52016AR5838

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52016AR5838 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52016AR5838

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

UL C 306, 15.9.2017, p. 64–80 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

15.9.2017

Uradni list Evropske unije

C 306/64

Mnenje Evropskega odbora regij – Finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

(2017/C 306/12)

Poročevalec:

Michiel Rijsberman (NL/ALDE), regionalni minister pokrajine Flevoland

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, EU št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2016) 605 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 27

Odstavek 1 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a)	z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za leto za postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(a)	z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za leto za postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(b)	iz enega poglavja v drugo neomejeno.

(b)	iz enega poglavja v drugo neomejeno;

(c)	iz leta n v leto n + 1 do največ 10 % skupnih odobritev iz proračuna institucije za prenos neporabljenih sredstev iz vseh proračunskih postavk za posebne proračunske postavke, ki so namenjene financiranju projektov za krepitev institucij, opredeljenih v členu 258(5).

Obrazložitev

Da bi se uporabila vsa sredstva, ki so na voljo v proračunu, bi bilo treba dovoliti, da se neporabljena sredstva prenesejo v naslednje leto za plačilo najemnin, posojil za stavbe ali za vzdrževanje stavb institucije (opredelitev projekta gradnje je v členu 258(5)).

Predlog spremembe 2

Člen 39

Odstavek 3 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(…) Komisija predlogu proračuna priloži:

( a )

utemeljitev, zakaj se načrti v predlogu proračuna razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije;

(a)	primerjalno tabelo, vključno s predlogom proračuna Komisije za druge institucije, in prvotne finančne zahteve, ki so jih druge institucije poslale Evropski komisiji;

( b )

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij. Vsi takšni delovni dokumenti, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte, vključujejo:

( b )

utemeljitev, zakaj se načrti v predlogu proračuna razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije;

( c )

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij. Vsi takšni delovni dokumenti, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte, vključujejo:

(…)

Obrazložitev

Vsebina tega predloga spremembe je pomembna za OR kot institucijo. Z njim se od Komisije zahteva, da predlogu proračuna doda prvotne proračune, ki so jih sprejele različne institucije (npr. plenarna skupščina OR), tako da bodo enostranske spremembe, ki jih vnese Komisija, vidne in pregledne. To bi povečalo možnosti OR za pogajanja s Parlamentom in Svetom v okviru proračunskega postopka.

Predlog spremembe 3

Člen 123

Besedilo se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 123	Člen 123
Navzkrižno opiranje na revizije	Navzkrižno opiranje na revizije
Če revizijo, temelječo na mednarodno sprejetih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, izvede neodvisen revizor, je ta revizija osnova za splošno zagotovilo, ki je po potrebi podrobneje določeno v pravilih za posamezni sektor.	Če revizijo, temelječo na mednarodno sprejetih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, izvede neodvisen revizor, je ta revizija osnova za splošno zagotovilo, ki je po potrebi podrobneje določeno v pravilih za posamezni sektor. Informacije, ki jih ima organ upravljanja že na voljo, bi bilo treba kar najbolj izkoristiti, da od upravičencev ne bi več kot enkrat zahtevali istih podatkov.

Obrazložitev

Pretirane zahteve v zvezi z revizijo vodijo do velikih tveganj tako za regionalne uprave kot za MSP. Poenostavitev bi morala zmanjšati breme revizije za upravičence in revizijo omejiti na en sam revizijski organ. Prva raven nadzora namesto vračanja k upravičencu in ustvarjanje piramide nadzora namesto stolpa nadzora.

Predlog spremembe 4

Člen 125

Besedilo se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 125	Člen 125
Prerazporeditev virov na instrumente, vzpostavljene na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor	Prerazporeditev virov na instrumente, vzpostavljene na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor
Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo instrumentom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor. Komisija te vire izvršuje v skladu s točkami (a) do (c) člena 61(1), če je to mogoče, v korist zadevne države članice. Poleg tega se lahko viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, na njihovo zahtevo uporabijo za povečanje sposobnosti odzivanja na tveganja, ki jo zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI). V takih primerih se uporabljajo pravila EFSI.	Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, se lahko na njihovo zahtevo ter z izrecno privolitvijo vpletenih lokalnih in regionalnih oblasti ter organov upravljanja prerazporedijo instrumentom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor. Komisija te vire izvršuje v skladu s točkami (a) do (c) člena 61(1), če je to mogoče, v korist ustreznih območij (regij in/ali lokalne ravni) zadevne države članice. Poleg tega se lahko viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, na njihovo zahtevo uporabijo za povečanje sposobnosti odzivanja na tveganja, ki jo zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI). V takih primerih se uporabljajo pravila EFSI.

Obrazložitev

Z dodatkom tega besedila se člen 125 uskladi s predlogom spremembe 6 mnenja OR o tem vprašanju.

Predlog spremembe 5

Člen 265

Odstavek 6 se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
vstavi se naslednji člen 30a:	vstavi se naslednji člen 30a:
„Člen 30a	„Člen 30a
1. Del dodelitev za državo članico iz skladov ESI se lahko na zahtevo te države članice in v dogovoru s Komisijo prenese na enega ali več instrumentov, vzpostavljenih na podlagi finančne uredbe ali sektorskih predpisov ali za povečanje sposobnosti odzivanja na tveganja sklada EFSI v skladu s členom 125 finančne uredbe. Zahtevo za prerazporeditev dodelitve iz skladov ESI je treba predložiti do 30. septembra.	1. Del dodelitev za državo članico iz skladov ESI se lahko v skladu s členom 5(1) te uredbe na zahtevo te države članice in v dogovoru s Komisijo prenese na enega ali več instrumentov, vzpostavljenih na podlagi finančne uredbe ali sektorskih predpisov ali za povečanje sposobnosti odzivanja na tveganja sklada EFSI v skladu s členom 125 finančne uredbe. Takšna zahteva se lahko vloži na pobudo vpletenih lokalnih ali regionalnih oblasti ter organov upravljanja. Zahtevo za prerazporeditev dodelitve iz skladov ESI je treba predložiti do 30. septembra.
2. Prerazporedijo se lahko le finančna sredstva, odobrena za prihodnja leta v finančnem načrtu programa.	2. Prerazporedijo se lahko le finančna sredstva, odobrena za prihodnja leta v finančnem načrtu programa.
3. K zahtevi se priloži predlog za spremembo programa ali programov, iz katerega se bo opravila prerazporeditev. Program in partnerski sporazum se ustrezno spremenita v skladu s členom 30(2), ki določa skupni znesek, ki se vsako zadevno leto prerazporedi na Komisijo;“	3. K zahtevi se priloži predlog za spremembo programa ali programov, iz katerega se bo opravila prerazporeditev. Program in partnerski sporazum se ustrezno spremenita v skladu s členom 30(2), ki določa skupni znesek, ki se vsako zadevno leto prerazporedi na Komisijo.
	4. Komisija preverja in zagotovi prenos sredstev samo, če zahtevo, ki jo je vložila država članica, podpirajo in sprejemajo tudi vpletene lokalne in regionalne oblasti ter organi upravljanja.
	5. Del enega ali več finančnih instrumentov, vzpostavljenih v okviru finančne uredbe ali dodelitev v skladu z uredbami za posamezne sektorje ali dodelitev za povečanje sposobnosti Evropskega sklada za strateške naložbe za odzivanje na tveganja v skladu s členom 125 finančne uredbe, se lahko pod enakimi pogoji, kot je navedeno v prvem odstavku, prenese v sklade ESI.“

Obrazložitev

OR podpira poziv k več prožnosti, vendar se zaveda tveganj, povezanih s členom 30a, npr. z vidika centralizacije in subsidiarnosti. Lokalne in regionalne oblasti bi podprle črtanje člena 30a v okviru tristranskega dialoga. Če pa se člen 30a ohrani, je za OR odločilnega pomena, da se lokalne in regionalne oblasti ter organi upravljanja izrecno strinjajo z vsako razporeditvijo sredstev. Razporeditve se ne izvajajo iz razlogov, povezanih s subsidiarnostjo, in tudi ne zaradi potrebe po strukturnih naložbah.

Predlog spremembe 6

Člen 265

Odstavek 13(2) se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
13. vstavi se naslednji člen 39a:	13. vstavi se naslednji člen 39a:
(…)	(…)
2. Prispevek iz odstavka 1 ne presega 25 % skupne podpore, zagotovljene končnim prejemnikom. V manj razvitih regijah iz točke (b) člena 120(3) lahko finančni prispevek presega 25 %, če je to ustrezno utemeljeno s predhodno oceno, vendar ne sme presegati 50 %. Skupna podpora iz tega odstavka vključuje skupni znesek novih posojil in zajamčenih posojil ter naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, zagotovljen končnim prejemnikom. Zajamčena posojila iz tega odstavka se upoštevajo samo v obsegu, v katerem so za sredstva skladov ESI prevzete obveznosti za pogodbe o jamstvu, in sicer izračunano na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj, ki vključuje večkratnik novih posojil.	2. Prispevek iz odstavka 1 ne presega 25 % skupne podpore, zagotovljene končnim prejemnikom. V manj razvitih regijah in regijah v tranziciji iz točke (b) člena 120(3) lahko finančni prispevek presega 25 %, če je to ustrezno utemeljeno s predhodno oceno, vendar ne sme presegati 50 %. Skupna podpora iz tega odstavka vključuje skupni znesek novih posojil in zajamčenih posojil ter naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, zagotovljen končnim prejemnikom. Zajamčena posojila iz tega odstavka se upoštevajo samo v obsegu, v katerem so za sredstva skladov ESI prevzete obveznosti za pogodbe o jamstvu, in sicer izračunano na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj, ki vključuje večkratnik novih posojil.
(…)	(…)

Obrazložitev

Ta ukrep iz uredbe „omnibus“ naj bi omogočal uporabo virov iz strukturnih skladov za podporo naložbenim platformam EFSI. Ta predlog razširja geografsko področje uporabe dodatne prožnosti, da bi zagotovil, da bi prispevek skladov ESI znašal več kot 25 % celotne podpore, kadar je to upravičeno na podlagi predhodne ocene.

To bo omogočilo večjo prožnost pri načrtovanju sredstev v skladu s sektorskimi in lokalnimi razmerami, obenem pa se bo ohranil tudi zadosten nadzor nad morebitno zlorabo prožnosti, saj bo moral biti vsak finančni vzvod nad 25 % utemeljen s predhodno oceno.

Predlog spremembe 7

Člen 265

Odstavek 13(6) se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
13. Vstavi se naslednji člen 39a:	13. Vstavi se naslednji člen 39a:
(…)	(…)
6. Pri izvajanju finančnih instrumentov iz točke (c) člena 38(1) organi iz odstavka 2 tega člena zagotovijo skladnost z veljavnim pravom, vključno s pravili, ki veljajo za sklade ESI, državno pomoč in javno naročanje, z ustreznimi standardi ter z veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, boju proti terorizmu, davčnim goljufijam in davčnim utajam. Ti organi ne uporabljajo struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujejo, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z merili o dobrem davčnem upravljanju, kot je določeno v zakonodaji EU , tudi v priporočilih in sporočilih Komisije ali morebitnih njenih uradnih obvestilih . Nimajo sedeža v jurisdikcijah, ki ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij, ter v zvezi z izvajanjem finančnih operacij nimajo poslovnih odnosov s subjekti, ki so registrirani v tovrstnih jurisdikcijah. Ti organi lahko na svojo odgovornost sklepajo sporazume s finančnimi posredniki za izvajanje finančnih operacij. Države članice prenesejo zahteve iz tega odstavka v svoje pogodbe s finančnimi posredniki, izbranimi za sodelovanje pri izvajanju finančnih operacij na podlagi teh sporazumov.	6. Pri izvajanju finančnih instrumentov iz točke (c) člena 38(1) organi iz odstavka 2 tega člena zagotovijo skladnost z veljavnim pravom, vključno s pravili, ki veljajo za sklade ESI, državno pomoč in javno naročanje, z ustreznimi standardi ter z veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, boju proti terorizmu, davčnim goljufijam in davčnim utajam. Ti organi ne uporabljajo struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujejo, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z merili o dobrem davčnem upravljanju, kot je določeno v zakonodaji EU , sklepih Sveta ali priporočilih in sporočilih Komisije ali kakršnih koli uradnih navodilih, ki jih izda Komisija na tej podlagi . Nimajo sedeža v jurisdikcijah, ki ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij, ter v zvezi z izvajanjem finančnih operacij nimajo poslovnih odnosov s subjekti, ki so registrirani v tovrstnih jurisdikcijah. Ti organi lahko na svojo odgovornost sklepajo sporazume s finančnimi posredniki za izvajanje finančnih operacij. Države članice prenesejo zahteve iz tega odstavka v svoje pogodbe s finančnimi posredniki, izbranimi za sodelovanje pri izvajanju finančnih operacij na podlagi teh sporazumov.

Obrazložitev

OR meni, da bo le zavezujoča zakonodaja zagotovila potrebno pravno varnost določb o izogibanju davkom. Po razpravah poročevalca z GD za proračun je slednji potrdil zahtevo OR po pravni varnosti in se strinjal s prilagoditvijo besedila tako, da se uporabi izraz „uradna navodila“.

Predlog spremembe 8

Člen 265

Odstavek 16 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v odstavku 5 člena 42 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

člen 42 se spremeni:

(…)

(a)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

V primeru instrumentov, ki temeljijo na lastniškem kapitalu in so namenjeni podjetjem iz člena 37(4), za katera je bil sporazum o financiranju člena 38(7)(b) podpisan pred 31. decembrom 2018 in so do konca obdobja upravičenosti vložila vsaj 55 % programskih sredstev, za katera so se zavezala v ustreznem sporazumu o financiranju, se omejena vsota izplačil za naložbe v končne prejemnike v obdobju do štirih let po izteku obdobja upravičenosti lahko šteje kot upravičen izdatek, kadar je plačana na depozitni račun, ki je bil odprt posebej za ta namen, pod pogojem, da so bila upoštevana pravila o državni pomoči in da so spodaj navedeni pogoji izpolnjeni.

(b)	v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: (…)

Obrazložitev

Predlaga se zgolj sprememba letnice (2018 namesto 2017). Da bi te finančne instrumente upoštevali kljub izteku obdobja upravičenosti ob koncu leta 2023, uredba o skupnih določbah predvideva, da se v nekaterih točno določenih pogojih sredstva lahko rezervirajo za izdatke po zaključku, če je bil zadevni sporazum o financiranju sklenjen za obdobje do 31. decembra 2017.

Glede na čas do podpisa sporazumov o financiranju z upravljavci sredstev se zdi rok konec leta 2017 neizvedljiv in določeno število organov upravljanja odvrača od tega, da bi smiselno namenili dotacije iz skladov ESI za posebej obetavna področja, ki so tudi cilj delniških skladov.

Zanesljivi podatki o trgih dajejo misliti, da bi bilo v Evropi možno podpreti znatno število kapitalskih naložb skladov ESI, ki bi imele merljiv učinek na zaposlovanje in rast, če bi se rok podaljšal do 31. decembra 2018, ne da bi spreminjali katerokoli drugo merilo, ki sklade ESI ščiti pred tveganjem „parkiranja sredstev“.

Predlog spremembe 9

Člen 265

Odstavek 17 se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
17. vstavi se naslednji člen 43a:	17. vstavi se naslednji člen 43a:
„Člen 43a	„Člen 43a
Različna obravnava vlagateljev	Različna obravnava vlagateljev
1. Podpora iz skladov ESI za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, in dobički ter drugi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali drugi prihodki, ustvarjeni s temi naložbami, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se lahko uporabijo za različno obravnavo zasebnih vlagateljev ter EIB pri uporabi jamstva EU v skladu z Uredbo (EU) št. 2015/1017. Taka različna obravnava je utemeljena s potrebo po pritegnitvi zasebnih partnerskih sredstev.	1. Podpora iz skladov ESI za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, in dobički ter drugi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali drugi prihodki, ustvarjeni s temi naložbami, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se lahko uporabijo za različno obravnavo zasebnih vlagateljev ter EIB pri uporabi jamstva EU v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017. Taka različna obravnava je utemeljena s potrebo po pritegnitvi zasebnih partnerskih sredstev. (…)“
2. Potreba po različni obravnavi iz odstavka 1 in njena raven se ugotovita v predhodni oceni. (…)“

Obrazložitev

Ta odstavek je odveč, saj je že v členu 37(2)(c) navedeno: „Takšna predhodna ocena zajema […] po potrebi tudi oceno potrebe po različni obravnavi in njene ravni z namenom pritegnitve partnerskih sredstev, ki bi jih zagotovili zasebni vlagatelji.“ Ta odstavek bi bilo zato treba črtati.

Predlog spremembe 10

Člen 265

Odstavek 24 se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
člen 61 se spremeni:	člen 61 se spremeni:
v odstavku 3 se za točko (a) vstavi naslednja točka (aa):	v odstavku 3 se za točko (a) vstavi naslednja točka (aa):
„uporaba pavšalne stopnje odstotka neto prihodka, ki jo država članica določi za sektor ali podsektor, ki ni zajet v točki (a). Pred uporabo pavšalne stopnje se pristojni revizijski organ prepriča , da je pavšalna stopnja določena na podlagi poštene, pravične in preverljive metode na podlagi obstoječih podatkov ali objektivnih meril.“	„uporaba pavšalne stopnje odstotka neto prihodka, ki jo država članica določi za sektor ali podsektor, ki ni zajet v točki (a). Pred uporabo pavšalne stopnje pristojni organ za upravljanje – s predhodnim soglasjem revizijskega organa – zagotovi , da je pavšalna stopnja določena na podlagi poštene, pravične in preverljive metode na podlagi obstoječih podatkov ali objektivnih meril.“

Obrazložitev

Pavšalno stopnjo (metodo) bi bilo treba odobriti vnaprej, sicer ta določba ne nudi nikakršne pravne varnosti.

Predlog spremembe 11

Člen 265

Odstavek 26 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

26. člen 67 se spremeni:

(…)

(ii)	vstavi se naslednja točka (e):

(ii)	vstavi se naslednja točka (e):

„(e)

financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij, temveč temelji na izpolnjevanju pogojev, povezanih z realizacijo napredka pri izvajanju ali doseganju ciljev programov. Podrobni postopki v zvezi s pogoji financiranja in njihova uporaba so določeni v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s pooblastilom iz odstavka 5.“

„(e)

financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij, temveč temelji na izpolnjevanju pogojev, povezanih z realizacijo napredka pri izvajanju ali doseganju ciljev programov. Podrobni postopki v zvezi s pogoji financiranja in njihova uporaba , kakor tudi zahteve v zvezi z revizijo, so določeni v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s pooblastilom iz odstavka 5.“

Obrazložitev

Vključitev zahtev v zvezi z revizijo v delegirane akte o pripravi proračuna na osnovi uspešnosti bo vnaprej zagotovila večjo pravno varnost.

Predlog spremembe 12

Člen 265

Odstavek 27 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

27. člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo pomočjo

Kadar z izvajanjem operacije nastajajo posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja na enega od naslednjih načinov:

(a)

pavšalna stopnja do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije in upravičenca;

(a)

(b)	pavšalna stopnja do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala zadevna država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;

(b)	pavšalna stopnja do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala zadevna država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;

(c)	pavšalna stopnja, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacije in upravičenca.

(c)	pavšalna stopnja, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacije in upravičenca.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z opredelitvijo pavšalne stopnje in povezanih metod iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka.“;

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za dopolnitev opredelitve pavšalne stopnje in povezanih metod iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka.“;

Obrazložitev

Delegirani akti ne smejo zmanjšati pravne varnosti.

Predlog spremembe 13

Člen 265

Odstavek 28 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavita se naslednja člena 68a in 68b:

(…)

vstavita se naslednja člena 68a in 68b:

(…)

1.	Neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo stroškov za osebje pri navedeni operaciji.

1.	Neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo stroškov za osebje pri navedeni operaciji , ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi .

Obrazložitev

Resnična poenostavitev, ki zagotavlja pravno varnost.

Predlog spremembe 14

Člen 265

Odstavek 52 se spremeni tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 127 se spremeni:

(a)	v tretjem pododstavku odstavka 1 se sklic „drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomesti z besedami „drugim pododstavkom člena 62(5) finančne uredbe“;

(a)	v tretjem pododstavku odstavka 1 se sklic „drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomesti z besedami „drugim pododstavkom člena 62(5) finančne uredbe“;

(aa)	odstavek 1 se dopolni z naslednjim: Načelo sorazmernosti se upošteva tako, da se izvaja čim manjše število revizij.

(b)	v točki (a) odstavka 5 se sklic „drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomesti z besedami „drugim pododstavkom člena 62(5) finančne uredbe“;

(b)	v točki (a) odstavka 5 se sklic „drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe“ nadomesti z besedami „drugim pododstavkom člena 62(5) finančne uredbe“;

(c)	odstavek 7 se črta;

Obrazložitev

Za zmanjšanje upravnega bremena je treba število revizij omejiti na toliko, kot je res potrebno za izpolnitev zahtev.

Predlog spremembe 15

Člen 265

Za odstavkom 57 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	v odstavku 1(b) člena 142 se doda naslednje besedilo: „ter presegajo 5 % skupnih upravičenih stroškov, za katere se zahteva izplačilo;“

Obrazložitev

O tem se je razpravljalo na srečanju zainteresiranih strani. Od nekaterih (Konferenca obrobnih obmorskih regij – CPMR, LGA in Nouvelle-Aquitaine) je poročevalec tudi prejel pisne prispevke. Določbe o začasni prekinitvi izplačil bi morale omogočati večjo prožnost.

Predlog spremembe 16

Člen 265

Odstavek 60 se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
v členu 152 se doda nov odstavek 4:	v členu 152 se doda nov odstavek 4:
„Če se je razpis za zbiranje predlogov začel pred začetkom veljavnosti Uredbe XXX/YYY o spremembi te uredbe, se lahko organ upravljanja (ali odbor za spremljanje v primeru programov v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja) odloči, da največ 6 mesecev od dneva začetka veljavnosti Uredbe XXX/YYY ne bo uporabljal obveznosti iz člena 67(2a). Če se upravičencu v 6 mesecih od dneva začetka veljavnosti Uredbe XXX/YYY da na voljo dokument, ki določa pogoje za podporo, se lahko organ upravljanja odloči, da ne bo uporabljal teh spremenjenih določb;“	„Če se je razpis za zbiranje predlogov začel pred začetkom veljavnosti Uredbe XXX/YYY o spremembi te uredbe, se lahko organ upravljanja (ali odbor za spremljanje v primeru programov v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja) odloči, da ne bo uporabljal obveznosti iz člena 67(2a). Če se upravičencu v 6 mesecih od dneva začetka veljavnosti Uredbe XXX/YYY da na voljo dokument, ki določa pogoje za podporo, se lahko organ upravljanja odloči, da ne bo uporabljal teh spremenjenih določb;“

Obrazložitev

Podaljšanje prehodnega obdobja za uvedbo novih pavšalnih stopenj bi organom upravljanja omogočilo, da se pripravijo bolje (zlasti glede analize podatkov) in v bolj varnem zakonodajnem okviru.

Predlog spremembe 17

Člen 267

Za odstavkom 3 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v členu 11(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

Sprememba programov razvoja podeželja

Zahteve držav članic za spremembo programov se odobrijo v skladu z naslednjimi postopki:

„(a)	Komisija z izvedbenimi akti odloči o zahtevah za spremembo programov, ki zadevajo povečanje stopnje prispevka EKSRP za enega ali več ukrepov.“

Obrazložitev

Glavni namen predloga je poenostaviti upravljanje skladov in zagotoviti določeno prilagodljivost. Komisija pa s svojim predlogom zaostruje pravila vodenja in upravljanja, ki veljajo za regionalne in lokalne oblasti. Besedilo je zato treba spremeniti.

Predlog spremembe 18

Člen 267

Odstavek 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 36 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov v vzajemne sklade za nadomestila kmetom vseh sektorjev zaradi izrednega zmanjšanja dohodka;“

(ii)

doda se naslednja točka (d):

„(d)	instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom določenega sektorja zaradi izrednega zmanjšanja dohodka;“

(i)

doda se naslednja točka (d):

„(d)	instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom določenega sektorja zaradi izrednega zmanjšanja dohodka;“

Obrazložitev

Spodbujanje uporabe orodij za obvladovanje tveganj, zlasti zavarovanja, bolj koristi zavarovalniškemu sistemu kot kmetom. Krepitev teh orodij bi lahko ogrozilo sredstva za razvoj podeželja, ki so bistvena za kohezijo podeželskih območij.

Predlog spremembe 19

Člen 267

Za odstavkom 7 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	člen 37 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se črta;

Obrazložitev

Obstaja tveganje, da bi se za instrumente zavarovanja uporabila vsa sredstva za razvoj podeželja, ki so na voljo; poleg tega tudi niso zadostno orodje za upravljanje, ki bi kmetom lahko zagotovilo dohodek. V ZDA takšno prakso opuščajo.

Predlog spremembe 20

Člen 269

Odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„8.	Države članice se lahko odločijo, da od leta 2018 ne bodo več uporabljale določb iz tega člena. O takšni odločitvi do 1. avgusta 2017 uradno obvestijo Komisijo;“

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je zagotoviti, da bodo sredstva SKP še naprej usmerjena v aktivne kmete kot edine upravičence do neposrednih plačil. Tako bi se tudi izognili razdrobljenosti finančnih sredstev.

Predlog spremembe 21

Člen 269

Za odstavkom 3 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

Diverzifikacija pridelkov

1. Kadar orno zemljišče kmeta zajema od 10 do 30 hektarov in se ne uporablja v celoti za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta pod vodo, ali v obdobju kolobarjenja, so na tem ornem zemljišču vsaj tri različne kmetijske rastline. Glavna kultura ne pokriva več kot 50 % tega ornega zemljišča.

Zaradi pozitivnega vpliva na rodovitnost tal in produktivnost se v kolobarjenje lahko vključijo mešanice detelje in dveletnih trav ali druge oblike vmesnih kultur in podsevka.

Obrazložitev

Poleg poenostavitve je treba postaviti tudi temelje za reformo SKP. Kolobarjenje je bistvenega pomena. [Uredba (EU) št. 1307/2013].

Predlog spremembe 22

Člen 270

Za odstavkom 3 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	3d. V členu 152 se vstavi naslednji odstavek: „1a. Brez poseganja v uporabo člena 101(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.“

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je postaviti člen 152 v središče odstopanj od uporabe konkurenčnega prava v okviru enotne skupne ureditve trgov, v skladu s priporočilom 157a poročila projektne skupine za kmetijske trge in odstavkom 8 mnenja odbora AGRI o letnem poročilu EU na področju konkurence.

Predlog spremembe 23

Člen 270

Za odstavkom 3 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3 k. V Uredbi (EU) št. 1308/2013 se vstavi naslednji člen:

„Člen 152b

Delitev vrednosti

Brez poseganja v člen 125 o sektorju sladkorja se lahko proizvajalci kmetijskih proizvodov iz enega od specifičnih sektorjev iz člena 1(2) prek svojih organizacij s podjetji, ki tržijo ali predelujejo te proizvode, dogovorijo o klavzulah o delitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ter določijo, kako si bodo med seboj razdelili spremembe cen na ustreznem trgu ali drugih blagovnih borzah.“

Obrazložitev

Proizvajalcem kmetijskih proizvodov je treba omogočiti, da se prek svojih organizacij s podjetji, ki tržijo ali predelujejo njihove proizvode, dogovorijo o klavzulah o delitvi vrednosti, po zgledu sektorja sladkorja.

Predlog spremembe 24

Člen 270

Za odstavkom 3 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3 z. V naslovu II Uredbe (EU) št. 1308/2013 se doda novo poglavje:

„POGLAVJE IIIa

Povezave z dobavno verigo

Člen 175a

Nepoštene trgovinske prakse

Evropska komisija pred 30. junijem 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zakonodajni predlog o okviru na ravni Unije za boj proti praksam, ki močno odstopajo od dobre trgovinske prakse in so v nasprotju z dobro vero in pravično obravnavo transakcij med kmeti, vključno z njihovimi organizacijami in predelovalnimi malimi in srednjimi podjetji, ter trgovinskimi partnerji nižje v dobavni verigi;“

Obrazložitev

Tak člen bi Evropsko komisijo zavezoval, da v prvi polovici leta 2018 sprejme evropski zakonodajni okvir za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, in sicer v skladu s stališčem Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2016 in priporočilom 113 iz poročila projektne skupine za kmetijske trge.

Predlog spremembe 25

Člen 270

Za odstavkom 4 se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V odstavku 1 člena 219 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja, oziroma predlagajo ustrezni ukrepi za upravljanje ponudbe.“

Obrazložitev

Da bi povečali učinkovitost člena 219, je treba Komisiji zagotoviti možnost uporabe vseh sredstev, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, pa tudi vseh drugih ustreznih ukrepov za upravljanje ponudbe.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA (OR)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ugotavlja, da finančna uredba določa načela in postopke, ki urejajo izvrševanje proračuna EU na vseh področjih ter kontrolo finančnih sredstev in programov EU. Predlog tako vključuje vse vrste porabe EU, od kombiniranih instrumentov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), do deljenega upravljanja, kot so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), in centralno upravljanih programov EU, kot je Obzorje 2020. Finančna uredba EU zajema tudi upravne stroške institucij EU; OR je kot ena od institucij torej zavezan k izvajanju te uredbe;

meni, da bi bilo treba pri tako obsežni reviziji, ko se načrtuje sprememba 15 zakonodajnih aktov, še pred objavo predlogov izvesti oceno učinka, pri kateri bi bilo treba upoštevati teritorialno razsežnost in učinek predlaganih sprememb. V tem trenutku je težko oceniti posledice predloga za lokalne in regionalne oblasti ter njegovo skladnost z načelom sorazmernosti. OR tudi dvomi o oceni Evropske komisije, namreč da je ta zakonodajni predlog izključna pristojnost Unije, saj je predlog o sektorskih zakonodajnih aktih več kot le usklajevanje besedil z novimi finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Unijo;

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti že večkrat pozvale k enostavnejšim in prožnejšim pravilom, ki bi pospešila uporabo sredstev EU in upravičencem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter organom upravljanja, olajšala vsakdanje poslovanje;

izraža zadovoljstvo, da je v zakonodajni predlog – kot rezultat dobrega sodelovanja med OR in Evropsko komisijo – vključenih več predlogov za poenostavitev, ki so bili pripravljeni na skupnih delavnicah o poenostavitvi kohezijske politike, organiziranih v sodelovanju s predsedstvom Sveta; to je razvidno na primer iz usmeritve Komisije v pristop k izplačilom, ki temelji na uspešnosti;

izraža zadovoljstvo z razširitvijo možnosti uporabe poenostavljenih stroškov. Vendar pa je to mogoče še izboljšati, zato predlaga razširitev te možnosti na projekte, povezane s storitvami splošnega gospodarskega pomena, tako kot velja za projekte, za katere veljajo pravila o državni pomoči. Za uporabo standardnih lestvic poleg tega na bi smela biti nujna vnaprejšnja potrditev Evropske unije, oziroma bi jo bilo treba vsaj omejiti, da bi organi upravljanja lahko upravljanje močno poenostavili;

ugotavlja, da naj bi predlagani ukrepi za poenostavitev revizij po pričakovanjih vodili k velikim poenostavitvam na vseh političnih področjih EU, za katera se porabljajo sredstva EU. Predlogi v finančni uredbi o proračunu na osnovi uspešnosti, v kombinaciji s poenostavitvami in navzkrižnim opiranjem (ena sama revizija), omogočajo precejšen napredek z vidika zmanjšanja števila revizij, napak in upravnega bremena ter krepitve prepoznavnosti, uporabe in usmerjanja rezultatov. Cilj ukrepov navzkrižnega opiranja je spodbuditi čim pogostejše opiranje na eno samo revizijo, če je ta zanesljiva in v skladu s sprejetimi mednarodnimi revizijskimi standardi;

obžaluje, da vsi predlogi za poenostavitev revizij niso bili vključeni v zakonodajni predlog. Pretirane zahteve v zvezi z revizijo vodijo do velikih tveganj tako za regionalne uprave kot za MSP. Zato mnogi mislijo, da se trud, povezan s podporo iz skladov ESI, enostavno ne izplača. Nadaljnje poenostavitve bi morale zmanjšati breme za upravičence. V tem smislu je treba razumeti tudi predlog o navzkrižnem opiranju revizijskih organov na preverjanje upravljanja, ki ga izvajajo organi upravljanja; v predlog je treba vključiti prvo raven nadzora, namesto vračanja k upravičencu;

se zavzema za manj strog pristop in večjo preglednost glede revizijskih zahtev. Zato priporoča skrajšanje obdobja, ko je treba hraniti digitalne podatke, saj so lahko stroški shranjevanja tako veliki kot sedanji stroški arhiviranja;

priporoča uvedbo možnosti prilagojene revizijske strategije za operativni program na podlagi metod in načel, ki jih morajo revizijski organi uporabiti v državah članicah, kot so načela sorazmernosti, nagrajevanje dobrih rezultatov iz prejšnjih revizij ter uporaba nacionalnih revizijskih metod;

10.

podpira predlog v finančni uredbi, da financiranje ni povezano s stroški ustreznih operacij, temveč temelji na izpolnjevanju pogojev, povezanih z realizacijo napredka pri izvajanju ali doseganju ciljev programov, ter predlaga, da se spodbuja večja uporaba proračuna na osnovi uspešnosti;

11.

izraža zadovoljstvo, da je v zakonodajni predlog vključen njegov poziv, naj se dovoli neposredna oddaja naročil nacionalnim/regionalnim javnim organom, pristojnim za financiranje razvoja, ko delujejo kot finančni posredniki pri uporabi finančnih instrumentov;

12.

pozdravlja predlagano poenostavitev skupnih akcijskih načrtov, vendar ugotavlja, da ti doslej skoraj niso bili uporabljeni, saj je organe upravljanja skrbelo, da bi revizorji pravila o teh načrtih tolmačili različno in bi zahtevali finančne popravke. Poleg tega so za skupne akcijske načrte potrebne dodatne ravni upravljanja. zato predlaga analizo izkušenj z uporabo teh načrtov in oceno mehanizma izvajanja ter poziva k informacijam o praktičnih ukrepih za odpravo pomanjkanja zaupanja in negotovosti, ki jih je sprejela Evropska komisija. Hkrati jo poziva, naj pripravi vzorec skupnega akcijskega načrta, pri čemer naj se posvetuje z Evropskim računskim sodiščem. Odbor izrecno priporoča, naj se v vseh državah članicah v tem obdobju že uvede več pilotnih projektov, ki bi bili priložnost za preskušanje skupnih akcijskih načrtov, kakršni se bi obsežno uporabljali po letu 2020;

13.

pozdravlja dejstvo, da se predlogi za izboljšanje kombinacije skladov ESI in Evropskega sklada za strateške naložbe (člena 38(1)(c) in 39(a) uredbe o skupnih določbah o skladih ESI), zlasti glede finančnih instrumentov, zdijo zelo pozitivni in jih lahko obravnavamo kot odgovor na poziv Odbora regij k večji sinergiji med obema skladoma. Kljub temu obstaja dvom o dodani vrednosti dveh mehanizmov izvajanja za obnovljive sklade, ki se izvajajo tako prek Evropska sklada za strateške naložbe kot skladov ESI. Upravno breme, ki ga povzročata dva mehanizma izvajanja, bi se lahko odpravilo s predhodnimi ocenami kombinirane uporabe Evropskega sklada za strateške naložbe in skladov ESI po posameznih primerih. OR opozarja tudi, da izvajanje Evropskega sklada za strateške naložbe in izpolnjevanje s tem povezanih pogojev v primerjavi s skladi ESI veljata za enostavnejša. Neenak status skladov EU, ki se upravljajo neposredno, kot so Evropski sklad za strateške naložbe, program Obzorje 2020 ter skladi ESI na področju državne pomoči, povečuje upravno breme in omejuje sinergije med instrumenti;

14.

izraža obžalovanje, da zakonodajni predlog omogoča preusmeritev virov iz kohezijske politike k centralno upravljanim programom ali povečanje sposobnosti Evropskega sklada za strateške naložbe za odzivanje na tveganja. Z lokalnega in regionalnega vidika to pomeni težavo, saj mora zahtevek za ta prenos vložiti država članica, pri čemer ni izrecno zahtevano, da se mora posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Zato lokalne in regionalne oblasti zavračajo predlog v sedanji obliki; OR predlaga, naj Komisija preverja in zagotovi prenos sredstev samo, če zahtevo sprožijo in/ali odobrijo organ upravljanja ali udeležene lokalne in regionalne oblasti. Te bi morale imeti možnost, da takšno zahtevo vložijo;

15.

priporoča, da se z zakonodajnim predlogom omogoči preusmeritev sredstev iz centralno upravljanih programov in Evropskega sklada za strateške naložbe v kohezijsko politiko. Te točke se obravnavajo v predlogu spremembe 1;

16.

poudarja, da so za zapletenost pogosto krivi delegirani in izvedbeni akti, pa tudi smernice Komisije. Iz teh sekundarnih predpisov dejansko izhaja velik del vprašanj in dodatnih zahtev glede upravljanja, revizije in nadzora, zato jih je treba poenostaviti;

17.

ugotavlja, da člen 27(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 uvaja retroaktivni učinek v času preverjanj in revizije delovanja, kar za upravičence ustvarja nesprejemljivo pravno negotovost. Načelo retroaktivnega učinka bi bilo treba odstraniti, razen če slednje ni boljše za upravičence;

Predlogi za poenostavitev za programsko obdobje po letu 2020

18.

poziva, naj se poenostavitev kohezijske politike nadaljuje na podlagi predlogov za programsko obdobje po letu 2020. V zvezi s tem bi bilo treba prednostno obravnavati naslednje vidike:

—	vzpostavitev enakih izhodiščnih pogojev za različne instrumente financiranja EU na podlagi skupnih opredelitev, ki omogočajo primerjavo rezultatov in kombiniranje sredstev;

—	ocena, kako bi lahko s predhodno pogojenostjo kohezijske politike (člen 19 uredbe o skupnih določbah) dosegli nadaljnje poenostavitve;

—	ponovni razmislek o pristopu na več ravneh v programih deljenega izvrševanja; odvisno od geografske uporabe programa bi bilo učinkoviteje delati bodisi z regionalnimi/lokalnimi oblastmi ali nacionalnim organom;

—	da bi izboljšali preglednost in zmanjšali zapletenost predpisov, bi morala za različne sklade ESI veljati ista pravila. To bi lahko storili z uvedbo enega mesta, t. i. „one stop shop“, za prijave upravičencev do sredstev iz skladov ESI, s čimer bi omogočili lahek in za vse enak dostop;

—

omejitev pogojev na ta splošen, enoten niz pravil. Finančna pravila ne bi smela dovoljevati dodatnih pogojev za specifična revizijska pravila za posamezne sklade ter upravičenost stroškov za posamezne sklade in programe. Specifične ureditve za posamezne sklade bi morale biti omejene na pravila o vsebini programa in poročanju. Takšno preprečevanje čezmernega prenašanja pravil bi moralo veljati za vse partnerje v programih deljenega izvrševanja;

—	omejitev vsebine letnih poročil o izvrševanju na glavne informacije o izvajanju programa, brez nepotrebnega dodatnega bremena za organe upravljanja;

—	odprava birokratskih postopkov, ki so zmanjšali dodano vrednost in ki se izvajajo popolnoma različno, kot je postopek imenovanja (člen 124 uredbe o skupnih določbah);

—	razviti diferencirane revizije in poročanje na podlagi „pogodb o zaupanju“ med EU ter nacionalnimi revizijskimi organi in organi upravljanja;

—

za preprečitev bremena, ki nastane zaradi nadzora, bi bilo treba člen o nalogah revizijskega organa (člen 127 uredbe o skupnih določbah) dopolniti tako: „Revizijska strategija se opredeli vnaprej z organom upravljanja, Komisija pa jo oceni, da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti in upoštevajo tveganja specifičnih operativnih programov“;

—	uporaba predhodnih ocen in postopka imenovanja iz programskega obdobja 2007–2013 za zgled, ko je Komisija preverila in odobrila vse sisteme, ki so jih uvedli organi upravljanja, da bi zagotovila, da so sredstva na začetku programskega obdobja prej na voljo;

—	določbe o začasni ustavitvi izplačil (člen 142 uredbe o skupnih določbah) bi morale omogočati večjo prožnost;

—	razlikovati bi bilo treba med zlonamernimi in nenamernimi napakami;

—	potrebno je večje zaupanje med akterji deljenega upravljanja skladov ESI in Evropsko komisijo;

—	člen 28 Uredbe (EU) št. 480/2014 določa, da raven pomembnosti znaša 2 %. Izkušnje kažejo, da ta stopnja pri projektih s področja kohezijske politike ni primerna. Ker mednarodni revizijski standardi glede tega ne narekujejo konkretnih številk, bi moralo biti mogoče to stopnjo zvišati na 5 %;

19.

poudarja, da zakonodajni predlog o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in ki ga spremljajo ustrezna sektorska pravila, določena v 15 zakonodajnih aktih, velja za vse komisije OR, s katerimi so v fazi priprave tega mnenja potekala posvetovanja. Delovna skupina komisije COTER za proračun EU je ravno tako prispevala k pripravi tega mnenja.

V Bruslju, 11. maja 2017

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA

Top

Choose the experimental features you want to try