EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.6.2016

COM(2016) 424 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Ocena izvajanja Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah za leto 2016

{SWD(2016) 209 final}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

IN ODBORU REGIJ

Ocena izvajanja Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah za leto 2016

1. Uvod

Države članice so se znotraj Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 1 zavezale, da bodo oblikovale, izvajale in spremljale strategije 2 v skladu s celovitim pristopom na podlagi dokazov. Komisija letno ocenjuje izvajanje in o njem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Okvir EU je bil okrepljen s priporočilom Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov 3 . Priporočilo je okvir razširilo na dodatna področja in pozvalo države članice, naj vsako leto Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s priporočilom, in napredku, doseženem pri izvajanju strategije. 

Komisija v tem sporočilu poroča o splošnih sklepih o napredku pri izvajanju Okvira EU. Sporočilo prvič vsebuje tudi pregled ukrepov za vključevanje Romov, uvedenih v skladu s priporočilom Sveta. Spremni delovni dokument služb Komisije predstavlja oceno glede posameznih držav in poudarja primere praks na različnih tematskih področjih. Za podporo držav članic pri poročanju se je oblikoval podroben obrazec za poročanje 4 . Nekatere države članice (Francija, Nemčija in Slovenija) so se odločile za alternativno poročanje, medtem ko druge (Danska, Luksemburg in Nizozemska) 5 o svojih ukrepih niso poročale.

2. Vloga Komisije pri podpiranju držav članic

Komisija je spremljanje napredka pri vključevanju Romov povezala s širšo strategijo za rast Evropa 2020. Po letu 2012 je pet držav članic, ki imajo največje romske skupnosti in se srečujejo z najbolj perečimi izzivi, prejelo priporočila za posamezne države, da bi splošne politike postale bolj vključujoče za Rome. Leta 2016 se priporočila Komisije osredotočajo na spodbujanje udeležbe romskih otrok v kakovostnem rednem izobraževanju 6 . Pravni, politični in finančni instrumenti na evropski ravni so se v celoti uskladili z začetkom obdobja finančnega načrtovanja 2014–2020.

2.1 Krepitev zmogljivosti in spodbujanje sodelovanja

Komisija še naprej spodbuja dialog med državami članicami v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov 7 . Prav tako se nadaljuje delo delovne skupine za Rome, ki združuje zadevne službe Komisije, ki prispevajo k procesu vključevanja Romov v EU. Izvajajo se dvostranski obiski zaradi spremljanja v državah članicah s poglobljenimi razpravami med Komisijo, nacionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo, kakor tudi obiski romskih skupnosti.

Evropska platforma za vključevanje Romov, ki združuje vse zainteresirane strani na evropski ravni, je bila leta 2015 preoblikovana za zagotovitev bolj participativnega procesa. Krovne organizacije evropske civilne družbe, ki so v rednem dialogu s Komisijo, so tesno sodelovale pri reformi in pripravi evropske platforme, ki se je leta 2015 osredotočila na sodelovanje več zainteresiranih strani ter boj proti diskriminaciji in sovraštvu do Romov.

Komisija se je zavezala, da bo podpirala države članice pri razvoju nacionalnih platform za vključevanje Romov. Te bi morale imeti ključno vlogo pri zagotavljanju preglednega in vključujočega sodelovanja vseh zainteresiranih strani pri izvajanju, spremljanju in poročanju.

Komisija je prav tako okrepila pobude za krepitev zmogljivost in povezovanje v mreže na lokalni ravni s podpiranjem:

•partnerstev med lokalnimi organi (v okviru nadnacionalne kampanje „Za Rome, z Romi“) 8 ;

•skupnih programov 9 s Svetom Evrope za naložbe v mediacijo, strukturirani dialog ter krepitev zmogljivosti romskih skupnosti in lokalnih organov;

•mrež nadnacionalnega sodelovanja med organi na nacionalni in lokalni ravni ter (pro)romskimi nevladnimi organizacijami.

2.2 Boj proti diskriminaciji in sovraštvu do Romov

Komisija je leta 2015 okrepila ukrepe za boj proti diskriminaciji, segregaciji in sovraštvu do Romov, vključno z bojem proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva. Kot varuhinja pogodb ima Komisija nalogo zagotoviti, da se protidiskriminacijska zakonodaja, kot je direktiva o rasni enakosti 10 , ustrezno prenese v nacionalne zakonodaje in izvršuje. Komisija je začela drugi postopek za ugotavljanje kršitev glede diskriminacije romskih otrok v izobraževanju 11 ter nadaljevala s preiskavo domnevne diskriminacije na področju izobraževanja in nastanitve v več državah članicah.

Komisija je začela dialog z državami članicami, da bi zagotovila popoln in pravilen prenos ter izvajanje okvirnega sklepa Sveta o rasizmu in ksenofobiji 12 , potem ko je dobila pristojnost za nadzor njegovega izvajanja. Prav tako je okrepila prizadevanja za pomoč državam članicam, da se zagotovi učinkovito ukrepanje na terenu proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva. Začela je razpravo z informacijskimi podjetji, državami članicami in civilno družbo, da se zagotovi hitra odstranitev nezakonitega sovražnega govora na spletu ter spodbujanje razvoja protidiskurzov.

Komisija je začela nadnacionalno kampanjo ozaveščanja „Za Rome, z Romi“. Njen cilj je boj proti protiromskim stereotipom prek sodelovanja z mediji, spodbujanja kulturnega razumevanja, organizacije šolskih tekmovanj v risanju in podpiranja projektov partnerstva med lokalnimi organi.

Komisija je leta 2015 objavila sklop treh referenčnih dokumentov za podporo državam članicam v boju proti diskriminaciji in segregaciji:

•Smernice o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020 pri odpravljanju izobraževalne in prostorske segregacije, v okviru katerih strokovnjaki državam članicam, ki jih romska problematika najbolj zadeva, svetujejo glede izvajanja 13 .

•Brošura Zavedajte se svojih pravic z napotki o tem, kako predložiti zahtevek zaradi diskriminacije, in razlago pravic žrtev v preprostem jeziku za izboljšanje izvajanja direktiv o enakosti in ozaveščanja o pravicah 14 .

•Evropsko gradivo za šole o dobrih praksah v izobraževanju, vključno s praksami na področju zagotavljanja ciljno usmerjene podpore romskim otrokom in dela z romskimi družinami 15 .

Komisija je močno podprla resolucijo Evropskega parlamenta 16 o rasnem sovraštvu do Romov in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi. Komisija je v okviru programa Evropa za državljane financirala projekte za obeležitev spomina na holokavst nad Romi ter – v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo – lokalne, nacionalne in nadnacionalne projekte za vključevanje Romov in boj proti njihovi diskriminaciji.

3. Trenutno stanje na področju vključevanja Romov v državah članicah

Poleg gospodarske in finančne krize begunska kriza za države članice predstavlja izziv brez primere. Javni organi so pod pritiskom, da obravnavajo potrebe na novo prispelih beguncev – poleg svojega ranljivega romskega prebivalstva ter državljanov EU ali tretje države romskega porekla, ki živijo na njihovem ozemlju. Kljub izzivom, ki jih predstavlja vključevanje teh skupnosti, države članice ne bi smele dajati prednosti eni od skupin. Potreben je uravnotežen pristop, ki bo zadostil vsem potrebam v zvezi z vključevanjem prek medsebojno dopolnjujočih se in usklajenih ukrepov.

Ta ocena temelji na informacijah, predloženih s strani držav članic in dopolnjenih s prispevki civilne družbe. Delovna skupina za kazalnike vključenosti Romov (ki jo usklajuje Agencija za temeljne pravice v sodelovanju s 17 državami članicami in Komisijo) si prizadeva za oblikovanje skupnega okvira kazalnikov vključenosti Romov. Postopek je privedel do oblikovanja podrobnega obrazca za poročanje o sprejetih ukrepih, vendar je za vzpostavitev okvira kazalnikov vključenosti Romov, ki bo omogočal povezovanje ukrepov z vložki in rezultati, potrebno nadaljnje delo. Obrazec, ki se uporablja za letošnje poročanje, je za nekatere države članice predstavljal izziv. Komisija se zavzema za razvoj uporabniku prijazne metodologije poročanja, ki bo tesno povezana z okvirom kazalnikov vključenosti.

3.1 Horizontalni ukrepi

Diskriminacija je še vedno razširjena po vsej EU, prisotna je v vseh družbah in na vseh ključnih področjih. To je potrdila nedavna raziskava Eurobarometra 17 in povratne informacije s strani civilne družbe. Države članice se osredotočajo na spodbujanje medkulturnega dialoga, raznolikosti ter informacij o kulturi in zgodovini Romov, vključno s holokavstom nad Romi. Nekatere od njih so te informacije že vključile v svoje učne načrte. Pomembno je, da se boj proti diskriminaciji Romov obravnava z izobraževanjem otrok in da se to izobraževanje postavi v širši kontekst. Nekatere države članice so uvedle usposabljanja, namenjena povečanju dovzetnosti uradnikov in izvajalcev storitev, da bi s tem pridobili ustrezno medkulturno razumevanje za delo z Romi. Nekatere izvajajo tudi kampanje proti kaznivim dejanjem iz sovraštva. Vsi ti ukrepi so bistvenega pomena pri spodbujanju enakosti. Države članice so pozvane k njihovemu nadaljnjemu razvoju.

Kljub tem prizadevanjem pa na terenu ni mogoče opaziti nobenih resničnih izboljšav. Zato je potreben bolj sistematičen pristop, države članice pa so pozvane, da pokažejo več politične volje za boj proti diskriminaciji. Sovraštvo do Romov kot posebna oblika rasizma, ki je tesno povezana z globoko zakoreninjenimi stereotipi in stigmatizacijo Romov, narašča. Povezano je z vse večjo radikalizacijo in ekstremizmom v EU. Bistveno je, da se javni organi distancirajo od rasističnega in ksenofobičnega diskurza, usmerjenega proti Romom, ter da se učinkovito kaznujejo protiromska retorika, sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva. Treba se je zavedati, da nepripravljenost za ukrepanje prav tako prispeva k sprejemanju nestrpnosti v družbi.

Čeprav so nekatere države članice s sprejetjem zakonodaje, ki spodbuja vključevanje, sprejele ukrepe za odpravo diskriminacije in segregacije Romov – zlasti na področju izobraževanja za spodbujanje enakega dostopa romskih otrok do rednega izobraževanja 18 – pa sta izključenost s trga dela ter segregacija na področju izobraževanja in stanovanj še vedno prisotna. Države članice bi si zato morale tudi bolj prizadevati za zagotovitev učinkovitega praktičnega izvrševanja protidiskriminacijske zakonodaje, da se učinkovito odpravijo diskriminacijske in segregacijske prakse.

Večina držav članic je sporočila ukrepe za spodbujanje udeležbe Romov v družbi, a potrebna je še večja osredotočenost na romsko mladino. Položaj romskih otrok ostaja še posebej zaskrbljujoč. Nekatere države članice izvajajo ukrepe za preprečevanje nadlegovanja in ustrahovanja. Kljub temu je izključenost še vedno prisotna. V nekaterih državah članicah je povezana s pomanjkanjem registracije in osebnih dokumentov, nizko udeležbo teh otrok v predšolski vzgoji in varstvu ter višjimi stopnjami opuščanja šolanja.

Potrebe romskih žensk se obravnavajo predvsem v okviru splošnih ukrepov. Glede na to, da se srečujejo z različnimi oblikami diskriminacije (nasilje, trgovina z ljudmi, poroke mladoletnikov in pod prisilo sklenjene zakonske zveze ter prosjačenje otrok), bi jih bilo treba obravnavati v okviru bolj ciljno usmerjenih ukrepov kot del strateškega pristopa, vezanega na spol in prilagojenega otrokom. Ukrepov na teh področjih je veliko premalo, navkljub dokazom o povečanju trgovine z ljudmi, zaradi katere so prizadeti Romi 19 .

Države članice bi morale bolje obravnavati posebne razmere Romov, in sicer s kombinacijo splošnih ter ciljno usmerjenih ukrepov za zagotovitev učinkovitega dostopa do pravic in splošnih storitev.

3.2 Izobraževanje

V okviru ukrepov držav članic je še naprej največ pozornosti namenjene izobraževanju Večina držav članic je sporočila ukrepe, ki se nanašajo na predšolsko vzgojo in varstvo, zgodnje opuščanje šolanja, vključujoče izobraževanje ter podporo posameznim učencem. Mnoge države članice so sprejele strategije za obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, vendar te niso namenjene izrecno Romom, ki so še vedno prekomerno zastopani med osipniki. Veliko pozornosti je namenjene spodbujanju dostopa do predšolske vzgoje in izboljšanju njene kakovosti, s čimer se želi preprečiti poznejše zgodnje opuščanje šolanja ter izboljšati učne rezultate. V zadnjih letih je bila opažena pozitivna sprememba paradigme k priznavanju osrednjega pomena predšolske vzgoje. To se kaže v povečanju sredstev, dodeljenih za izgradnjo vrtcev, in zakonodajnih spremembah v nekaterih državah članicah, ki so uvedle ali podaljšale obvezno predšolsko izobraževanje 20 .

Nedavni pozitivni razvoj predstavljata spodbujanje vključujočega izobraževanja in podpora posameznim učencem v okviru rednega izobraževanja, kar preprečuje vključevanje učencev v posebne šole na podlagi njihovega socialnega ozadja. Pravno okolje, ki spodbuja vključevanje, kakršno je bilo okrepljeno v več državah članicah, morajo spremljati učinkoviti izvedbeni ukrepi. Da bi dosegli oprijemljive rezultate, je treba zagotoviti ustrezno spremljanje, trajnostno financiranje in ustrezno izobraževanje učiteljev. Več pozornosti je treba nameniti ponudbi druge priložnosti za izobraževanje in izobraževanja odraslih ter olajšanju prehoda med ravnmi izobraževanja, vključno s terciarnim izobraževanjem. Izvajanje aktivnih ukrepov za odpravljanje segregacije, da se romskim otrokom zagotovi kakovostno izobraževanje v okviru rednega izobraževanja, bi morala biti prednostna naloga. Za učinkovito izboljšanje zaposljivosti bi morali programi usposabljanj ustrezati dejanskim potrebam trga dela.

3.3 Zaposlovanje

Udeležba Romov na trgu dela ostaja zelo slaba. Države članice so dale prednost splošnim ukrepom za vključevanje brezposelnih delavcev, usposabljanje in subvencioniranje delovnih mest za dolgotrajno brezposelne. Države članice ponujajo tudi aktivacijske ukrepe/javna dela za osebe z migrantskim ozadjem, ki pa nimajo znatnega vpliva na Rome. Večina držav članic je sporočila ukrepe, s katerimi se podpira pridobivanje prvih delovnih izkušenj, poklicno usposabljanje ali usposabljanje na delovnem mestu, vseživljenjsko učenje in razvoj spretnosti. Več držav članic je začelo pobude za storitve splošnih zavodov za zaposlovanje ter spodbujanje samozaposlovanja in podjetništva. Kljub vsem tem ukrepom pa Romi še vedno ostajajo najbolj nezadostno zastopana skupina na trgu dela. Nizka stopnja izobrazbe in spretnosti ter razširjenost diskriminacije so dejavniki, odgovorni za slabe rezultate z vidika zaposlovanja. Aktivacijski ukrepi in javna dela so morebiti izboljšali statistiko zaposlenosti, vendar ta delovna mesta niso omogočila prehoda na odprti trg dela, saj je prišlo do učinka ujetosti, ki povzroča, da udeleženci ostajajo na slabo plačanih in nizkokakovostnih delovnih mestih, ki ne zadoščajo za izhod iz revščine.

Jasno je, da so potrebni vseobsegajoči in prilagojeni pristopi. Inovativne ukrepe – spodbujanje socialnih podjetij in podjetništva Romov, spodbude za delodajalce, pritegnitev zasebnih delodajalcev, ciljna osredotočenost na Rome v okviru jamstva za mlade ter spodbujanje socialnih vidikov v okviru javnih naročil – bi bilo treba bolje izkoristiti, kakor tudi celovite pristope k dejavnemu vključevanju. Prav tako je pomembno, da se skrbno spremlja vpliv vseh ukrepov za zaposlovanje Romov. Boj proti diskriminatornim praksam na trgu dela bi bilo treba okrepiti, pri čemer bi bilo treba tesneje sodelovati z inšpekcijo dela. V celoti bi bilo treba uporabiti sredstva iz Evropskega socialnega sklada, da se zagotovi učinkovitost in trajnost ukrepov, in sicer v obliki celostne in posamezniku prilagojene pomoči. Prav tako bi bilo treba v celoti izkoristiti možnosti v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za spodbujanje zaposlovanja Romov na podeželju, kjer jih večina živi.

3.4 Zdravje

Odpravljanje neenakosti na področju zdravja, s katero se soočajo Romi, še vedno predstavlja izziv, zlasti na najbolj prikrajšanih območjih. Večina držav članic je sporočila ukrepe, ki lajšajo dostop do zdravstvenega varstva in se osredotočajo na preventivne in zaščitne ukrepe, zlasti cepljenja otrok, načrtovanje družine in povečanje zdravstvene ozaveščenosti. Poleg tega sodelujejo z nevladnimi organizacijami. Vendar pa je za nekatere Rome dostop do zdravstvenih storitev omejen zaradi pomanjkanja registracije in zdravstvenega zavarovanja. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, da bi dosegli te ranljive skupine, vključno z njihovo udeležbo v pobudah zdravstvenega in socialnega varstva. Države članice bi morale uvesti tudi dejavnosti ozaveščanja, namenjene zdravstvenim delavcem in Romom.

3.5 Stanovanja

Najpomembnejši stanovanjski izzivi, in sicer boj proti segregaciji in preprečevanje prisilnih izselitev, niso bili dovolj obravnavani 21 . Več držav članic je sporočilo ukrepe za spodbujanje nediskriminatornega dostopa do socialnih stanovanj, druge pa ukrepe za boj proti segregaciji. Obe področji sta pomembni za nadaljnje skupne odločne ukrepe, ki bi se morebiti lahko financirali iz sredstev EU. Uporabi sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), ki bi privedla do (nadaljnje) segregacije objektov, bi se bilo treba izogibati. Odpravljanje segregacije zahteva dolgoročen pristop. Pogoji za uspešno odpravljanje segregacije vključujejo:

•osredotočanje na regije, ki zaostajajo v razvoju, in ogrožene regije;

•zagotavljanje usklajevanja med zainteresiranimi stranmi in sodelovanje zadevnih romskih skupnosti pri izvajanju;

•združevanje infrastrukture in razvoj človeških virov;

•legalizacijo nastanitev;

•začetek pripravljalnih in spremljevalnih ukrepov;

•zagotavljanje ustreznih nastanitev v integriranem okolju;

•vključitev odprave segregacije v celostni pristop.

Nekatere zadevne države so uvedle tudi ukrepe v zvezi z drugo prednostno nalogo, ki je izpostavljena v Okviru EU in priporočilu Sveta, in sicer zagotavljanje počivališč za potujoče Rome v sorazmerju z lokalnimi potrebami. Vse zadevne države članice bi Romom morale zagotoviti dostop do storitev javnih služb za izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

3.6 Strukturni ukrepi

Pozitiven napredek je bil dosežen pri izvrševanju dela in institucionalne zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov, čeprav se njihov mandat in sredstva še vedno precej razlikujejo. Mnoge izmed njih niso vključene le v usklajevanje ustreznih politik, temveč tudi v njihovo oblikovanje in pregled. Mnoge kontaktne točke so dejavno sodelovale pri usklajevanju prednostnih nalog politik z razpoložljivimi sredstvi iz programskega obdobja 2014–2020 22 . Njihova prizadevanja so prispevala k temu, da je bilo socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih romskih skupnosti vključeno v operativne programe kot specifična prednostna naložba. S tem se je zagotovilo trajnostno financiranje za ukrepe vključevanja Romov do leta 2020.

Nekatere nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov tesno sodelujejo z lokalnimi organi, zagotavljajo metodološko podporo pri razvoju lokalnih akcijskih načrtov ter sodelujejo s predstavniki (pro)romske civilne družbe. Njihova prepoznavnost med vsemi zainteresiranimi stranmi se povečuje. Vendar obstaja potreba po nadaljnjem izboljšanju, še posebej v zvezi s sodelovanjem pri izvajanju ukrepov z lokalnimi organi, civilno družbo in zlasti zasebnim sektorjem. Poročila držav članic kažejo, da nacionalni javni organi izvajajo večino sporočenih ukrepov, zlasti na področju izobraževanja in zdravstva, lokalni organi pa so običajno odgovorni za izvajanje ukrepov na stanovanjskem področju in pri zaposlovanju. Organizacije civilne družbe so najbolj dejavne na področju zdravja, kateremu sledi izobraževanje, vendar bi bilo treba še naprej spodbujati njihovo partnersko sodelovanje pri izvajanju ukrepov na vseh zadevnih področjih.. Potencialna vloga zasebnega sektorja je še vedno v veliki meri neraziskana.

V številnih državah članicah je vzpostavljeno sodelovanje med kontaktnimi točkami in organi za enakost 23 . Oba akterja prispevata politične ukrepe in po potrebi zagotavljata podporo. Še vedno pa za oba akterja obstaja potreba po povečanju človeških in finančnih virov, da bi se s tem izboljšalo njuno sodelovanje in povečala učinkovitost.

Pomen nadnacionalnega sodelovanja je vse bolj priznan, vse zadevne strani na vseh ravneh pa ga izvajajo in spodbujajo. Izmenjava dobrih praks med organi poteka na nacionalni ravni (npr. mreža EURoma, ki združuje kontaktne točke in organe upravljanja za izboljšanje uporabe skladov ESI za vključevanje Romov) in lokalni ravni (npr. v okviru strategije EU za Podonavje). Sklenjeni so bili dvostranski nacionalni sporazumi (npr. Francija-Romunija, Švedska-Romunija) za okrepitev nadnacionalnega sodelovanja na področju vključevanja Romov. Nadnacionalno sodelovanje na lokalni ravni prav tako zajema vključevanje Romov (npr. v okviru projektne skupine za Rome mreže EUROCITIES ali nove komponente v okviru programa ROMACT v podporo krepitvi zmogljivosti in nadnacionalnega sodelovanja za pomoč lokalnim organom). Več pozitivnih primerov sodelovanja med občinami v zahodni in vzhodni Evropi se osredotoča na zagotavljanje storitev Romom, tudi na področju izobraževanja (npr. sodelovanje Glasgowa in Osla z mesti Belfast, Craiova, Temišvar in Arad) in zaposlovanja (npr. sodelovanje Genta z mesti Glasgow, Atene in Malmö).

Države članice so sprejele ukrepe za razvoj spremljanja nacionalnih strategij vključevanja Romov. Zahteva skladov ESI glede učinkovitih metod spremljanja je imela pomembno vlogo pri izboljševanju ocenjevanja učinka ukrepov vključevanja Romov. Vendar so za ocenjevanje rezultatov ciljno usmerjenih in splošnih ukrepov v korist Romov, ki so jih sporočile države članice, potrebna dodatna prizadevanja, vključno z oceno njihovega vpliva na segregacijo, šolski uspeh in stopnje zaposlenosti Romov ter dostop do stanovanj in zdravstvenih storitev v integriranem okolju. V ta namen bo Agencija za temeljne pravice nadaljevala delo pri oblikovanju kazalnikov vključenosti Romov, ki naj bi pomagali pri razvoju metodologije za poročanje z zbiranjem prispevkov vseh ustreznih zainteresiranih strani. Spremljanje ukrepov za vključevanje Romov in uporabe skladov ESI za vključevanje Romov bi moralo biti bolje usklajeno, in sicer s tesnejšim usklajevanjem kontaktnih točk in organov upravljanja skladov ESI, da se zagotovi, da sredstva prejmejo Romi.

3.7 Financiranje

Komisija je v sporočilu iz leta 2015 predstavila možnosti financiranja, ki so na voljo v programskem obdobju 2014–2020. Splošna dodelitev finančnih sredstev za socialno vključenost ter boj proti revščini in diskriminaciji po posameznih državah je navedena v delovnem dokumentu služb Komisije. Opozoriti je treba, da je v okviru svojih splošnih dodelitev za socialno vključenost 12 držav članic 24 izbralo novo prednostno naložbo, ki omogoča financiranje ukrepov, usmerjenih izrecno, vendar ne izključno, v korist Romov, pri čemer so ji dodelile skupno 1,5 milijarde EUR. Poleg tega je bilo navedenih več drugih prednostnih naložb skladov ESI, ki naj bi prispevale k vključevanju Romov 25 .

Kar zadeva financiranje iz nacionalnih javnih sredstev, med bistvenimi področji političnih ukrepov največ naložb privabita področji izobraževanja in stanovanj, pri čemer je veliko manj sredstev namenjenih zaposlovanju in še manj zdravju. Na nacionalni ravni je financiranje horizontalnih in strukturnih ukrepov zanemarljivo. Kar zadeva financiranje iz skladov ESI in v skladu s priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra, sta glavni področji naložb vključujoče (tudi predšolsko) izobraževanje in zaposlovanje, pri čemer je precej sredstev namenjenih tudi zagotavljanju stanovanj. Znesek, dodeljen za naložbe v zdravstvo, je veliko manjši. V okviru horizontalnih in strukturnih ukrepov je največ sredstev, predvsem iz skladov ESI, namenjenih zaščiti žensk in otrok ter boju proti diskriminaciji.

Več držav članic je pripravilo popis romskih skupnosti, in sicer z uvedbo etničnih ali socialno-ekonomskih kazalnikov (tj. prikrajšane/ločene soseske, ljudje, ki najbolj potrebujejo pomoč, zemljevidi revščine itn.), da bi izboljšali ciljno usmerjanje in dodeljevanje sredstev skladov ESI za vključevanje Romov.

4. Širitev

Vključevanje Romov ostaja ključna prednostna naloga v okviru procesa širitve. Komisija tesno sodeluje z državami Zahodnega Balkana in Turčijo ter spremlja izvajanje zavez. V okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) potekajo pomembna prizadevanja v podporo programov za vključevanje Romov na nacionalni in regionalni ravni. Vendar pa so razmere, v katerih živi večina romskih skupnosti, še vedno zaskrbljujoče. Sprejemanje zakonodajnih ali političnih dokumentov ni dovolj. Za izvajanje ukrepov vključevanja bi bilo treba na nacionalni ravni dodeliti zadostna proračunska sredstva, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti izvajanju na lokalni ravni. Romske skupnosti morajo biti v celoti vključene v načrtovanje, izvajanje in spremljanje. Pobuda Desetletje vključevanja Romov 26 je zagotovila, da je vprašanje vključevanja Romov postalo del politične agende. Po Desetletju vključevanja Romov bi se ukrepi morali osredotočiti na doseganje merljivih rezultatov na terenu ter jasno zmanjšanje vrzeli med Romi in neromskim prebivalstvom s posebnim poudarkom na prednostnih področjih (izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, bivalne razmere in vpisovanje v register prebivalstva) ter medsektorskih področjih, povezanih s spolom in sovraštvom do Romov. V odziv na sedanjo begunsko krizo je treba okrepiti politike vključevanja Romov; znaten delež povratnikov v države Zahodnega Balkana, ki zdaj veljajo za varne izvorne države, predstavljajo Romi.

5. Sklepi in pot naprej

Na evropski ravni so bili vzpostavljeni pravni, politični in finančni instrumenti. Države članice so vzpostavile strukture usklajevanja, na priporočilo Sveta uvedle ciljno usmerjene in splošne ukrepe ter dodelile sredstva. V okviru ocene so bili ugotovljeni nekateri pozitivni trendi, kot so večji poudarek na predšolski vzgoji, nova povezava med prednostnimi nalogami politike vključevanja Romov in uporabo skladov ESI za obdobje 2014–2020 ter vloga nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov pri načrtovanju tega financiranja. Kljub naporom pa so se življenjski pogoji Romov poslabšali in široko razširjena sovražnost večinske družbe se je povečala. Resne težave so bile ugotovljene v boju proti diskriminaciji Romov, zlasti v zvezi s stanovanjsko in izobraževalno segregacijo ter preprečevanjem prisilnih izselitev. Trajnostna prizadevanja in izvajanje ukrepov na lokalni ravni še vedno niso zagotovljeni, sodelovanje s civilno družbo in udeležba zasebnega sektorja pri izvajanju ukrepov pa so še vedno nezadostni. Prav tako bi se moralo izboljšati upoštevanje vpliva prizadevanj za vključevanje na terenu.

Države članice bi morale zagotoviti obnovitev političnih zavez glede vključevanja Romov, tako da bi se pravni, politični in finančni instrumenti v celoti uporabljali in bi se na terenu dosegli oprijemljivi rezultati. Izvajanje na lokalni ravni je izrednega pomena.

Komisija poziva države članice, naj obravnavajo naslednje prednostne naloge:

Uveljavitev zakonodaje in zaščitnih ukrepov za preprečevanje diskriminacije, rasizma ter ksenofobije na nacionalni in lokalni ravni, in sicer s:

ospremljanjem, preprečevanjem, poročanjem in sankcioniranjem diskriminacije Romov na vseh področjih politike;

oinkriminacijo javnega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu, vključno zaradi etničnega porekla;

obojem proti trgovini z ljudmi z ukrepi, vezanimi na spol in osredotočenimi na otroke;

okampanjami za ozaveščanje in proti diskriminaciji, usmerjenimi k večinski družbi in ključnim zainteresiranim stranem, in sicer za spodbujanje razumevanja gospodarskega pomena in vzajemne koristi vključevanja Romov.

Preprečevanje prisilnih izselitev na podlagi etničnega porekla z zagotavljanjem, da izselitve potekajo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in ob zagotavljanju ustrezne alternativne stanovanjske rešitve za izseljene družine, da se prepreči brezdomstvo in poslabšanje izključenosti, ter s preučitvijo možnosti naložb v okviru skladov ESI za izboljšanje bivalnih razmer Romov.

Odprava segregacije na področju izobraževanja in stanovanj v skladu s smernicami Komisije prek zakonodaje, vključujočih političnih reform, izobraževanja učiteljev, razširjanja vključujočih metod in izrecnih ukrepov za odpravo segregacije skupaj z usmerjeno podporo za odpravo vseh ovir za dostop do izobraževanja in stanovanj s polnim izkoriščanjem možnosti v okviru skladov ESI.

Vzpostavitev zaščitnih in ciljno usmerjenih ukrepov za zagotovitev, da se s splošnimi ukrepi učinkovito doseže tudi romske skupnosti, zlasti na področjih zaposlovanja in zdravja.

Razširitev in večje število pobud manjšega obsega, ki so se izkazale za uspešne, z uporabo sredstev za obdobje 2014–2020.

Nadaljnje razvijanje metodologij zbiranja podatkov, spremljanja in poročanja za izpolnitev pričakovanj glede odgovornosti za porabo javnih sredstev in zagotovitev, da se oceni učinek ciljno usmerjenih in splošnih ukrepov v korist Romov ter da to vodi do seznanjanja s politikami in njihovemu pregledu.

Uporaba vseh možnosti, ki jih ponujajo nacionalne platforme za vključevanje Romov, za zagotovitev dejavnega vključevanja vseh zainteresiranih strani v izvajanje, spremljanje, poročanje in pregled politik, za spodbujanje izmenjave, vrednotenja in prenosa dobrih praks, za vzpostavljanje partnerstev in nadaljnjo mobilizacijo romskih skupnosti, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja.

Komisija bo še naprej podpirala države članice in zagotavljala potrebno zavzetost za vključevanje Romov na evropski ravni, pri čemer bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva za spodbujanje dialoga in sodelovanja. Glavne prednostne naloge Komisije so:

Uvedba ukrepov za zagotovitev popolnega izvajanja protidiskriminacijske zakonodaje in boj proti sovraštvu do Romov z uporabo razpoložljivih pravnih instrumentov.

Podpora nacionalnih romskih platform za spodbujanje vključujočega sodelovanja vseh zainteresiranih strani na nacionalni ravni.

Podpora prizadevanj držav članic za vključevanje Romov s spodbujanjem izmenjav, sodelovanja in usmerjenih tematskih razprav v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov.

Zagotavljanje dialoga na visoki ravni in političnih smernic z izvajanjem dvostranskih nadzornih misij, v katere bodo vključeni nacionalni in lokalni organi ter civilna družba.

Spodbujanje sodelovanja in dialoga na evropski ravni z vsemi zainteresiranimi stranmi v okviru reformirane evropske platforme za vključevanje Romov.

Podpiranje krepitev zmogljivosti lokalnih organov in civilne družbe za spodbujanje njihove aktivne mobilizacije.

Razvoj strateškega pristopa k vključevanju Romov po letu 2020 zaradi možne revizije priporočila Sveta, predvidene za leto 2019, ob upoštevanju preostale vrzeli med Romi in neromskim prebivalstvom na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj ter ob upoštevanju boja proti diskriminaciji in trenutnega razmisleka o vmesni oceni Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov.

(1)

COM(2011) 173 final, ki so ga voditelji držav in vlad potrdili na zasedanju 23. in 24. junija 2011.

(2)

Izraz strategija vključuje tudi povezane celostne ukrepe politike. Za države članice se uporabljajo naslednje kratice: AT – Avstrija, BE – Belgija, BG – Bolgarija, CY – Ciper, CZ – Češka, DE – Nemčija, DK – Danska, EE – Estonija, EL – Grčija, ES – Španija, FI – Finska, FR – Francija, HU – Madžarska, HR – Hrvaška, IE – Irska, IT – Italija, LT – Litva, LU – Luksemburg, LV – Latvija, MT – Malta, NL – Nizozemska, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, UK – Združeno kraljestvo. Malta nima romskega prebivalstva na svojem ozemlju.

(3)

UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(4)

Okvir za poročanje, ki se ravna po strukturi priporočila, je oblikovala delovna skupina za kazalnike vključenosti Romov, ki jo usklajuje Agencija za temeljne pravice v sodelovanju 17 držav članic (AT, BE, BG, CZ, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, NL, PT, RO, SK in UK). Okvir kazalnikov vključenosti Romov, ki ukrepe povezuje z vložki in rezultati, je treba še dokončno oblikovati.

(5)

 NL je zagotovila kvalitativno raziskavo o življenjskih razmerah Romov, ki jo je po naročilu vlade izvedla Univerza Erasmus. DK že dlje časa ni imenovala nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov. Kontaktna točka je sicer bila pred kratkim imenovana, vendar do sedaj Komisija še ni prejela poročila o ukrepih, uvedenih na podlagi priporočila Sveta.

(6)

BG, CZ, HU, RO in SK: http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_sl.htm .

(7)

 Srečanje mreže poteka dvakrat letno. Ustanovljena je bila leta 2012, da bi spodbujala vzajemno učenje in sodelovanje pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov in da bi Komisija v okviru mreže kontaktnim točkam lahko zagotavljala podporo pri njihovem delu. Tematske delovne skupine (trenutno s poudarkom na nadnacionalnem sodelovanju in romskih otrocih) v okviru mreže omogočajo bolj poglobljene razprave.

(8)

  http://ec.europa.eu/justice/discrimination/roma/for-roma-with-roma/index_en.htm .

(9)

Programa ROMED2 in ROMACT.

(10)

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, UL L 180, 19.7.2000.

(11)

Proti Slovaški aprila 2015. Prvi postopek je bil septembra 2014 sprožen zoper Češko.

(12)

2008/913/PNZ, UL L 328, 28.11.2008.

(13)

  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/thematic_guidance_fiche_segregation_en.pdf .

(14)

  http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/rights_against_discrimination_web_en.pdf .

(15)

  http://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/toolkitsforschools/general.htm .

(16)

15.4.2015, 2015/2615 (RSP).

(17)

Posebna raziskava Eurobarometra št. 437 (2015).

(18)

BG, CZ in SK

(19)

Europol: Poročilo o stanju: trgovina z ljudmi v EU.

(20)

 BG, CZ, HU in FI

(21)

Mednarodne organizacije za človekove pravice in civilna družba so v letu 2015 večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vrste prisilnih izselitev, do katerih je prišlo v več državah članicah. Glej na primer: http://www.coe.int/en/web/commissioner/-/european-countries-must-stop-forced-evictions-of-roma . V večini primerov niso bila zagotovljena alternativna socialna stanovanja in v nekaterih primerih so bili otroci ločeni od svojih družin.

(22)

 O skladih ESI: http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/ ; o okrepljenem sodelovanju pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju projektov, financiranih iz skladov ESI: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/what/glossary/e/european-code-of-conduct .

(23)

Organi, ustanovljeni v skladu z direktivami EU o enakosti 2000/43/ES, 2004/113/ES in 2006/54/ES.

(24)

 AT, BE, BG, CZ, ES, FR, EL, HU, IT, PL, RO in SK

(25)

 Na primer v okviru Evropskega socialnega sklada: zmanjševanje opuščanja šolanja in spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter primarnega in sekundarnega izobraževanja; boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti. V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj: socialna, zdravstvena in izobraževalna infrastruktura ali podpora fizični, gospodarski in socialni prenovi prikrajšanih skupnosti.

(26)

  http://www.romadecade.org/ .