vedno poroča o težavah na tem področju. Glede na precejšnjo prožnost glede pristopov, določeno v Direktivi (glej člen 17.2), se politike gibljejo od popolnoma prostega in brezplačnega dostopa ter uporabe do pokritja vseh stroškov, dvigovanja prihodkov in različnih vrst javno-zasebnih partnerstev. Komisija ni opravila podrobne ocene skladnosti nacionalnih politik z Direktivo.

2. korak – Napredek pri določanju zahtevanih prostorskih podatkov

Vse digitalne zbirke prostorskih podatkov, uvrščene v 34 tem prostorskih podatkov, bi morale biti določene, dokumentirane in spletno dostopne v okviru storitev do decembra 2013.

Čeprav je težko primerjati uspeh glede na težave pri določanju zgornje meje ali skupnega števila zbirk podatkov, ki so bile uvrščene na področje uporabe do leta 2014, je skupno število zbirk podatkov preseglo 56 220 (slika 2). Vendar se približno 90 % teh zbirk podatkov nanaša na zbirke podatkov iz samo osmih držav članic. Po začetnem naglem povečanju je količina sporočenih zbirk prostorskih podatkov v preostalih (20) državah članicah med letoma 2010 in 2014 ostala sorazmerno nespremenjena (slika 2), v nekaterih državah pa se je celo zmanjšala 14 in je bila na splošno precej majhna – manj kot 120 zbirk podatkov na državo.

Slika 2: Skupna količina zbirk prostorskih podatkov (vse priloge), ki so jih sporočile države članice

Skladno z roki in opredeljenimi koraki so države članice dosegle napredek pri zagotavljanju tem okoljskih podatkov, kot so lokacija emisijskih virov in podatki o emisijskih virih. Toda podatki, ki so za okolje najpomembnejši (večinoma vključeni v Prilogo III), pogosto še vedno niso dostopni (2., 3. in 4. korak z rokom leta 2013). To bo tudi otežilo uresničitev naslednjega koraka, in sicer zagotavljanje medopravilnosti teh podatkov (5. korak z rokom leta 2020).

3. korak – Dokumentiranje prostorskih podatkov (metapodatki)

Dokumentiranje opredeljenih prostorskih podatkov omogoča lažje spletno iskanje. Čeprav se število dokumentiranih zbirk prostorskih podatkov enakomerno povečuje, je bilo leta 2013 dokumentiranje skladno v več kot 80 % samo v 12 državah članicah, cilj pa je bil doseči 100 % v vseh državah članicah (slika 4).

Slika 4: Trendi v obdobju 2010–2013 – % zbirk prostorskih podatkov s skladnimi metapodatki

4. korak – Vzpostavitev internetnih storitev za omogočanje dostopa za pregledovanje in prenos prostorskih podatkov

Do decembra 2013 so morale države članice zagotoviti tudi storitve iskanja, pregledovanja in prenosa vseh svojih dokumentiranih zbirk prostorskih podatkov.

Pri tem koraku je bil napredek boljši, in sicer je 15 držav članic v roku zagotovilo storitve iskanja za od 80 do 100 % svojih dokumentiranih zbirk prostorskih podatkov (slika 5).

Slika 5: Trendi v obdobju 2010–2013 – % zbirk prostorskih podatkov s storitvami iskanja

Skupna dostopnost zbirk prostorskih podatkov v okviru storitev pregledovanja in prenosa je še nižja, in sicer je samo približno polovica držav članic objavila od 60 do 100 % svojih sporočenih zbirk prostorskih podatkov z zagotovljenimi storitvami pregledovanja (slika 6).

Slika 6: Trendi v obdobju 2010–2013 – % zbirk prostorskih podatkov s storitvami pregledovanja

Stanje na področju storitev prenosa je tudi slabše od pričakovanega, saj samo približno četrtina držav članic zagotavlja možnost prenosa za od 60 do 100 % svojih sporočenih zbirk prostorskih podatkov (slika 7).

Slika 7: Trendi v obdobju 2010–2013 – % zbirk prostorskih podatkov s storitvami prenosa

5. korak – Razpoložljivost prostorskih podatkov v skupnih podatkovnih modelih

Največji izziv je preoblikovanje prostorskih podatkov za doseganje skladnosti s skupnimi podatkovnimi modeli. Države članice morajo ta korak uresničiti najpozneje do leta 2020. V tej zgodnji fazi izvajanja nizka raven skladnosti prostorskih podatkov ni presenetljiva (slika 8).

Slika 8: Trendi v obdobju 2010–2013 – % zbirk prostorskih podatkov, skladnih s skupnimi podatkovnimi modeli – obvezno od leta 2017 (vse priloge)

4.Ustreznost predpisov

Ta razdelek vsebuje povzetek ocene. Več podrobnosti je na voljo v povezanem delovnem dokumentu služb Komisije 15 .

Uspešnost

Preden je Direktiva začela veljati, je bilo dokumentirano samo omejeno število zbirk prostorskih podatkov (leta 2007 jih je bilo opredeljenih 1 384 16 ), spletne storitve so zajemale le majhen delež opredeljenih zbirk prostorskih podatkov, podatkovne politike pa so precej ovirale široko uporabo teh zbirk podatkovnih podatkov.

Do leta 2013 se je uspešnost v vseh državah članicah izboljšala skladno z njihovimi prizadevanji v zvezi z izvajanjem (in naložbami), kar je razvidno iz več kot 56 000 zbirk podatkov, sporočenih leta 2013. Zahteve in roki iz Direktive niso pomenili bistvenih težav za osem držav članic, ki so opredelile več kot 90 % vseh zbirk podatkov 17 . V številnih državah članicah napredovanje v skladu z opredeljenimi koraki in roki ni bilo skladno s pričakovanji. Zaradi zapletenih in raznovrstnih nacionalnih podatkovnih politik ter neobstoja vseevropske podatkovne politike je bil oviran prost pretok podatkov – ta težava je bila ugotovljena tudi na širšem digitalnem trgu. Najmanj učinkovit del izvedbenega postopka je povezan s podatkovnimi politikami. Številne zbirke podatkov in storitve še vedno niso zlahka dostopne (tj. brez pravnih ali finančnih ovir), kar je pogoj za ustvarjanje dodane vrednosti teh podatkov na notranjem trgu. Te zapletene in raznolike podatkovne politike lahko ustvarijo tudi dodatno nepotrebno upravno breme v primerjavi s širšo politiko odprtih podatkov.

Drugi razlogi za razlike pri izvajanju:

zamude pri prenosu in vzpostavitvi učinkovitih upravnih struktur zaradi političnih, pravnih in gospodarskih izzivov na nacionalni ravni (glej 1. korak v razdelku 3). Več držav članic je poročalo, da sta gospodarska kriza in pritisk na državni proračun vplivala tudi na dodelitev zahtevanih predhodnih naložb (npr. v informacijsko infrastrukturo in razvoj tehnične usposobljenosti v upravah);

nezadostno usklajevanje, razjasnitev in določanje prednostnih nalog med ustreznimi organi na nacionalni ravni, zlasti organov, odgovornih za okoljske podatke (npr. določitev najmanjšega zahtevanega števila zbirk podatkov);

neučinkovito usklajevanje na ravni EU (Evropska komisija in EEA) pri usmerjanju držav članic v zvezi s prednostnimi nalogami določanja zbirk prostorskih podatkov za okoljske politike in z njimi povezane politike (npr. za poročanje);

ambiciozni roki, ki so veljali ob sprejetju Direktive, mogoče niso več ustrezni za vse države članice, npr. zaradi tehnične zapletenosti izvedbenih pravil za medopravilnost ter smernic, v skladu s katerimi se zahteva uporaba informacijskih orodij in veščin, ki pogosto niso na voljo. Poleg tega so države članice različno pripravljene, kar zadeva upoštevanje rokov iz Direktive.

Nekatere od manj naprednih držav članic so poročale tudi o konkurenčnih vzporednih nacionalnih politikah v zvezi z odprtimi podatki in e-upravo zaradi upravnih razlogov (različni pristojni organi) in premajhnem pomenu okoljskih vprašanj v širšem političnem okviru. Druge države članice (vključno z nekaterimi naprednejšimi državami članicami) so dokazale, da je konkurenčnost nepotrebna – za vsestransko koristne pristope, pri katerih direktiva INSPIRE postane temelj dejavnosti e-uprave je na voljo dovolj prostora.

Države članice so se spraševale tudi o uspešnosti prihodnjega usklajevanja podatkov (5. korak), saj je s preoblikovanjem obstoječih zbirk podatkov v skladu z novimi zahtevami (z rokoma leta 2017 in 2020) povezanega veliko truda in stroškov. Veliko držav članic je priznalo, da je za izboljšanje učinkovitosti potrebna večja medopravilnost. Zaskrbljene so bile tudi zaradi zapletenosti in izvedljivosti prilagajanja vseh prostorskih podatkov skupnim podatkovnim modelom do leta 2017 (Priloga I) ali do leta 2020 (prilogi II in III). Pozvale so k prožni, pragmatični in uporabniku prilagojeni uporabi obstoječih podatkovnih specifikacij.

Učinkovitost

Količinska ocena stroškov in koristi je bila težavna zaradi pomanjkanja celovitih in primerljivih podatkov. Glede na stopnjo izvajanja večina trenutno razpoložljivih študij temelji na ocenah ali napovedih, količinsko opredeljenih podatkov o koristih pa je malo.

Sporočeni stroški izvajanja so se gibali od 0,5 do 13,5 milijona EUR na leto, pri čemer je večina držav članic poročala o 2 do 3 milijonih EUR na leto. V večini primerov je ta znesek nižji od izvirnih ocen, ki so se gibale od 4 do 8 milijonov EUR na leto v začetni oceni učinka 18 , kar bo verjetno povezano s slabšim napredkom od pričakovanega.

Predložene informacije o koristih, ki so bile predvsem kakovostne in so temeljile na ocenah, so vključevale naslednje točke:

učinkovitejši dostop do informacij 19 , ki omogoča boljše in cenejše storitve e-uprave za državljane in podjetja, s čimer se izboljša preglednost in ustvarjajo poslovne priložnosti z uporabo okoljskih podatkov. S tem se okrepijo možnosti za raziskave in inovacije;

izboljšana dokazna podlaga za razvoj, odločanje in izvajanje politike, zmanjševanje stroškov in izboljšanje kakovosti ocen (npr. na področju okoljskih presoj (presoj vplivov na okolje) in upravljanja (obvladovanja tveganja)) 20 ;

boljše sodelovanje med javnimi organi in različnimi sektorji (npr. prostorskim načrtovanjem, prometom, kmetijstvom in okoljem) 21 ter prihranki pri upravnih stroških (zaradi manjšega obsega podvajanja dela) ob izboljšanju dostopnosti in kakovosti podatkov;

okrepitev tehnoloških veščin, kompetenc in zmogljivosti v javnih upravah.

Zdi se, da je več držav, vključno z Nizozemsko, sledilo precej predvidljivemu vzorcu, pri čemer so letni stroški na začetku presegali koristi, vendar so se v drugi fazi izvajanja koristi povečale (po letu 2013). Čeprav so bile pričakovane zgodnje naložbe (v informacijsko infrastrukturo, preoblikovanje podatkov in razvoj veščin), je le nekaj držav članic poročalo, da so te naložbe tudi uresničile. Več držav članic je poročalo o sinergijah 22 med strategijo EU in nacionalnimi strategijami v zvezi z odprtimi podatki 23 (vključno s spremenjeno Direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja) 24 , kar je prispevalo k povečanju koristi zaradi delitve stroškov izvajanja z naložbami, ki so bile v vsakem primeru potrebne za širše politike odprtih podatkov. V strategiji Združenega kraljestva za uresničitev koristi za leto 2012 25 je bilo ocenjeno, da letne količinsko opredeljive koristi v ministrstvih Združenega kraljestva znašajo od 470 do 510 milijonov GBP na leto.

Kot je navedeno v 5. koraku, je uskladitev podatkov najdražji in najzahtevnejši korak. Čeprav morajo države članice te določbe izpolniti šele do leta 2017 ali 2020 (odvisno od zadevnih podatkov), je strokovna skupina v nedavnih razpravah 26 predvidela, da bo sočasna uskladitev tako velike količine podatkov povzročila visoke stroške in praktične težave. Predlagano je bilo, da bi bilo ta prihodnji izziv med drugim mogoče obvladati z opredelitvijo jasnih prednostnih nalog, kar pomeni, da bi bilo treba med temami podatkov, zlasti med tistimi iz Priloge III, določiti najpomembnejše zbirke podatkov za aplikacije, namenjene končnim uporabnikov.

Nekatere težave je mogoče ublažiti s finančnimi sredstvi EU, več projektov pa prejema podporo iz programov EU (npr. ISA 27 , Obzorje 2020, LIFE+). Taki projekti 28 lahko prispevajo k razvoju rešitev in orodij, ki jih lahko uporabljajo vse države članice (komponente, ki jih je mogoče znova uporabiti) in lahko izboljšajo učinkovitost na več področjih politike. Vendar pa države članice teh priložnosti ne izkoriščajo sistematično.

Ustreznost

Pri javnem posvetovanju 29 je bilo ugotovljeno, da imajo cilji Direktive precejšnjo podporo ter še vedno veljajo za ustrezne za odpravljanje ovir pri souporabi podatkov, ki ovirajo uspešno in učinkovito izvajanje okoljske politike. Poleg tega je iz razvoja politik EU razvidno, da cilji direktive INSPIRE sčasoma postajajo vse bolj pomembni in so vključeni v prednostne naloge Komisije, povezane s strategijo EU za enotni digitalni trg iz leta 2015. V strategiji je bilo ugotovljeno, da je treba povečati medsektorsko medopravilnost v javnem sektorju (s pregledom evropskega okvira interoperabilnosti), pri čemer ima direktiva INSPIRE zelo pomembno vlogo. V direktivi INSPIRE sta poudarjena spodbujanje storitev e-uprave ter potreba po uporabi načel „privzeto digitalno“ in „samo enkrat“.

V 7. okoljskem akcijskem programu je bilo znova poudarjeno, da je treba izboljšati dokazno podlago za okoljsko politiko. Poleg tega je lahko uporaba direktive INSPIRE pomembna za doseganje ciljev preverjanja ustreznosti 30 spremljanja stanja okolja in poročanja, ki se trenutno opravlja v okviru agende za boljše pravno urejanje 31 . 

Skladnost

Notranja skladnost Direktive se je izkazala za dobro, saj države članice večinoma sledijo njenim korakom.

V povezavi z drugo okoljsko zakonodajo je cilj Direktive prispevati k pravni in tehnični medopravilnosti na čezmejni ravni in ravni EU. Vendar je napredek pri prilagajanju upravljanja podatkov na okoljskem področju samo delno uspešen. Medtem ko je sklicevanje na direktivo INSPIRE po letu 2007 postalo običajno, se njena uporaba v praksi šele začenja, na primer na področju poročanja.

Dosledna uporaba pravil INSPIRE v povezavi z Direktivo o dostopu javnosti do informacij o okolju 32 , zlasti z določbami o dejavnem razširjanju informacij o okolju (glej člen 7), zagotavlja možnosti za lažjo souporabo podatkov ter boljše obveščanje in krepitev vloge državljanov.

Kar zadeva širši niz politik EU, je direktiva INSPIRE na splošno skladna s cilji evropskega okvira interoperabilnosti in širšimi cilji enotnega digitalnega trga EU. Poleg tega so vzpostavljene povezave z novima pobudama evropski oblak za odprto znanost in evropska podatkovna infrastruktura v okviru „evropske pobude za računalništvo v oblaku“ 33 in evropskega akcijskega načrta za e-upravo 34 . Posebna vprašanja, ki jim bo morda treba nameniti pozornost, vključujejo politike doslednosti dostopa do podatkov, določene tudi v direktivi o informacijah javnega sektorja. To je povezano s širšimi vprašanji prostega pretoka podatkov, ki so bila opredeljena kot prednostna naloga enotnega digitalnega trga.

Dodana vrednost EU

Glede na to, v katerem obdobju izvedbenega postopka direktive INSPIRE je pripravljeno to poročilo, ni mogoče analizirati dejanske ustvarjene dodane vrednosti EU. Direktiva INSPIRE še vedno omogoča precejšnje izboljšanje upravljanja prostorskih podatkov na ravni EU in čezmejni ravni, in sicer ne samo na okoljskem področju. Ne glede na to, ali gre za souporabo podatkov o kakovosti zraka ali obvladovanje tveganja poplav, je za okoljske rešitve pogosto potrebno čezmejno sodelovanje. Čeprav se to sodelovanje še ne zagotavlja dosledno, so na voljo dokazi, da ga onemogočajo težave, ki so posledica (predhodnih ali sedanjih) različnih nacionalnih pristopov. Več vrst uporabe podatkov, vključenih v direktivo INSPIRE, je mogoče na ravni EU dodatno izkoristiti v okviru poročanja in zagotavljanja podpore pri presojah vpliva ali ocenah, raziskavah in inovacijah. Pomembna je zlasti možnost izkoriščanja podatkov, prejetih v okviru programa Copernicus, saj je treba te podatke, pridobljene z zaznavanjem na daljavo, pogosto združiti s prostorskimi podatki, da se tako zagotovita dodana vrednost in okvir.

Trenutno je na voljo malo aplikacij 35 za končne uporabnike, ki omogočajo pridobivanje podatkov z uporabo pristopa INSPIRE na ravni EU. Po poročanju je bilo končanih nekaj poskusnih projektov, na primer poskusni projekt za poročanje o kakovosti zraka, vendar še noben ni primeren za praktično uporabo. Določanje nacionalnih prednostnih nalog se zelo razlikuje v smislu določanja najpotrebnejših zbirk prostorskih podatkov za čezmejne aplikacije ali dejavnosti poročanja na ravni EU (tj. nekatere so osredotočene na kakovost zraka 36 in druge na morske podatke 37 ). Sodelovanje med Komisijo in državami članicami na splošno velja za dobro, vendar ga je mogoče še okrepiti, na primer s skupnim razvojem izvedbenih orodij in elementov, namesto da vsaka država članica na novo odkriva že znane rešitve.

5.Ugotovitve

Ocena direktive INSPIRE potrjuje, da je Direktiva na splošno še vedno zelo pomembna za učinkovito izpolnjevanje potreb politike in bo sčasoma postala še pomembnejša glede na uveljavljanje digitalnega gospodarstva, kot je določeno v strategiji za enotni digitalni trg, v katero so vključeni pomembni elementi Direktive.

Dober napredek pri izvajanju je doseglo samo nekaj držav članic, v katerih so bile opravljene potrebne naložbe, izvajanje Direktive pa je bilo usklajeno s širšimi nacionalnimi ukrepi za politike odprtih podatkov in boljše storitve e-uprave. Ugotovljene vrzeli pri izvajanju so precejšnje in so posledica zamud, ki so se nabrale v tem postopku, kar poudarja razlike v hitrosti in kakovosti izvajanja.

Zaradi tega je bila na splošno uspešnost slabša. Precejšne ovire, ki še niso bile odpravljene in so posledica podatkovnih politik v številnih državah, ovirajo učinkovit napredek in ohranjajo upravno breme, saj uprave ne morejo preprosto souporabljati podatkov. Kljub temu so nekatere države članice dokazale, da je ta postopek možen, in pozitivno poročajo o doseženih koristih, čeprav samo v kakovostnem smislu.

To potrjuje ocena učinkovitosti najuspešnejših držav članic, ki so zgodaj vložile sredstva v izvajanje, razvile več politik odprtih podatkov ter prilagodile direktivo INSPIRE svojim nacionalnim prednostnim nalogam v zvezi z odprtimi podatki in prizadevanji za e-upravo. Predhodni stroški so višji od koristi, saj bo treba podatke najprej dati na voljo na zahtevane načine, preden se začnejo uporabljati za aplikacije, namenjene končnim uporabnikom. Številne države članice niso zagotovile dovolj velikih naložb, in sicer verjetno zaradi gospodarske krize.

Pri oceni skladnosti so bila odkrita področja, ki jim je treba nameniti pozornost, zlasti razvoj podatkovnih politik, ki povzroča ovire na notranjem (digitalnem) trgu, kar je pomembno tudi za pobudo za „prost pretok podatkov“.

Prihodnja dodana vrednost EU je lahko precejšnja. Reševanje navedenih težav in osredotočanje na potrebe končnih uporabnikov ter aplikacije zanje v čezmejnem okviru in v okviru EU lahko prispevata k izvajanju in določanju prednostnih sredstev in naložb.

6. Priporočila in naslednji koraki

Rezultati ocene jasno kažejo, da bodo v prihodnje potrebna okrepljena prizadevanja vseh akterjev na vseh ravneh. Komisija za ta namen predlaga več ukrepov za države članice in na ravni EU.

Pogoj za to je, da morajo vse države članice okrepiti svoja prizadevanja na področju izvajanja (npr. pri dejavnostih usklajevanja) in kritične presoje uspešnosti svojih podatkovnih politik. To velja zlasti za tiste države članice, ki najbolj zaostajajo, če želijo upoštevati prihodnje roke v zvezi z izvajanjem. Poleg tega se državam članicam v posvetovanju s Komisijo priporoča, naj:

1)dajo prednost zbirkam prostorskih podatkov 38 , zlasti tistim, ki so povezane s spremljanjem in poročanjem, in tistim, ki so opredeljene v ustreznih globalnih postopkih 39 ; 

2)izboljšajo usklajevanje med nacionalnim izvajanjem direktive INSPIRE in e-upravo, odprtimi podatki in drugimi ustreznimi postopki na nacionalni ravni.

Komisija bo dopolnila nacionalna prizadevanja, tako da bo:

A.podrobneje ocenila pomanjkljivosti nacionalnih podatkovnih politik v zvezi s členom 17 Direktive in raziskala sinergije s pobudo za „prost pretok podatkov“ 40 v okviru enotnega digitalnega trga, da bi s tem odpravila te težave;

B.pregledala in mogoče spremenila pravila INSPIRE 41 , zlasti o usklajevanju prostorskih podatkov, pri čemer bo upoštevala tveganja v zvezi z izvajanjem in zahtevnost izvajanja, da bi jih zmanjšala (poenostavitev zahtev);

C.pomagala državam članicam pri uporabi in izvajanju direktive INSPIRE (poenostavitev uporabe), na primer z uporabo skupnih orodij, ter spodbujala določanje prednostnih nalog skupaj z državami članicami;

D.tesno sodelovala z državami članicami pri raziskovanju priložnosti, ki izhajajo iz uporabe trenutnih programov financiranja na ravni EU, da bi se okrepila zmogljivost in odpravile vrzeli pri izvajanju direktive INSPIRE (npr. v okviru interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave).

Tudi drugi ukrepi v okviru enotnega digitalnega trga bodo prispevali k izvajanju direktive INSPIRE (npr. akcijski načrt za e-upravo in evropski okvir interoperabilnosti). Komisija bo skupaj z državami članicami tudi spodbujala vključevanje usklajevanja storitev in podatkov iz direktive INSPIRE v ustrezne pobude EU (npr. Copernicus in Obzorje 2020), službe Komisije in mednarodne partnerje EU.

Službe Komisije bodo po sprejetju tega poročila razpravljale o tem in drugih ustreznih ukrepih v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje in državami članicami v okviru za vzdrževanje in izvajanje direktive INSPIRE 42 .

(1)   COM(2015) 192.

(2)  2007/2/ES.

(3)  SWD(2013) 401.

(4)  V skladu s členom 23 Direktive 2007/2/ES.

(5)  Kot je dokumentirano v oceni učinka .

(6)  To je z metapodatki, ki zagotavljajo informacije o posameznem vidiku ali več vidikih prostorskih podatkov.

(7)  http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm/pageid/44

(8)   http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm/pageid/3

(9)  V treh prilogah k Direktivi je zajetih 34 tem prostorskih podatkov. Priloga I vsebuje osnovne teme podatkov, npr. referenčne koordinatne sisteme, naslove, katastrske parcele in prometna omrežja; Priloga II vsebuje geografske teme podatkov; npr. višino in pokrovnost tal; Priloga III zajema okoljske, zdravstvene in energetske teme podatkov, npr. objekte in naprave za spremljanje okolja, industrijske objekte in naprave, objekte in naprave za kmetijstvo in ribogojstvo, območja nevarnosti naravnih nesreč, habitate in energijske vire.

(10)   Uredba Komisije (ES) št. 1205/2008.

(11)  V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1089/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1312/2014.

(12)  Glej tudi poglavje 4.1 Poročila o vmesnem ocenjevanju izvajanja direktive INSPIRE – skupnega poročila EEA in JRC ( Tehnično poročilo EEA št. 17/2014 ).

(13)  Opomba: vsi podatki temeljijo na nacionalnih poročilih iz maja 2013 ali letnih poročilih o trenutnem stanju, zadnjem iz leta 2014. Države članice so od tedaj napredovale in morajo leta 2016 poročati o najnovejšem stanju.

(14)  Zmanjšanje količine podatkov je lahko posledica tega, da so države združile številne razdrobljene zbirke podatkov v eno ali nekaj nacionalnih zbirk podatkov. To bi lahko koristilo izvajanju.

(15)  SWD(2016) 243.

(16)   Infrastrukture za prostorske podatke v Evropi: stanje leta 2007.

(17)  V nekaterih državah članicah še vedno poteka razprava o skladnosti nacionalne zakonodaje, vendar to ni vplivalo na njihovo sposobnost dobrega izvajanja Direktive (glej razdelek 3 o „prenosu“).

(18)   Prispevek k razširjeni oceni učinka direktive INSPIRE .

(19)   Program za osnovne podatke — danski infrastrukturni model za javne podatke , 2014.

(20)  V neki študiji je bilo v zvezi z opravljenimi presojami vplivov zakonodaje EU na okolje na primer ugotovljeno, da bi bilo mogoče prihraniti 15 % časa in približno 150 milijonov EUR stroškov na leto na ravni EU (Tehnično poročilo JRC – EUR24327 EN – 2010 ).

(21)  V okviru informacijskega sistema za zemljišča v Romuniji se je direktiva INSPIRE na primer uporabila za upravljanje kmetijskih subvencij in opredelitev okoljskih izboljšav. Druge države članice so poročale o podobnih projektih.

(22)  Na primer: na Finskem je 57 % podatkov INSPIRE ODPRTIH in dostopnih v okviru storitev INSPIRE ali INSPIRE in odprti podatki ; okrožje Ashfield v Združenem kraljestvu objavlja podatke v skladu z evropsko direktivo INSPIRE kot odprte podatke.

(23)   COM(2011) 882.

(24)   2013/37/EU.

(25)  O tem je razpravljala strokovna skupina za vzdrževanje in izvajanje direktive INSPIRE decembra 2015.

(26)   Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave.

(27)  Primeri vključujejo: European Union Location Framework (EULF), Reusable INSPIRE Reference Platform (ARE3NA), European Geological Data Infrastructure (EGDI) in Scotland’s Environment Web .

(28)  94 % se strinja – 1 % se ne strinja – 5 % nima mnenja: stran 28 Zbirnega poročila o javnem posvetovanju o direktivi INSPIRE iz leta 2013 .

(29)  Glej Časovni načrt .

(30)  Glej delovni program Komisije za leto 2016 (COM(2015) 610, Priloga 2).

(31)   Direktiva 2003/4/ES.

(32)  COM(2016) 178.

(33)  Glej ukrep 19 v COM(2016) 179.

(34)   Informacijska platforma za spremljanje kemikalij na primer uporablja osnovne funkcije INSPIRE za dostop do številnih virov podatkov. Za druge primere glej sprotno opombo 28.

(35)   Geodateninfrastruktur Deutschland:   Zgodba o uspehu INSPIRE – Izvajanje e-poročanja o kakovosti zraka na podlagi direktive INSPIRE na nacionalni ravni .

(36)   Nemška infrastruktura morskih podatkov in okvirna direktiva o morski strategiji , 2015.

(37)  In omogočijo dostop do njih vsaj „v trenutnem stanju“ drugim javnim organom in javnosti v okviru digitalnih storitev v skladu z direktivo INSPIRE.

(38)  Na primer v okviru programa Copernicus, pobude ZN o globalnem upravljanju prostorskih informacij (UN-GGIM) in Skupine za opazovanje Zemlje.

(39)  Glej Začetno oceno učinka pobude za prost pretok podatkov .

(40)  Glej razdelek 2 in sprotno opombo 8.

(41)      Okvir za vzdrževanje in izvajanje direktive INSPIRE (MIF).