This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016DC0163
REPORT FROM THE COMMISSION assessing the quality of data reported by Member States in 2014 on balance of payments, international trade in services and foreign direct investment
POROČILO KOMISIJE o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2014 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah
POROČILO KOMISIJE o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2014 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah
COM/2016/0163 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.3.2016
COM(2016) 163 final
POROČILO KOMISIJE
o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2014 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah
{SWD(2016) 68 final}
POROČILO KOMISIJE
o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2014 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah
1.Uvod
Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 184/2005 1 določa:
„Komisija s pomočjo Odbora za plačilno bilanco iz člena 11(1) oceni kakovost prenesenih podatkov na osnovi poročil o kakovosti. Ta ocena Komisije se pošlje v vednost Evropskemu parlamentu.“
V tem poročilu Komisije je ocenjena kakovost podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, ki so jih sporočile države članice EU leta 2014 v skladu z Uredbo (ES) št. 184/2005. Komisija je to poročilo pripravila s pomočjo Odbora za plačilno bilanco, kot je določeno v členu 4(3) Uredbe, in na podlagi rezultatov ocene kakovosti, ki jo je med januarjem in julijem 2015 izvedel Eurostat. Ocena kakovosti je zajemala tudi državi Evropskega gospodarskega prostora Islandijo in Norveško, vendar v poročilu Komisije rezultati za ti državi niso analizirani.
V tem poročilu so na kratko opisana načela za ocenjevanje kakovosti uradne statistike. V nadaljevanju je analizirano, v kolikšni meri so podatki o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah skladni z načeli kakovosti, na katerih temelji evropski statistični sistem (ESS).
To poročilo je osredotočeno predvsem na zahteve, v skladu s katerimi morajo države članice pripravljati in sporočati podatke o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, in na to, ali države članice upoštevajo s tem povezane zakonodajne obveznosti. Zagotavlja tudi informacije, ki jih je mogoče uporabiti za ocenjevanje kakovosti teh podatkov, s posebnim poudarkom na skupnih agregatih in glavnih elementih, ki so potrebni za pripravo agregatov.
Spremljajoči delovni dokument služb Komisije o kakovosti statistik o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, ki so jih leta 2014 sporočile države članice, Islandija in Norveška, predstavlja poglobljeno analizo rezultatov ocene kakovosti.
2.Ocenjevanje kakovosti uradne statistike
Eurostat vsako leto oceni kakovost podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah v skladu z načeli iz Uredbe Komisije (ES) št. 1055/2008 2 . Preverja, ali so podatki v skladu s sedmimi merili kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki 3 , ki so: i) ustreznost; ii) natančnost; iii) pravočasnost; iv) točnost; v) dostopnost in jasnost; vi) primerljivost; in vii) skladnost. Uredba (ES) št. 223/2009 4 je bila spremenjena 29. aprila 2015 z namenom okrepitve več določb, vključno z določbami o ocenjevanju kakovosti.
Eurostat si že več let močno prizadeva, da bi razvil metode in orodja za upravljanje kakovosti, ki bi mu pomagala pri pripravi visokokakovostne evropske statistike. Poročanje o kakovosti podpira ocenjevanje kakovosti, ki je izhodiščna točka za izboljšanje kakovosti. V Priročniku ESS za poročila o kakovosti 5 je natančno opredeljena popolna izbira metod, ki jih je mogoče uporabiti za ocenjevanje kakovosti uradne statistike. Uporaba metod se razlikuje glede na vrsto statističnega postopka.
Namen statistike je priprava ocen neznane vrednosti. Spremenljivost in izkrivljenost pomenita, da te ocene niso enake resničnim vrednostim in da je pri statistiki mogoča široka paleta vzorčnih in nevzorčnih napak.
Uveljavljena teorija za preverjanje natančnosti statistike na podlagi vzorčnih raziskav proučuje spremenljivost, tj. kako močno se cenilka spreminja v bližini svoje pričakovane vrednosti. Spremenljivost se izraža prek svoje variance, standardne napake, koeficienta variacije in intervalov zaupanja.
Statistika o plačilni bilanci (kot so nacionalni računi) se pripravlja prek računovodskega okvira in temelji na podatkih različnih primarnih statistik, kot so podatki o blagu, storitvah in neposrednih tujih naložbah. Nekatere primarne statistike temeljijo na vzorčnih raziskavah, nekatere izhajajo iz administrativnih podatkov, nekatere pa iz modelov.
Neposreden pristop k merjenju natančnosti pri računovodskem okviru, kot je plačilna bilanca, ni mogoč. Glede na splošna načela o merjenju kakovosti v statistiki sta dva glavna instrumenta, ki bi se morala uporabljati, analiza revizij (ki prikazuje stopnjo skladnosti začetnih ocen z nadaljnjimi ali končnimi ocenami) ter ocena napak in izpustov 6 . V tem poročilu sta obravnavana oba instrumenta.
Medtem ko kakovost agregirane statistike ni samo vsota kakovosti vseh osnovnih primarnih podatkov, je kakovost podatkov plačilne bilance odvisna od kakovosti vseh osnovnih primarnih podatkov. Za statistiko mednarodne blagovne menjave se redno pripravljajo ločena poročila o kakovosti 7 . Kot je določeno v uredbah (ES) št. 638/2004 in 471/2009, so te statistike glavni element tekočega računa. Zato so ocenjeni samo podatki o mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, skupaj s podatki o plačilni bilanci.
3.Posebne značilnosti te ocene kakovosti
Ta ocena kakovosti je prva, odkar je začela veljati Uredba Komisije (EU) št. 555/2012 8 . Zato državno poročilo o kakovosti zajema podatke, pridobljene z uporabo posodobljenih zahtev za podatke in metodologijo, opisano v šesti izdaji Priročnika o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: BPM6) (glej Okvir 1) 9 .
Države članice so prvič poslale podatke o transakcijah, ki temeljijo na BPM6, in podatke o stanju mednarodnih naložb junija 2014. V skladu z novimi zahtevami iz Uredbe Komisije (EU) št. 555/2012 je zdaj na voljo več podrobnosti o razčlenitvah transakcij, podatki pa so rednejši in bolj pravočasni. Zato imajo končni uporabniki veliko boljši pregled nad podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah v primerjavi s podatki, ki so bili zahtevani v skladu z metodologijo BPM5. Nove zahteve uvajajo nov podatkovni niz o mesečni plačilni bilanci za države članice. Poleg obveznih zahtev nacionalni pripravljavci zdaj pošiljajo prostovoljne podatke z dvostransko geografsko razčlenitvijo, ki se nanaša na države članice EU, in dodatne elemente plačilne bilance.
|
Okvir 1. Šesta izdaja Priročnika o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb Mednarodnega denarnega sklada (BPM6) BPM6 zagotavlja standardni okvir za zbiranje statistike o transakcijah in stanjih med gospodarstvom (posamezne države, monetarne unije (kot je evrsko območje) ali gospodarsko unijo (kot je Evropska unija)) ter preostalim svetom. Pojasnjuje koncepte, opredelitve, klasifikacije in konvencije za statistiko o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb, s spodbujanjem mednarodno sprejetih smernic izboljšuje mednarodno primerljivost podatkov in prikazuje povezave z ostalo makroekonomsko statistiko, da bi tako spodbujal doslednost na različnih področjih statistike. BPM6 je skladen z evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov 10 in sistemom nacionalnih računov 2008 11 , ki določata statistični okvir za nacionalne račune. Skladen je tudi s četrto izdajo Referenčne opredelitve neposrednih tujih naložb 12 OECD, ki zagotavlja dodatne smernice za statistiko neposrednih tujih naložb, in s Priročnikom za statistiko mednarodne trgovine s storitvami 2010 OZN. BPM6 odraža spremembe, ki so se zgodile v svetovnem gospodarstvu od leta 1993. Za to obdobje je značilen znaten porast čezmejne dejavnosti zaradi zmanjšanja števila trgovinskih ovir in nadzora kapitalskih tokov. Mednarodne podjetniške strukture so postajale vedno bolj zapletene, z vrednostnimi verigami, finančnimi povezavami in lastniškimi strukturami na globalni ravni. Zaradi dinamične rasti na mednarodnih kapitalskih trgih so se pomembno povečali tudi mednarodni finančni tokovi. Globalizacija je spodbudila nove spremembe politike in je razlog za številne spremembe, ki jih uvaja BPM6. Ker obseg transakcij pogosto predstavlja samo del obveznic, so podatki o stanju mednarodnih naložb pogosto bolj uporabni kot kazalnik zunanjega finančnega stanja gospodarstva. To se odraža v novem naslovu priročnika „Priročnik o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb“, ki prikazuje vse večji pomen stanja mednarodnih naložb. |
Poročila o kakovosti na področju plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb zagotavljajo redno spremljanje stabilnosti in doslednosti podatkov. Predloga za poročilo o kakovosti je bila spremenjena pred začetkom ocene kakovosti, da je bila tako prilagojena novim zahtevam za podatke in metodološkim spremembam iz BPM6, pa tudi zato, da je bila primerna za postopek statističnega pregleda kakovosti, uveden v okviru postopka makroekonomskega neravnotežja.
4.Glavne ugotovitve ocene kakovosti
V delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu, so podrobno opisane ugotovitve ocene kakovosti za vsako merilo kakovosti. Ta ocena kakovosti je bila izvedena s pomočjo Odbora za plačilno bilanco.
Sprememba Uredbe (ES) št. 184/2005 z Uredbo Komisije (EU) št. 555/2012 je omogočila boljše usklajevanje statistike glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb po vsej EU in razširila zahteve zbiranja podatkov tako, da so ti bolj dosegljivi uporabnikom. Kakovost področij statistike, analiziranih v delovnem dokumentu služb Komisije, je na splošno zadovoljiva in izpolnjuje zakonodajne zahteve. Kljub temu pa se nekateri kazalniki med državami članicami razlikujejo in bi bilo njihove ravni mogoče izboljšati.
Rezultati prve ocene kakovosti po uvedbi BPM6 izpolnjujejo pričakovanja Eurostata. Vse države članice razen Hrvaške so na splošno dobro sprejele spremenjene zahteve za podatke in metodologijo. Najbolj zadovoljiva je kakovost podatkov o plačilni bilanci, medtem ko so izboljšanja najpogosteje potrebna pri statistiki glede neposrednih tujih naložb. V nadaljevanju so podrobno opisani splošni rezultati glede na merila kakovosti, uporabljena pri ocenjevanju.
|
Ustreznost |
Popolnost podatkov je bila v povprečju 96 % za mesečne in četrtletne podatke o plačilni bilanci, 98 % za četrtletne podatke o stanju mednarodnih naložb, 83 % za četrtletne popravke vrednosti, 95 % za mednarodno trgovino s storitvami ter 91 % za tokove in stanja neposrednih tujih naložb. 27 držav članic je v celoti izpolnilo zahteve za mesečne podatke o plačilni bilanci, medtem ko ena država ni zagotovila mesečnih podatkovnih nizov za plačilno bilanco. Popolnost podatkov je bila 95 % ali več za 26 držav članic, kar zadeva četrtletne podatke o plačilni bilanci, in za 27 držav članic, kar zadeva četrtletne podatke o stanju mednarodnih naložb. Popolnost podatkov je bila 95 % ali več za 24 držav članic, kar zadeva mednarodno trgovino s storitvami, za 23 držav članic, kar zadeva obveznice neposrednih tujih naložb, in za 19 držav članic, kar zadeva tokove neposrednih tujih naložb. Razpoložljivost podatkov končnim uporabnikom je bila zadovoljiva, pri čemer je bilo mogoče objaviti 95 % elementov ali več. To je veljalo za 18 držav članic, kar zadeva mesečne podatke o plačilni bilanci, za 20 držav članic, kar zadeva četrtletne podatke o plačilni bilanci, za 22 držav držav članic, kar zadeva četrtletne podatke o stanju mednarodnih naložb, za 14 držav članic, kar zadeva mednarodno trgovino s storitvami, za 12 držav članic, kar zadeva tokove neposrednih tujih naložb, in za 14 držav članic, kar zadeva stanja neposrednih tujih naložb. Nekatere države članice preveč podatkov označijo z oznako „ni za objavo“ ali „zaupno“. Eurostat je v stiku s temi državami članicami in sodeluje z njihovimi nacionalnimi organi za povečanje količine podatkov za objavo. To je že omogočilo izboljšanja v primerjavi s stanjem, predstavljenim v tem poročilu. Hrvaška je v ostrem nasprotju s splošnimi dobrimi rezultati, zlasti kar zadeva popolnost podatkov 13 . |
|
Natančnost |
Zavedati se je treba, da je analiza revizij v tem poročilu v veliki meri predhodna zaradi omejene razpoložljivosti letnikov podatkov iz BPM6, saj je bil doslej poslan samo en revidiran četrtletni podatkovni niz. Proučili smo le manjše revizije v mesečnih in četrtletnih elementih tekočega računa, kar kaže na stabilne ocene. Relativni obseg revizij je bil večji za primarne prihodke in elemente finančnih računov. Razlog za manjšo stabilnost je predvsem težavnost ocenjevanja reinvestiranih dohodkov. Kazalnik usmeritvene zanesljivosti v prvih ocenah za mesečne podatke o plačilni bilanci kaže ugodno raven predvidljivosti. Revizije letnih podatkov v tej oceni kakovosti niso bile analizirane, saj letniki podatkov o mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah niso bili na voljo. |
|
Pravočasnost in točnost |
Pravočasnost mesečnih podatkov o plačilni bilanci, četrtletnih podatkov o plačilni bilanci in četrtletnih podatkov o stanju mednarodnih naložb se je od prvega predhodnega prenosa junija 2014 do najnovejših analiziranih podatkovnih nizov z rokoma 15. in 23. decembra 2014 postopoma izboljšala. 24 držav članic je poslalo podatke o mednarodni trgovini s storitvami na dan predvidenega roka 30. septembra 2014 ali prej, medtem ko je 23 držav članic najprej poslalo podatke o neposrednih tujih naložbah, in sicer pred uradnim rokom, na dan roka ali v treh dneh po roku. |
|
Primerljivost |
Asimetrije elementov tekočih računov so se v referenčnem obdobju izboljšale. Ker je bila za agregate EU na voljo krajša časovna vrsta finančnega računa, ni bilo mogoče analizirati asimetrij v njem. Izkušnje evropske mreže neposrednih tujih naložb kažejo, da lahko izmenjava podatkov med državami dejansko pomaga razrešiti asimetrije, vendar je treba za to izpolniti več pogojev. |
|
Skladnost |
Splošni rezultati so se po uporabi pravil o doslednosti nekoliko izboljšali. Vendar pa Eurostat v nekaterih primerih ni mogel rešiti težav, ki jih je zaznal, in je moral zahtevati, da mu nacionalni pripravljavci podatkov pošljejo popravljene podatkovne nize. Razhajanj med četrtletnimi in letnimi podatki o mednarodni trgovini s storitvami skoraj ni bilo, medtem ko je bilo nekaj razlik med četrtletnimi in letnimi tokovi in prihodki od neposrednih tujih naložb. Te nedoslednosti je običajno mogoče pojasniti z zamudami pri reviziji četrtletnih časovnih vrst po letnih raziskovanjih. Države članice si zelo prizadevajo zmanjšati količino napak in izpustov. Povprečni relativni kazalnik napak in izpustov je za 6 držav članic prikazal vrednosti, ki so bile enake ali višje od 5 %, medtem ko je bila za 8 držav članic ta vrednost 0 % ali 1 % v vseh analiziranih obdobjih. Kazalnik skupne relativne vsote napak in izpustov je pokazal slabše rezultate za vse države z višjimi vrednostmi napak in izpustov. Usmeritvena doslednost statistike plačilne bilance in mednarodne trgovine s storitvami ostaja visoka. Vendar pa nekaj držav članic ni doseglo pričakovane stopnje doslednosti. |
Splošna kakovost podatkov, poslanih v skladu z Uredbo št. 555/2012, je dobra. Vendar pa morajo vse države članice obravnavati preostale pomanjkljivosti. Države članice morajo tudi upoštevati, da v okviru te prve ocene ni bilo mogoče proučiti vseh razsežnosti kakovosti podatkov in da je ustrezno in celostno izvajanje nove metodologije treba še analizirati. Vendar pa Eurostat to analizo že izvaja v sodelovanju z državami članicami v okviru delovne skupine za plačilno bilanco. Eurostat in Evropska centralna banka tudi obiskujeta države članice, da bi obravnavali vprašanja, povezana s posameznimi državami. Posebne pozornosti in pomoči bo deležna Hrvaška.
Zaradi rastočih podatkovnih potreb, zlasti po finančni krizi, so uporabniki bolj pozorni na podatke o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah. Eurostat in nacionalni pripravljavci si močno prizadevajo, da bi ti podatki v celoti izpolnjevali potrebe širokega kroga uporabnikov.
Na podlagi te ocene kakovosti je Eurostat za države članice pripravil naslednja glavna priporočila:
Nekatere države morajo za skladnost z Uredbo (ES) št. 184/2005 še vedno izboljšati popolnost podatkov.
Države, ki še vedno označujejo pomemben delež podatkov z oznako „zaupno“ ali „ni za objavo“, bi morale uporabljati pravila o zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009. Označevanje podatkov z oznako „zaupno“ ali „ni za objavo“ v strožjem smislu, kot to določa Uredba, znatno zmanjšuje vrednost statističnih informacij, ki se zagotavljajo uporabnikom, in preprečuje ustrezno analizo politik na podlagi evropske statistike.
Vztrajne podatkovne asimetrije bi bilo treba zmanjšati. Asimetrije so še vedno težava v Evropi in po svetu. Eurostat spodbuja države članice k širši uporabi mreže neposrednih tujih naložb in dvostranskih stikov za usklajevanje drugih elementov plačilne bilance.
Količino napak in izpustov bi bilo treba zmanjšati. To ostaja pomemben izziv za številne države. Eurostat spodbuja države članice k preiskovanju razlogov za velike količine napak in izpustov ter k ukrepanju za njihovo odpravo.
Komisija bo znova obravnavala kakovost podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah po naslednjem krogu ocenjevanja kakovosti, ki se začne januarja 2016.
Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti, UL L 87, 31.3.2009, str. 164.
Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
Referenčna opredelitev neposrednih tujih naložb OECD – četrta izdaja, Pariz (2008).