21.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 389/93

Poročevalec:

Jan SIMONS

1.1

EESO se strinja, da mora skupni sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh temeljiti na zahtevanih kompetencah namesto na zahtevah glede izkušenj, kot je to veljajo doslej. Prav tako se pridružuje pričakovanju, da bo priznavanje poklicnih kvalifikacij v celotni EU koristilo razvoju plovbe po celinskih plovnih poteh.

1.2

Mobilnost delavcev znotraj EU je pomembna tema pri odpravljanju strukturnega pomanjkanja kvalificiranih članov posadke. Obvezno ocenjevanje kompetenc vseh članov posadke krova bo izboljšalo podobo in privlačnost poklica.

1.3

Ohranitev sedanjih varnostnih standardov za pomembne mednarodne plovne poti je treba obravnavati kot minimalno zahtevo za pravilno uvedbo predlagane politike.

1.4

S tem, ko bodo odgovorni organi bolje izvrševali predpise, se bodo po eni strani odvračale nezakonite socialne prakse in po drugi strani okrepili konkurenčnost in poštena konkurenca.

1.5

Nadaljnje in širše tesno sodelovanje med Evropsko komisijo in rečnimi komisijami, zlasti Osrednjo komisijo za plovbo po Renu (CCNR), je po mnenju EESO nujno za dobro upravljanje evropskega omrežja celinskih plovnih poti.

1.6

EESO se strinja – pod pogojem, da se dodajo določene rečne komisije –, da je poleg skupnih zahtev glede kompetenc, ki jih mora pripraviti Evropski odbor za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI), treba uvesti objektivna merila za opredelitev plovnih poti ali njihovih odsekov s posebnimi tveganji, za katere države članice lahko poleg skupnih poklicnih kvalifikacij določijo dodatne zahteve.

1.7

Izhodišča in cilje izbrane politike, na katerih temelji predlog, je treba nujno jasneje predstaviti.

2.1

Konkurenčne panoge temeljijo na zmogljivosti za cenovno ugoden prevoz velike količine tovora. Plovila za prevoz na celinskih plovnih poteh imajo nosilnost, ki je enaka nosilnosti na stotine tovornih vozil: konvoj štirih potisnih maon (= 7 000 NT) ustreza 280 tovornim vozilom z nosilnostjo 25 NT. To omogoča varčevanje pri stroških prevoza in varovanje okolja.

2.2

Ren in Donava preko prekopa Majna–Donava v skupni dolžni 3 500 km neposredno povezujeta 13 držav članic, od Severnega do Črnega morja. Vsako leto se po teh plovnih poteh prepelje približno 500 milijonov ton tovora, od tega prevoz po Renu predstavlja 67 % celotne količine prevoženega tovora. Več kot 75 % prevoza po celinskih plovnih poteh v EU je čezmejni prevoz. V Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem delež prevoza po celinskih plovnih poteh med različnimi načini prevoza znaša 12,5 %, 25 % oziroma 38,7 %; v renskem prekopu, ki je industrijsko osrčje Evrope, je ta delež več kot 50 %.

2.3

Zaradi količine pretovorjenega blaga, ki znaša 150 milijard ton na kilometer letno, je prevoz po celinskih plovnih poteh izjemno pomemben za delovanje multimodalnih logističnih verig v EU. Nedavne študije so pokazale, da 2,2 milijarde EUR dodane vrednosti v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh ustvari neposredno in posredno ekonomsko dodano vrednost v višini 13,2 milijarde EUR, torej njen šestkratnik.

2.4

Nekaj pomembnih številk o trgu dela v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh v EU:

2.5

EESO je o tej temi že pripravil mnenja za Evropski parlament, Svet EU in Evropsko komisijo, med drugim o socialni politiki v okviru vseevropskega sistema za prevoz po celinskih plovnih poteh leta 2005 (1), o celostnem evropskem akcijskem programu za prevoz po celinskih plovnih poteh NAIADES leta 2006 (2) in o svežnju NAIADES II leta 2014 (3).

2.6

Tu je najprej „pozval k razvoju skupne socialne politike na področju prevoza po celinskih plovnih poteh“, nato pa je bil „v okviru socialnega dialoga dosežen določen napredek, ki je privedel do oblikovanja posebnih pravil o delovnem času v prevozu po celinskih plovnih poteh“, na podlagi česar je leta 2014 Odbor pozval k razvoju „dodatnih pobud“. „Načrtovana uskladitev poklicnih profilov na podlagi socialnega dialoga in evropsko usklajevanje poklicnih kvalifikacij imata pri tem pomembno vlogo, ki jo bo Komisija izvajala v tesnem sodelovanju z rečnimi komisijami, zlasti s Centralno komisijo za plovbo po Renu.“

2.7

Medtem je Komisija okrepila sodelovanje s CCNR in že dosegla nekaj pomembnih rezultatov, kot je skupen popis zahtevanih kompetenc (preglednice kompetenc PLATINA) in na podlagi skupne želje za izboljšanje zakonodaje za plovbo po celinskih plovnih poteh ustanovitev Evropskega odbora za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) junija 2015. CESNI je nemudoma začel z delom in je še leta 2015 pripravil standarde za tehnične predpise za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh. Hkrati je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi delovne skupine CESNI za poklicne kvalifikacije. CESNI naj bi prevzel pomembno vlogo tudi na področju poklicnih kvalifikacij s pripravo standardov, ki so navedeni v predlogu.

2.8

Predlog Komisije je bil pripravljen na podlagi obsežnih in dolgotrajnih posvetovanj z mnogimi udeleženimi organizacijami in socialnimi partnerji (med drugim: mednarodne rečne komisije: Osrednja komisija za plovbo po Renu, Donavska komisija, Komisija za reko Savo; Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo; nacionalne uprave, pristojne za oblikovanje politike prevoza po celinskih plovnih poteh in upravne dejavnosti; strokovna združenja: Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah in Evropska organizacija kapitanov; sindikati: Evropska federacija delavcev v prometu – oddelek za prevoz po celinskih plovnih poteh; PLATINA – Platforma za izvajanje programa NAIADES; ustanove za usposabljanje in izobraževanje na področju prevoza po celinskih plovnih poteh v Evropi EDINNA; AQUAPOL in Evropska federacija za celinska pristanišča. Evropski socialni partnerji na področju prevoza po celinskih plovnih poteh vključujejo Evropsko zvezo za plovbo po celinskih vodah, Evropsko organizacijo kapitanov in Evropsko federacijo delavcev v prometu.).

3.1

Prevoz po celinskih plovnih poteh je stroškovno in energetsko učinkovit način prevoza, ki bi se lahko učinkoviteje uporabljal za podporo ciljev Evropske unije glede energetske učinkovitosti, rasti in industrijskega razvoja. Vendar prispevek celinske plovbe ovirajo težave v zvezi z mobilnostjo delovne sile, delovnimi mesti, ki jih ni mogoče zapolniti, ter neskladji med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih. Različne minimalne zahteve za poklicne kvalifikacije na področju plovbe po celinskih plovnih poteh po državah članicah niso zadostno zagotovilo za posamezne države glede priznavanja poklicnih kvalifikacij posadke iz drugih držav, zlasti ker zahteve vplivajo tudi na varnost plovbe.

3.2

Cilj direktive je olajšati mobilnost delavcev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh z zagotavljanjem priznavanja kvalifikacij usposobljenih delavcev po vsej Uniji. Pobuda temelji na več kot 19-letnih izkušnjah z Direktivo 96/50/ES o pridobitvi nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov in Direktivo 91/672/EGS o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za celinske plovne poti EU, z izjemo reke Ren.

3.3

Predlog razširja priznavanje poklicnih kvalifikacij na vse člane posadke krova in temelji na zahtevanih kompetencah. Predvideva priznavanje v celotnem evropskem plovnem omrežju na podlagi:

Komisija meni, da bodo od mobilnosti delavcev in novih možnosti poklicnega razvoja imeli korist ne le delojemalci ampak predvsem sektor na splošno, ki bo privlačnejši tako za podjetja kot za delavce.

4.1

EESO se strinja, da mora skupni sistem za priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh temeljiti na zahtevanih kompetencah namesto na zahtevah glede izkušenj, kot je to veljajo doslej. Prav tako se pridružuje pričakovanju, da bo priznavanje poklicnih kvalifikacij v celotni EU koristilo razvoju plovbe po celinskih plovnih poteh.

4.2

Odbor pripisuje velik pomen nadaljnjemu in razširjenemu sodelovanju med Evropsko komisijo in rečnimi komisijami, zlasti Osrednjo komisijo za plovbo po Renu (CCNR). Za razvoj usklajene politike za evropsko omrežje celinskih plovnih poti so pomembna zlasti skupna prizadevanja CCNR in Komisije za uskladitev in posodobitev zakonodaje. EESO poudarja pomen vzpostavitve in vzdrževanja enakih konkurenčnih pogojev v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh ter poudarja, da je treba hkrati s posodobitvijo zakonodaje posodobiti tudi izvrševanje.

4.3

Kot del svežnja NAIADES II predlog predvideva uvedbo skupnega sistema minimalnih standardov, ki temeljijo na kompetencah, ki je izredno pomemben za stopnjo varnosti celinskih plovnih poti v EU. EESO meni, da ta sistem ne bi smel negativno vplivati na najboljšo prakso za vse kategorije celinskih plovnih poti.

4.3.1

Predlog zato predvideva, da države članice lahko sprejmejo izjeme ali opredelijo dodatne zahteve za določene plovne poti ali njihove odseke. Seveda morajo biti ti ukrepi smiselni in sorazmerni, tako da se njihovo število omeji na tisto, kar je potrebno. Na splošno ne gre za znižanje veljavnih standardov. Vendar pa se varnostni standardi na različnih plovnih poteh lahko razlikujejo.

4.4

Zaradi čezmejne narave prevoza po celinskih plovnih poteh so bile za mednarodne reke ustanovljene komisije, da se zagotovijo enotni predpisi za komercialno uporabo. Režim za Ren je star že več kot 200 let. Kasneje so bile ustanovljene tudi komisije za Donavo, Mozelo in Savo.

4.4.1

Za režim na Renu je značilna ne le njegova dolga zgodovina ampak tudi razširjeni pravni okvir, zlasti mednarodnopravni režim.

4.4.2

Odbor meni, da je nujno potreben širok in dobro osnovan institucionalni kontekst za zagotavljanje skladne in enotne zakonodaje za plovbo po evropskem plovnem omrežju. Z institucionalnega, pa tudi ekonomsko-socialnega vidika je izjemno priporočljivo nadaljnje in širše tesno sodelovanje med Evropsko komisijo in CCNR.

4.5

EESO se strinja – pod pogojem, da se dodajo določene rečne komisije –, da je poleg skupnih zahtev glede kompetenc, ki jih mora pripraviti CESNI, treba uvesti objektivna merila za opredelitev plovnih poti ali njihovih odsekov s posebnimi tveganji, za katere države članice lahko poleg skupnih poklicnih kvalifikacij določijo dodatne zahteve.

4.6

Z evropske perspektive je treba ohranjanje obstoječih varnostnih standardov za pomembne mednarodne plovne poti obravnavati kot splošen pogoj za pravilno izvajanje predlagane politike. Na podlagi mednarodne tradicije se je izoblikoval usklajen pristop, ki temelji na povodjih, ki so ga na splošno sprejeli vsi pomembni deležniki.

4.6.1

V zvezi s tem je treba Renu nameniti posebno pozornost. Na tej mednarodni plovni poti, ki je – skupaj z Donavo – z navtičnega vidika ena od najzahtevnejših, se odvijata približno dve tretjini evropskega prometa po celinskih plovnih poteh. Na podlagi revidirane Konvencije za plovbo po Renu in pod nadzorom CCNR so obrežne države že dosegle visoko raven varnosti.

4.7

Komisija CCNR je že razvila zavezujoč mednarodni mehanizem za kartiranje odsekov celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji. Usklajevanje nacionalnih sklepov in sklepov rečnih komisij na ravni EU bo po mnenju EESO korak naprej z vidika mobilnosti kvalificiranih delavcev.

4.7.1

Zato so potrebna skupna merila za opredelitev posebnih tveganj. EESO meni, da je prednost oblikovanja splošnih in objektivnih meril za opredelitev odsekov s posebnimi tveganji v preglednem odločanju in širšem področju uporabe.

4.7.2

Za donavsko povodje še ni zavezujočega mednarodnega mehanizma za kartiranje odsekov celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji. EESO meni, da so ukrepi držav članic za izboljšanje in ohranjanje plovnosti Donave, podprti s financiranjem EU, ključni dejavnik za razvoj koridorja.

4.7.3

Predlog metodologije za opredelitev plovnih poti ali njihovih odsekov s posebnimi tveganji bi lahko bil naslednji:

4.8

Predlog predvideva spodbujanje mobilnosti delavcev na čim širšem notranjem trgu dela za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki je dostopen delavcem iz vseh držav članic, da bi zmanjšali strukturno pomanjkanje kvalificiranih članov posadke. EESO poudarja, da je tej pomembni zadevi treba nameniti pozornost.

4.8.1

Obvezno ocenjevanje kompetenc za vse člane posadke, že na operativni ravni, naj bi izboljšalo podobo in privlačnost poklica, tako za zaposlene vajence kot osebe iz drugih sektorjev, ki se preusposabljajo.

4.8.2

EESO podpira prizadevanja Komisije, da bi bil sektor bolj dostopen za delavce, usmerjene v prakso. Pozdravlja tudi nove možnosti za hitro preusposabljanje za tiste, ki menjavajo poklic in prihajajo iz pomorstva ali tudi od drugod.

4.9

EESO se zaveda, da predlog temelji na dobro premišljenih političnih odločitvah. Vendar pa te iz predloga niso dobro razvidne. Odbor zato nujno priporoča, da se jasneje predstavijo izhodišča in cilji izbrane politike.

5.1

Bistveno zmanjšanje števila potrebnih dokumentov ter njihovo elektronsko vodenje in obdelava bodo prispevali k učinkovitejšemu izvrševanju in zmanjšali upravno breme, medtem ko bodo nadzorne službe lahko učinkovitejše. S tem se bodo po eni strani odvračale nezakonite socialne prakse, po drugi strani pa okrepila konkurenčnost in poštena konkurenca.

5.1.1

Odbor izrecno poziva, naj se ohrani sodelovanje s socialnimi partnerji, mednarodnimi rečnimi komisijami in pristojnimi službami, ki morajo ostati angažirane.

5.2

Praktični izpiti se običajno opravljajo na krovu plovila, vendar jih je mogoče opravljati tudi na simulatorju, pri čemer se zahtevajo praktične izkušnje. Odbor CESNI mora zato določiti skupne standarde za tehnične in funkcionalne lastnosti navigacijskih simulatorjev za plovila za prevoz po celinskih plovnih poteh, skupaj s standardi za odobritev tovrstnih naprav.

5.2.1

Predlog direktive priznava odobrene programe usposabljanja namesto upravnih izpitov. V zvezi s tem EESO ugotavlja, da je treba preprečiti navzkrižje interesov med ocenjevalcem in učiteljem ali vodjem izobraževanja kandidata na ocenjevanju.

5.2.2

EESO pozdravlja priznavanje odobrenih programov usposabljanja, vendar resno dvomi o njegovi dodani vrednosti ob odsotnosti sistema za opredelitev in zagotavljanje kakovosti.

5.2.3

Tudi možnost, ki jo predlog ponuja, da se s praktičnim izpitom preverijo zahtevane spretnosti v okviru neformalnega in priložnostnega učenja – v tem primeru pridobljenega na krovu –, je v skladu z mnenjem Odbora (4).

5.3

Razmisliti je treba tudi o dodatnih predpisih za določene dejavnosti, kjer mednarodni varnostni standardi že veljajo, na primer na področju prevoza potnikov. EESO opozarja, da bi to lahko veljalo tudi za strokovnjake za utekočinjeni zemeljski plin, ki plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh oskrbujejo z gorivom. Treba se je tudi zavedati, da pomorski standardi niso primerni za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh.

5.4

Komisija v poročilu o oceni učinka navaja, da „je delež samozaposlenih in zaposlenih v Evropi 27 % oziroma 73 %“. Te številke niso preveč uporabne, če se ne ločijo na prevoz tovora in potnikov, glede na to, da je 40 % zaposlitev povezanih s potniškim prevozom, ter na to, da MSP, ki posedujejo eno samo plovilo oziroma upravljajo z enim samim plovilom, predstavljajo 80–90 % trga v zahodnem delu EU, zlasti v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji.

5.5

EESO pozdravlja, da bodo tako Komisija kot tudi države članice ocenile izvrševanje direktive, vendar meni, da je v to treba vključiti tudi rečne komisije. EESO meni, da bo takšna ocena na nacionalni, evropski in mednarodni ravni zagotovila dobro podlago za morebiten prihodnji pregled direktive, če bo ta potreben.