EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.6.2016

COM(2016) 392 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

13. POROČILO

PREGLED UKREPOV TRGOVINSKE ZAŠČITE TRETJIH DRŽAV
PROTI EVROPSKI UNIJI ZA LETO 2015

{SWD(2016) 197 final}

1.Uvod

Trgovinska zaščita (imenovana tudi trgovinska sredstva) se zagotavlja s tremi instrumenti trgovinske zaščite: protidampinškimi, protisubvencijskimi in zaščitnimi ukrepi. Protidampinški in protisubvencijski ukrepi so namenjeni preprečevanju negativnih učinkov nepoštene trgovinske prakse zaradi dampinškega/subvencioniranega uvoza, ki domači industriji povzroča ali bi ji lahko povzročil znatno škodo, zaščitni ukrepi pa naj bi začasno ščitili domačo industrijo pred negativnimi učinki nepredvidenega in znatnega povečanja uvoza, ki ji povzroča ali bi ji lahko povzročil resno škodo. Spomniti je treba tudi, da se zaščitni ukrepi uporabljajo za uvoz s katerim koli poreklom in imajo torej učinke erga omnes, protidampinški in protisubvencijski ukrepi pa so bolj usmerjeni in se zato uporabljajo za posamezne države (in celo družbe).

Uporabo instrumentov trgovinske zaščite urejajo zadevni sporazumi in pravo Svetovne trgovinske organizacije („STO“). Da bi večstranski sistem STO ustrezno deloval, je treba taka pravila strogo spoštovati. Nepravilna uporaba instrumentov trgovinske zaščite privede do nezakonitih in neupravičenih ukrepov, ki negativno vplivajo na prosto in pravično trgovino. To velja zlasti za zaščitne ukrepe, ki so za trgovino najbolj omejevalni, saj veljajo za vse države porekla ne glede na to, ali posamično povečajo njihov uvoz in/ali povzročajo škodo. Zato so bili z zadevnim pravom STO določeni višji standardi za uvedbo zaščitnih ukrepov.

V zadnjih letih je v povezavi s svetovno gospodarsko in finančno krizo prišlo do povečanja uporabe ukrepov trgovinske zaščite proti Evropski uniji („EU“) in posameznim državam članicam. V času upočasnitve gospodarske rasti, ko se v nekaterih sektorjih zmanjšuje domača potrošnja, industrija išče druge možnosti, da bi ohranila svojo proizvodnjo/zaposlovanje in nadzorovala svoje stroške, zato se seveda usmerja v izvozne trge. Zato je bistvenega pomena, da se te izvozne priložnosti ne omejujejo z neupravičenimi ukrepi trgovinske zaščite, ki neupravičeno omejujejo dostop na trg.

Članice STO so upravičene do uporabe instrumentov trgovinske zaščite. Vendar je pomembno, da se instrumenti trgovinske zaščite ustrezno uporabljajo in ne privedejo do protekcionističnih ukrepov. Tudi EU redno uporablja te instrumente (zlasti protidampinške in protisubvencijske ukrepe), njen sistem pa temelji na uravnoteženem in zmernem pristopu s standardi, določenimi v zakonodaji EU 1 , ki presegajo celo zaveze v okviru STO. Na podlagi merila javnega interesa in uporabe pravila nižje dajatve se na primer ukrepi uvedejo na ravneh, nižjih od stopnje dampinga, kadar zadoščajo za odpravo škode, ki jo je utrpela zadevna industrija 2 . EU od svojih trgovinskih partnerjev pričakuje, da pri uporabi teh instrumentov proti EU ali posameznim državam članicam strogo spoštujejo tudi dogovorjene standarde STO. V tem okviru Evropska komisija („Komisija“) nadaljuje svoja prizadevanja za spodbujanje dobre prakse pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite med svojimi trgovinskimi partnerji, spremljanje ukrepov tretjih držav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite pa ostaja intenzivno in osredotočeno.

Iz navedenih razlogov Komisija po potrebi posreduje, da bi rešila sistemska vprašanja pri praksi tretjih držav glede uporabe trgovinske zaščite ter zagotovila skladnost s pravili STO. Komisija predloži pisne pripombe in se tudi redno udeležuje javnih zaslišanj v okviru postopkov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v tretjih državah, zlasti kadar velja, da gre za neupravičen vpliv na pravice in interese izvoznikov EU. Posreduje tudi v zadevnih institucionalnih primerih, ki izvirajo iz dvostranskih sporazumov EU.

Poleg tega Komisija, da bi razširila lastne visoke standarde pri preiskavah v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite in tako povečala kakovost preiskav, ki jih vodijo tretje države, za uradnike preiskovalnih organov tretjih držav zagotavlja celovito usposabljanje v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite. Tako usposabljanje običajno poteka enkrat letno v obliki enotedenskih seminarjev za največ 25 udeležencev iz različnih tretjih držav. Usposabljanja, organiziranega leta 2015, so se udeležili uradniki iz Indije, Japonske, Jordanije, Tunizije in Vietnama. Leta 2015 je bila Komisija tudi v stiku z več tretjimi državami, ki redno uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, da bi ob že vzpostavljenih dialogih organizirala izmenjavo dobre prakse v zvezi z uporabo zadevnih instrumentov.

V tem poročilu so opisani splošni trendi na področju dejavnosti trgovinske zaščite v tretjih državah, ki negativno vplivajo ali bi lahko vplivali na izvoz EU (protidampinški ali protisubvencijski ukrepi tretjih držav so lahko namenjeni EU kot celoti ali posameznim državam članicam). Poročilo vsebuje tudi pregled o tem, kaj dejansko pomeni spremljanje tretjih držav, vključno s podrobno analizo po državah in podatki, ki so navedeni v prilogi.

2.Splošni trendi

2.1.Veljavni ukrepi ob koncu leta 2015

Leta 2015 je na izvoz EU vplivalo 151 veljavnih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite 3 , kar pomeni, da se je število povečalo v primerjavi z letom 2014, ko je bilo uvedenih 140 ukrepov 4 . Kot je prikazano v grafu, število veljavnih ukrepov od leta 2010 očitno narašča, dejavnosti instrumentov trgovinske zaščite pa ostajajo precej pomembne.

Skupno število ukrepov, veljavnih leta 2015

Vir: statistični podatki STO in EU.

Indija je še vedno država, ki ima skupaj s Kitajsko uvedenih največ ukrepov proti uvozu EU, in sicer je veljavnih 19 ukrepov (Indija je uvedla 4 zaščitne in 15 protidampinških ukrepov, Kitajska pa 17 protidampinških in 2 protisubvencijska ukrepa). To pomeni, da je Indija v primerjavi z letom 2014 uvedla 7 (protidampinških) ukrepov manj, pri Kitajski pa ni večje spremembe, saj se je število uvedenih ukrepov od leta 2014 povečalo za enega. Sledijo Združene države z 18 veljavnimi ukrepi, večinoma protidampinškimi, vključno z dvema novima ukrepoma v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za izvoz EU (enim protisubvencijskim in enim protidampinškim). Brazilija ima uvedenih 16 (protidampinških) ukrepov, kar je izredno povečanje za 7 dodatnih ukrepov v primerjavi s preteklim letom. Turčija ima precej nespremenljivo, ampak še vedno visoko število uvedenih ukrepov (12). Vendar ima letos prvič po dolgem času veljavnih več protisubvencijskih (7) kot zaščitnih ukrepov (5).

Veljavni ukrepi ob koncu leta 2015 po državah

Vir: statistični podatki STO in EU 5 .

Kar zadeva vrste uporabljenih instrumentov, je od 151 veljavnih ukrepov 108 protidampinških, 5 protisubvencijskih in 38 zaščitnih ukrepov (spomniti je treba, da se zaščitni ukrepi uvedejo proti vsem državam porekla, ni pa nujno, da vsi neposredno vplivajo na EU, ki morda ima v nekaterih primerih manjši gospodarski interes).

Indonezija (8) je leta 2015 največkrat uporabila zaščitne ukrepe, sledita pa ji Turčija (5) in Indija (4). Zanimivo je, da so nekatere države zaščitne ukrepe uporabile prvič: Čile, Kostarika, Ekvador, Malezija in Zambija. Vendar EU v te države zadevnih izdelkov skoraj ali sploh ne izvaža.

2.2.Ukrepi, uvedeni leta 2015

Leta 2015 je bilo skupno uvedenih 37 novih ukrepov (21 protidampinških, 15 zaščitnih in 1 protisubvencijski), kar je nekoliko več kot leta 2014 (34). Največ novih ukrepov (8) je uvedla Brazilija (vsi so protidampinški). To je zelo veliko povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko Brazilija proti izvozu EU ni uvedla nobenega ukrepa v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ni pa presenetljivo glede na veliko število novih preiskav (7), ki jih je začela leta 2014.

2.3.Preiskave, ki so se začele leta 2015

Kar zadeva nove preiskave, se je leta 2015 začelo 18 preiskav za uvedbo zaščitnih ukrepov, 18 protidampinških preiskav in 1 protisubvencijska preiskava. To je nekoliko manj kot leta 2014 (37 v primerjavi z 41).

Število novih preiskav za uvedbo zaščitnih ukrepov leta 2014 je kazalo na naraščajoči trend, vendar je leta 2015 padlo na raven iz leta 2013. V absolutnem smislu pa je to še vedno precejšnje število.

Kar zadeva sektorje, je bilo največ postopkov trgovinske zaščite uvedenih za jeklo. Dejansko se je 19 od 37 novih preiskav, ki so se začele leta 2015, nanašalo na jeklarske izdelke (več kot polovica skupnega števila novih preiskav in več kot 12 novih preiskav v zvezi z jeklom leta 2014). S 7 novimi preiskavami, ki so se začele leta 2015 (zmanjšanje glede na 11 novih preiskav iz leta 2014), sledi kemična industrija. V zvezi s papirno industrijo, v katero so bile preiskave usmerjene zlasti leta 2014 (5 novih preiskav), so se leta 2015 začele 3 nove preiskave.

Nove preiskave, ki so se začele leta 2015, po sektorjih

Vir: statistični podatki STO in EU.

Kot je že bilo navedeno, se velika večina novih zadev iz leta 2015 nanaša na sektor jekla, ki doživlja svetovno krizo zlasti zaradi izredne presežne zmogljivosti. Združene države so leta 2015 uvedle začasne protisubvencijske ukrepe, nekaj držav v razvoju pa je začelo preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov (Indija je uvedla 2, Čile, Malezija, Vietnam in Zambija pa po eno zadevo). Glede na naravo erga omnes zaščitnih ukrepov bi ti lahko privedli do učinkov preusmeritve trgovine, vendar se v času nastanka tega poročila tveganje očitno ni udejanjilo.

Zadevni sektor je zaradi obsega presežne zmogljivosti na svetovni ravni skupaj z vse manjšim povpraševanjem in nizkimi cenami jekla zelo občutljiv in bi lahko tretje osebe zanj zlahka uvedle ukrepe trgovinske zaščite. Če se temeljni problem presežne zmogljivosti na svetovni ravni ustrezno ne odpravi, predstavlja tveganje za vse pogostejše uvajanje trgovinske zaščite. To lahko zadeva tudi druge sektorje, kot je sektor aluminija ali keramike.

3.Ponavljajoča se vprašanja in glavni dosežki

3.1.Ponavljajoča se vprašanja

Komisija je poleg nekaterih vprašanj, ki so se v preteklih letih ponavljala, kot je uporaba zaščitnih ukrepov v gospodarstvih v vzponu ali pomanjkanje preglednosti v postopkih v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, med letom 2015 ugotovila, da je vse več postopkov proti izogibanju. Trenutno v sporazumih STO ni nobenih enotnih pravil proti izogibanju, zato je temu področju treba posvetiti posebno pozornost. Komisija je posredovala tudi v postopkih v zvezi z izvozom predelanih kmetijskih proizvodov iz EU.

Zaščitni ukrepi so bili težko vprašanje tudi leta 2015. Zaščitni ukrepi so najbolj omejevalni in bi se morali uporabiti le v zares izjemnih okoliščinah. Čeprav nekatere preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov neposredno ne vplivajo na izvoz EU, Komisija sistematično posreduje v skoraj vseh preiskavah, da že v začetni fazi opozori na resne pomanjkljivosti.

Poleg ponavljajočih se pomanjkljivosti, ugotovljenih v več preiskavah tretjih držav za uvedbo zaščitnih ukrepov (nobenega očitnega povečanja uvoza, pomanjkanje preglednosti ali slabe in neprepričljive ocene škode), število zadev in pojavljanje novih uporabnic, zlasti držav v razvoju, ostaja zaskrbljujoče.

Kljub sistematičnim posredovanjem Komisije, pripravljenim v sodelovanju z industrijo in zainteresiranimi stranmi, se ukrepi uvedejo v večini primerov.

Po drugi strani so taka posredovanja vsaj v nekaterih primerih privedla do manj omejevalnih ukrepov (tj. nižje stopnje dajatev, višje kvote, krajše trajanje ali hitrejša liberalizacija ukrepov) 6 . V nekaterih primerih se ukrepi tudi niso uvedli, vendar že sam začetek preiskave kljub temu negativno vpliva na trgovinske tokove zaradi negotovosti izida.

Leta 2015 je Čile presenetljivo uvedel največ novih preiskav za uvedbo zaščitnih ukrepov (skupno 4; leta 2014 je Indija začela 7 preiskav za uvedbo zaščitnih ukrepov). Tudi Zambija je postala precej dejavna na področju trgovinske zaščite in je prvič začela preiskavo v zvezi z jeklom, na podlagi katere je leta 2015 uvedla en zaščitni ukrep. V sektor jekla so bili usmerjeni tudi zaščitni ukrepi, ki zaradi narave erga omnes instrumenta zelo verjetno vodijo v preusmeritev trgovinskih tokov, kar lahko ima verižni učinek.

Pravica strani do obrambe v okviru postopkov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite je ključni element v vsaki preiskavi trgovinske zaščite, saj bi se moralo zainteresiranim stranem omogočiti, da pravočasno proučijo nezaupni spis. Zato je pomembno, da vsebuje smiselno nezaupno različico vseh evidentiranih dokumentov in/ali smiseln povzetek zaupnih informacij.

Na žalost v številnih preiskavah in jurisdikcijah, zlasti kadar vključujejo le enega ali majhno število pritožnikov, v nezaupnem spisu ni skoraj nobene informacije. V takih primerih Komisija posreduje pri preiskovalnih organih in zahteva informacije vsaj v obliki indeksov ali razponov, da si strani lahko ustvarijo smiselno splošno predstavo o stanju.

Leta 2015 se je število zadev, ki vključujejo izogibanje 7 protidampinškim ukrepom, povečalo. Cilj preiskave proti izogibanju je ugotoviti, ali se poskuša izvoznik, za katerega so bili uvedeni protidampinški ali protisubvencijski ukrepi, ali uvoznik, ki mora plačati zadevne dajatve, tem izogniti, pogosto s pretovarjanjem prek druge tretje države. Kadar preiskovalni organ ugotovi, da gre za izogibanje, se lahko protidampinške ali protisubvencijske dajatve razširijo na izdelek, ki je bil poslan iz zadevne tretje države ali ga je izvozil določeni izvoznik, za katerega se je ugotovilo, da je vpleten v izogibanje (podobna pravila veljajo za dele ali nekoliko spremenjeno različico zadevnega izdelka). Izogibanje je načeloma nesprejemljivo in nezakonito, preiskave proti izogibanju pa lahko postanejo problematične, kadar vplivajo na resnične proizvajalce/izvoznike, ki se ne poskušajo izogniti ukrepom, ampak le opravljajo svojo običajno dejavnost.

Pri protisubvencijskih zadevah je potrebna intenzivnejša dejavnost zaradi razprav, povezanih z naravo podpore EU, zlasti v zadevah v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi. Kadar gre za pomoči EU, Komisija neposredno postane zainteresirana stran in mora sodelovati z izpolnitvijo posebnega vprašalnika. Komisija je na primer dejavno sodelovala v postopku v kanadski zadevi o rafiniranem sladkorju in egiptovski zadevi o siru edamec, da bi dokazala, da so taki programi EU po pravilih STO nespecifični in zato zanje ni treba uvesti instrumentov trgovinske zaščite. V slednjem primeru je bilo to uspešno, kot je pojasnjeno v nadaljevanju poročila.

3.2.Glavni dosežki

3.2.1.Brazilija – opustitev ukrepov

Glavni dosežek v Latinski Ameriki je bila opustitev protidampinških ukrepov proti EU za emulzijski stiren-butadienski kavčuk oziroma SBK (sintetični kavčuk). Brazilija je to protidampinško preiskavo začela maja 2014. Gospodarski interes za proizvajalce EU je ocenjen na približno 80 milijonov EUR.

Ukrepi so se 22. novembra 2015 uvedli za pet let, vendar so bili za eno leto opuščeni zaradi javnega interesa (v tem primeru zaradi stabilnosti cen). Opustitev se lahko podaljša še za eno leto, nato pa se ukrepi iztečejo. Lahko se tudi kadar koli ponovno uvedejo. Opuščeni ukrepi zajemajo od 0 % do 36,4 %.

Komisija je posredovala v intenzivni tehnični in politični razpravi z brazilskimi organi o primernosti ukrepov. Taka razprava je bila odločilen dejavnik za opustitev dajatve.

3.2.2.Združene države – zmanjšanje negativnega učinka ukrepov na uvoz nepremazanega papirja

Organi Združenih držav so februarja 2015 začeli protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nepremazanega papirja s poreklom med drugim iz Portugalske (gospodarski interes za proizvajalce EU je znašal približno 105 milijonov EUR). Ameriško ministrstvo za trgovino je v svoji predhodni ugotovitvi menilo, da izvoznik EU ni sodeloval med preiskavo. Zato je na podlagi negativnih razpoložljivih dejstev za družbo uvedlo 29,53-odstotno predhodno stopnjo dampinga.

Komisija je v sodelovanju s prizadetim izvoznikom EU posredovala pri zadevnem ministrstvu in trdila, da je družba dejansko ustrezno sodelovala. Ministrstvo je v svoji končni ugotovitvi odločilo, da stopnjo dampinga zniža na 7,8 %.

3.2.3.Turčija – brez uvedbe zaščitnih ukrepov za papir za tiskanje in pisanje

Turčija je izvedla preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov za papir za tiskanje in pisanje, ki vključuje velik gospodarski interes za EU v višini približno 175 milijonov EUR. Iz javno razpoložljivih dokazov je bilo razvidno, da zadeva ni bila pretirano dobro utemeljena. Komisija je v sodelovanju z industrijo večkrat posredovala in preiskava se je brez uvedbe ukrepov zaključila avgusta 2015.

3.2.4.Maroko – zmanjšanje negativnega učinka zaščitnih ukrepov

Komisija je v sodelovanju z industrijo posredovala v preiskavi za uvedbo zaščitnih ukrepov za hladno valjane jeklene plošče in platirane ali prevlečene jeklene plošče, kjer je gospodarski interes za izvoznike EU znašal približno 130 milijonov EUR. Glavni cilj je bil izogniti se temu, da bi bil znaten izvoz EU v prosto cono Tangierja izključen iz preiskave in obsega ukrepov, ter poudariti, da ni bilo časovnega sovpadanja med povečanjem uvoza in morebitno škodo domači industriji. Posredovanja Komisije so bila uspešna, saj se je negativni učinek ukrepov zmanjšal.

3.2.5.Egipt – brez resne škode v preiskavi za uvedbo zaščitnih ukrepov za avtomobilske baterije in beli sladkor

Egipt je decembra 2014 začel preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov za avtomobilske baterije, kjer je gospodarski interes za izvoznike EU znašal približno 40 milijonov EUR. Komisija je posredovala s pisnimi pripombami ter udeležbo na javnih zaslišanjih in posvetovanjih na podlagi sporazuma Euromed, da bi poudarila, da je bila analiza škode in vzročne zveze neprepričljiva. Preiskava se je zaključila decembra 2015 brez uvedbe ukrepov.

Egipt je aprila 2015 začel še eno preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov za beli sladkor, kjer je gospodarski interes za izvoznike EU znašal približno 35 milijonov EUR. Hkrati so bili uvedeni začasni ukrepi. V zvezi s to zadevo so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti; zlasti domača industrija se je pozitivno razvijala, prav tako pa ni prišlo do nedavnega, izrazitega in nenadnega povečanja uvoza ali resne škode. Egiptovski organi so po odločnih posredovanjih Komisije v sodelovanju z industrijo v svojem poročilu iz oktobra 2015 sklenili, da industrija dejansko ni utrpela resne škode, na podlagi tega pa so februarja 2016 sprejeli uradno odločitev o zaključku preiskave brez ukrepov.

3.2.6.Filipini – znižanje dajatev, uvedenih za časopisni papir

Filipini so leta 2013 začeli preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov na uvoz časopisnega papirja, ki bi morda lahko vplivala na uvoz iz Združenega kraljestva, Finske, Nemčije in Nizozemske ter kjer je gospodarski interes za proizvajalce EU znašal približno 8 milijonov EUR. Komisija je bila vključena od vsega začetka ter tesno sodelovala z industrijo in zainteresiranimi stranmi, da bi odpravila pravne napake v peticiji in ugotovitvah, ki so jih razkrili preiskovalni organi. Med letoma 2013 in 2015 je večkrat pisno in ustno posredovala. Nazadnje je posredovala marca 2015, tik pred sprejetjem končne ugotovitve. Na podlagi usklajenih prizadevanj se je stopnja zaščitnih dajatev na koncu znižala za 60 %, in sicer s približno 46 EUR na 18 EUR na tono časopisnega papirja.

3.2.7.Jordanija – zaključek preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov brez ukrepov

Razlogi za preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom papirja formata A4, ki je vključevala gospodarski interes za izvoznike EU v višini približno 4 milijone EUR in se je začela avgusta 2014, so bili neutemeljeni. Zdelo se je namreč, da so težave lokalne industrije nastale zlasti zaradi neučinkovitosti in težav s kakovostjo. Industrija EU je bila zelo zaskrbljena zaradi te zadeve; ugotovljeno je bilo namreč, da je v tem sektorju prisoten „učinek okužbe“, saj so podobne preiskave začeli še Maroko, Turčija in Združene države. Po odločnih posredovanjih Komisije (pisne pripombe ter udeležba na javnem zaslišanju in posvetovanjih na podlagi pridružitvenega sporazuma) je bila preiskava zaključena novembra 2015 brez ukrepov.

3.2.8.Druge zadeve, ki jih je treba omeniti 8

Avstralski organi so leta 2013 začeli protidampinško preiskavo glede predelanih proizvodov iz paradižnika iz Italije. Gospodarski interes za proizvajalce EU je znašal 48 milijonov EUR. Komisija je italijansko industrijo večkrat podprla s številnimi pisnimi pripombami, pri čemer je bilo 45 % izvoza izključenih iz ukrepa, dajatve za druge sodelujoče izvoznike pa so bile razmeroma nizke (v povprečju 4 %).
Vendar so avstralski organi le nekaj mesecev po zaključku te preiskave leta 2015 začeli novo preiskavo iz razlogov, ki so se zdeli precej neutemeljeni. Namen je ponovno preiskati uvoz dveh družb, ki sta bili prej izključeni iz ukrepa in ki za EU predstavljata gospodarski interes v višini približno 28 milijonov EUR. Komisija je leta 2015 še naprej odločno posredovala v podporo italijanskima izvoznikoma. Na žalost so avstralski organi v začetku leta 2016 uvedli ukrepe na podlagi vprašljive metodologije, glede katere se pojavljajo resna sistemska vprašanja. Avstralski odbor za preverjanje protidampinških ukrepov je 13. aprila 2016 na zahtevo italijanskih družb in organov začel upravni pregled ukrepov. Komisija je v sodelovanju z industrijo in zainteresiranimi stranmi v času nastanka tega poročila intenzivno vključena v tehnična in politična prizadevanja, da bi se rešila zadevna vprašanja.

Egipt je leta 2014 začel protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom sira edamec (gospodarski interes za EU je znašal 20 milijonov EUR) iz Nizozemske. Komisija je poudarila, da so bili preiskovani programi subvencioniranja nespecifični in jih zato ni mogoče izpodbijati po pravilih STO. Egiptovski organi so se strinjali s temi trditvami in marca 2015 zaključili preiskavo brez uvedbe ukrepov.

Južna Afrika je predlagala dokončne dajatve za uvoz zamrznjenih kosov piščancev iz Nemčije, Nizozemske in Združenega kraljestva. Zadeva je vključevala gospodarski interes v višini 30 milijonov EUR. Komisija in druge zainteresirane strani so imele pomisleke glede stopenj dampinga in njihovega izračuna za Združeno kraljestvo. Južnoafriški preiskovalni organ ITAC je v končni ugotovitvi z dne 27. februarja 2015 znižal navedene stopnje za posamezne proizvajalce iz Združenega kraljestva (z 18,68 % na 13,07 %) ter „vse ostale“ proizvajalce iz Združenega kraljestva (s 34,7 % na 22,3 %).

4.Dejavnost v STO

Komisija je dejavna tudi v STO, da bi zaščitila interese EU v posebnih primerih ali pa rešila sistemska vprašanja. Njeno delovanje poteka v obliki (i) izpodbijanja ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v STO, ki so po mnenju EU nezdružljivi s pravom STO, (ii) posredovanja v sporih STO, povezanih z instrumenti trgovinske zaščite, v katerih sodeluje kot tretja oseba, in (iii) dejavnega sodelovanja v ustreznih odborih za pravila v Ženevi.

(i) Kadar se za ukrepe šteje, da niso združljivi s pravom STO, lahko Komisija zahteva ustanovitev panela STO. To je storila na primer glede protidampinških ukrepov, ki jih je Kitajska uvedla na uvoz nekaterih jeklenih cevi (DS 460), in glede protidampinških ukrepov, ki jih je Rusija uvedla na uvoz lahkih gospodarskih vozil (DS 479). 

V prvem primeru je Organ STO za reševanje sporov oktobra 2015 sprejel poročilo pritožbenega organa s pozitivnim izidom za EU in Kitajski priporočil, naj svoje ukrepe uskladi s pravili STO. Kitajska ima čas do 22. avgusta 2016, da izvede priporočila in odločitev Organa za reševanje sporov. V drugem primeru je panel začel delovati šele leta 2015, odločitev pa naj bi podal leta 2016.

(ii) Poleg tega Komisija kot tretja oseba posreduje tudi v postopkih STO, katerih uvedbo so zahtevale tretje države, njen glavni namen pa je rešiti in spremljati vprašanja sistemskega interesa, ki lahko vplivajo tudi na način, kako EU uporablja instrumente trgovinske zaščite. Taka posredovanja imajo tudi ofenzivni interes, saj se Komisija zavzema za višje standarde v preiskavah trgovinske zaščite v tujini. Komisija je leta 2015 kot tretja oseba ponovno posredovala v več primerih.

(iii) Komisija prav tako dejavno sodeluje v ustreznih odborih STO v Ženevi. Ukrepe drugih članic STO pregledujejo odbori za protidampinške/protisubvencijske ukrepe v okviru polletnega in mesečnega poročanja STO. Posebna pozornost je namenjena odboru za zaščitne ukrepe, ker se ta instrument uporablja vse pogosteje, kar je zaskrbljujoče, kot je že bilo pojasnjeno. Komisija opozarja na posamezne primere, pri katerih ima EU gospodarski ali sistemski interes. Poleg tega dejavno sodeluje v skupini za tehnično razpravo o vprašanjih v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki poteka ob robu tega odbora STO, leta 2015 pa je tudi predsedovala razpravi skupine. Glavni cilj je izmenjati stališča o praksah posameznih članic STO.

5.Sklep

Iz podatkov v tem poročilu je razvidno, da so leta 2015 dejavnosti trgovinske zaščite proti EU ali njenim državam članicam ostale intenzivne in so zahtevale precejšnja prizadevanja služb Komisije.

Za to leto je značilna tudi večja zahtevnost zadevnih primerov zaradi različnih dejavnikov, kot je sedanja razprava o presežnih zmogljivostih v sektorju jekla na svetovni ravni ali politični okvir v nekaterih tretjih državah, v katerih bi lahko ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite postali protekcionistični. Poleg tega so si proizvajalci v državah članicah EU, ki se soočajo z izzivi na notranjem trgu ali svojih domačih trgih, zelo prizadevali za izvoz, da bi dosegli cilje za rast in zaposlovanje, zaradi česar se pogosteje soočajo z ukrepi tretjih držav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite.

Komisija je leta 2015 sodelovala v nekaterih zahtevnih razpravah z nekaterimi tretjimi državami o naravi subvencij EU, da bi pojasnila, da se po pravilih STO ne bi smele šteti za specifične, in dosegla pozitivne rezultate.

Cilj Komisije je vedno dialog, ki koristno prispeva k razvoju sistemov tretjih držav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, pri čemer zagovarja in spodbuja skladnost s pravili STO. V skladu s tem so leta 2015 potekali dvostranski stiki s Turčijo in Brazilijo (dvema od najdejavnejših držav na področju trgovinske zaščite proti proizvajalcem EU) z namenom, da se izmenjajo dobre prakse ter spodbujata vzajemno razumevanje in sodelovanje, kar posledično pripomore k temu, da se za industrijo EU ne uvedejo nepravični ukrepi. Tak dialog je že vzpostavljen s Kitajsko.

Pomen posredovanj Komisije je vsako leto večji zaradi izkušenj, pridobljenih v preteklih posredovanjih, ter obstoječih formalnih in neformalnih stikov s tretjimi državami. Vendar še vedno ostajajo nerešena številna vprašanja, ki so se pojavila v zadnjih letih, v nekaterih primerih pa se je stanje celo poslabšalo, zlasti kar zadeva razširjeno uporabo zaščitnih ukrepov v več tretjih državah in njihov vprašljiv način uporabe tega instrumenta.

Ukrepi trgovinske zaščite, ki jih uvedejo tretje države, ter tekoče preiskave imajo pomemben gospodarski vpliv na izvoz EU. Komisija si bo zato še naprej prizadevala, da med trgovinskimi partnerji EU spodbuja visoke standarde, ki jih uporablja EU, saj pripomorejo k strategiji dostopa do trga za izdelke, s katerimi se pravično trguje. Prav tako bo okrepila svoja posredovanja ter zagotavljala tehnično podporo in svetovanje izvoznikom EU, zlasti kadar se soočajo z možnostjo, da tretje države morda zlorabljajo instrumente trgovinske zaščite. Ta prizadevanja so v celoti skladna z drugimi prizadevanji Komisije v zvezi z dostopom do trga.

Pri izvajanju teh nalog je interakcija z industrijo Unije, posameznimi družbami EU in državami članicami bistvenega pomena, kar velja tudi za dvostranske dialoge in izmenjavo dobre prakse s tretjimi državami. V tem smislu dejavnosti Komisije glede uporabe instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah daleč presegajo zgolj spremljanje in dejansko predstavljajo pomemben del njene dejavnosti.

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51–73); Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93–126); Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16–33); Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33–49).

(2)

Spomniti je treba, da je Komisija predlagala spremembo zakonodaje, da bi omejila področje uporabe pravila nižje dajatve pod določenimi pogoji (COM(2013) 192 final z dne 10. aprila 2013), vendar to še čaka na odločitev Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Podrobnosti ukrepov, ki so jih tretje države uvedle proti EU, so na voljo na spletnem mestu GD TRADE na povezavi: http://trade.ec.europa.eu/actions-against-eu-exporters/cases/index.cfm.

 

(4)

Zadeva, uvedena proti EU, se šteje za eno zadevo ne glede na število zadevnih držav članic EU.

(5)

Ostalih 11 ukrepov je porazdeljenih med 10 držav: Čile, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Japonska, Koreja, Malezija, Nova Zelandija, Vietnam in Zambija.

(6)

Za podrobnosti glej oddelek 3.2 z naslovom „Glavni dosežki“.

(7)

Preiskave proti izogibanju niso zajete v spletnem iskalniku iz opombe 3.

(8)

V tem oddelku so zajete zadeve, ki so že omenjene v letnem poročilu za leto 2014 ( http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/actions-against-exports-from-the-eu/ ) in so se uradno zaključile leta 2015.