EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.2.2016

COM(2015) 401 final/2

CORRIGENDUM

This document corrects document COM(2015)401 final of 19.8.2015

Concerns all language versions.

Correction of identified clerical errors on page 9, section 6, first paragraph.

The text shall read as follows:

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2014

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2014

1.Ozadje letnega poročila o dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije (EU) na področju raziskav in tehnološkega razvoja je pripravljeno v skladu s členom 190 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen tega poročila je zagotoviti pregled ključnih ukrepov v letu poročanja.

2.Širše politično ozadje v letu 2014

Leto 2014 so zaznamovale velike politične spremembe. Izvoljen je bil nov Evropski parlament, novembra je svoj mandat nastopila nova Komisija in predsedovanje Evropskemu svetu je prevzel nov predsednik, prvi iz novih držav članic, pridruženih po letu 2004. Da bi gradili na napredku, ki so ga že dosegle države članice pri usmerjanju Evrope nazaj na pot okrevanja gospodarstva, je novoizvoljeni predsednik Komisije Jean-Claude Juncker predstavil načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. Ta načrt temelji na treh stebrih, ki so strukturne reforme, fiskalna odgovornost in naložbe, ter določa deset jasnih prednostnih nalog za vračanje ljudi nazaj na delo in rast evropskega gospodarstva. Predlagan je bil nov naložbeni načrt, s katerim bi se morale v naslednjih treh letih sprostiti javne in zasebne naložbe v višini 315 milijard EUR. Evropska komisija je januarja 2015 pripravila predlog uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI). Pričakuje se, da ga bosta Svet ministrov EU in Evropski parlament sprejela poleti 2015. Pri tem naj bi imel vlogo okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020), ki naj bi prispeval v jamstveni sklad EFSI. To bo omogočilo nadaljnje naložbe na področju raziskav in razvoja.

V letu 2014 so se nadaljevala prizadevanja za konsolidacijo javnih financ, ki so se v večini držav članic začela obrestovati. Evropsko gospodarstvo je v drugem četrtletju leta 2013 začelo postopoma okrevati in to se je leta 2014 še nadaljevalo, rast BDP v EU pa se je, potem ko je spomladi prešla skozi nestabilno obdobje, ob koncu leta 2014 znova popravila in se je letno povečevala za 1,4 % 1 .

3.Izvajanje razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020

Decembra 2013 se je začel izvajati program Obzorje 2020, tj. največji program EU za raziskave in inovacije doslej, katerega finančna sredstva za sedemletno obdobje znašajo skoraj 80 milijard EUR. Temu je takoj sledil prvi delovni program, katerega proračun za obdobje 2014–2015 je znašal 15 milijard EUR, kar je vključevalo 12 t. i. področij usmeritve. Razpisi za zbiranje predlogov (v nadaljnjem besedilu: razpisi) so bili pravočasno odprti in uporabniku prijazni sistemi IT programa Obzorje 2020 so delovali od začetka. Zasnovan je bil poenostavljen dvoletni delovni program, s katerim se je izvajal nov, v izzive usmerjen pristop, tako da je cilje politik EU vključeval prek postopka strateškega načrtovanja programov, ki spodbuja povezovanje, združuje ključne značilnosti in novosti ter ustvarja več učinka in vrednosti. V 34 državah je potekala obsežna informacijska kampanja, ki je k dogodkom privabila približno 10 000 udeležencev. Organizirane so bile dodatne nacionalne in regionalne dejavnosti informiranja.

Prvih 100 razpisov je bilo zaključenih do 1. decembra 2014, skupno pa so privabili 37 000 predlogov. Do konca aprila 2015 je bilo podpisanih več kot 3 200 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, skupna zahtevana finančna sredstva pa so znašala 5,4 milijarde EUR. Povprečna stopnja uspešnosti predlogov je bila med 12 % in 14 %.

Evropska komisija je spremljala izvajanje prvih razpisov ter učinkovitost ukrepov za poenostavitev. V postopku spremljanja se je posvetovala z državami članicami, raziskovalno skupnostjo, industrijo in deležniki. V nadaljevanju so povzete pridobljene izkušnje.

Odziv na razpise za zbiranje predlogov

Velik odziv na prve razpise je potrdil privlačnost v izzive usmerjenega pristopa programa Obzorje 2020 ter povpraševanje po čezmejnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij. Večina deležnikov, vključno z MSP, je izrecno izrazila odobravanje nad širokimi temami teh prvih razpisov. Stopnja vključitve vanje v letu 2014 je bila visoka. Posledica tega je bila nižja stopnja uspeha v primerjavi s prejšnjim okvirnim programom. Po eni strani je večja selektivnost spodbujala odličnost, po drugi pa bi lahko povzročila, da bi bil program dolgoročno manj privlačen. Zato so v prihodnjih delovnih programih predvideni ukrepi za uravnavanje velikega povpraševanja in obenem ohranitev v izzive usmerjenega, nedoločevalnega pristopa.

Kljub številnim predlogom, prejetim v prvih razpisih v okviru programa Obzorje 2020, in pritisku na sisteme ocenjevanja so se v postopku ocenjevanja ohranili visoki standardi glede izbire in sestave strokovnjakov.

Poenostavitev

Skupnost deležnikov je zelo cenila spletni portal za udeležence 2 , ki deluje kot enotna vstopna točka programa Obzorje 2020 za vložitev predlogov, registracijo organizacije udeleženca ter registracijo in plačilo strokovnjakov. Nova generacija sistemov IT programa Obzorje 2020 za obravnavanje predlogov in nepovratnih sredstev brez dolgotrajne papirologije (elektronski podpis) ter poenostavitev poslovnih procesov sta skrajšala upravne postopke za kandidate. Glede na prve statistične podatke je bila v veliki večini primerov (v približno 95 %) izpolnjena zahteva po osemmesečnem roku za dodelitev sredstev. 

Ciklus raziskav in inovacij

V prvih razpisih je bil delež udeležbe zasebnega sektorja v smislu podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev 31-odstoten, v smislu finančnega prispevka EU pa 28-odstoten. Ustrezna deleža za sedmi okvirni program znašata 30 % oziroma 25 %. Udeležba zasebnega sektorja je posebej visoka v stebrih „Vodilni položaj v industriji“ in „Družbeni izzivi“.

Mala in srednja podjetja (MSP)

Program Obzorje 2020 je privlačen za MSP. Rezultati kažejo, da je EU na poti, da MSP dodeli 20 % združenega proračuna za cilja „Družbeni izzivi“ ter „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“. Novi instrument za MSP v programu Obzorje 2020, ki se je uspešno začel in je imel več kot 8 100 prijav (6 900 za fazo 1 in 1 200 za fazo 2), je bil najpriljubljenejša shema leta 2014. Privabljal je nove MSP ter MSP z obetavnimi možnostmi za inovacije in gospodarskim potencialom. Na primer, na evropskem in/ali globalnem trgu je bilo že dejavnih približno 50 % prvih upravičencev v fazi 1 (155 financiranih projektov pri prvem razpisnem roku).

Družbene vede in humanistika

Program Obzorje 2020 je precej povečal morebitne prispevke družbenih ved in humanistike s sistematično politiko njihovega vključevanja v vse družbene izzive ter vse dele programa, ki se nanašajo na cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“. V razpisih v letih 2014 in 2015 je bilo pri ciljih „Družbeni izzivi“, „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“, „Znanost z družbo in za njo“, „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ ter „Raziskovalne infrastrukture“ skupaj v povprečju 37 % tem označenih kot povezanih z družbenimi vedami in humanistiko. Poleg tega so imele družbene vede in humanistika pomembno vlogo pri družbenem izzivu „vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo“, pri katerem je bilo 80 % tem označenih kot družbene vede in humanistika. Leta 2014 je bilo upravičencem na področju družbenih ved in humanistike dodeljenih skupaj 212 milijonov EUR, od tega 194 milijonov EUR v okviru prednostne naloge „Družbeni izzivi“ in 18 milijonov EUR v okviru posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“.

Obstajajo tudi dokazi, da je bilo strokovno znanje s tega področja dobro zastopano v ocenjevalnih odborih. Izmed 688 ocenjevalcev, imenovanih za teme, označene kot povezane z družbenimi vedami in humanistiko, jih je 10 % imelo strokovne izkušnje v eni ali več strokah s tega področja, medtem ko jih je 42 % imelo interdisciplinarne strokovne izkušnje v strokah, ki se nanašajo na to področje, in tistih, ki se nanj ne nanašajo, ali v hibridnih strokah z elementom družbenih ved in humanistike. Na splošno je imelo 357 od 688 strokovnjakov določeno vrsto strokovnega znanja s področja družbenih ved in humanistike, kar je skupaj več kot 50 % strokovnjakov.

Človeški viri in mobilnost

„Ukrepi Marie Skłodowska-Curie“ so bili leta 2014 v glavnem usmerjeni v spodbujanje inovativnih pristopov za usposabljanje na področju raziskav, pa tudi spodbujanje interdisciplinarne in mednarodne ter medsektorske mobilnosti.

„Ukrepi Marie Skłodowska-Curie“ so postali osrednji instrument EU za spodbujanje inovativnega doktorskega usposabljanja. Leta 2014 je bilo financiranih 137 mrež za raziskovalno usposabljanje s skupnim proračunom v višini več kot 400 milijonov EUR. To je obsegalo industrijske doktorate, pri katerih raziskovalna podjetja in univerze skupaj razvijajo doktorski program, v katerem se velik del doktorata izvaja v neakademskem sektorju, ter programe, ki vodijo do dvojnega ali skupnega doktorskega naziva. Pri tem je sodelovalo skupaj 600 podjetij. Nadalje je bilo 30 milijonov EUR dodeljenih za sofinanciranje 12 doktorskih programov, da bi se povečal učinek finančnega vzvoda na regionalne, nacionalne in mednarodne programe financiranja v Evropi.

Podnebni ukrepi in trajnostni razvoj

Zastavljen je bil cilj, da bi se vsaj 35 % proračuna programa Obzorje 2020 vložilo v podnebne ukrepe in 60 % v napredek k trajnostnemu razvoju EU. Čeprav podatki, ki so na tej stopnji na voljo, zajemajo le programske ukrepe (tj. posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ ter prednostno nalogo „Družbeni izzivi“), je iz zadnjih ocen razvidno, da je za napredek na področju trajnostnega razvoja namenjenih 50 %, za podnebne ukrepe pa 32 %. Biotska raznovrstnost, pri kateri cilj ni bil zastavljen, pa naj bi po ocenah dosegla 3 %.

Enakost spolov

V delovnem programu za obdobje 2014–2015 so vprašanja spola izrecno omenjena v več kot 100 temah v skoraj vseh oddelkih. Te teme so bile na portalu za udeležence označene kot teme, povezane s spolom, da bi se kandidatom poenostavil dostop do njih. Eden od ciljev za doseganje enakosti spolov v programu Obzorje 2020 je, da bi bili ocenjevalni odbori in skupine strokovnjakov sestavljeni iz vsaj 40 % žensk. Ta cilj je bil skoraj dosežen in začetni rezultati kažejo, da je bilo med ocenjevalci 35 % žensk.

Mednarodno sodelovanje in sporazumi

Program Obzorje 2020 je popolnoma odprt za mednarodno sodelovanje ter poleg tega usmerjen v strateška področja sodelovanja z mednarodnimi partnerskimi državami in regijami. V delovnem programu za obdobje 2014–2015 je bilo 20 % vseh tem označenih kot posebej povezanih z mednarodnim sodelovanjem, pri čemer se v različnih delih razlikuje intenzivnost ciljno usmerjenih ukrepov. Predlagalo se je, da bi se podprle vodilne pobude v okviru mednarodnega sodelovanja, kot so Mednarodno sodelovanje pri raziskavah na področju pripravljenosti na nalezljive bolezni, Svetovno zavezništvo za kronične bolezni, Mednarodni raziskovalni konzorcij za redke bolezni 3 ter sodelovanje med EU in Japonsko na področju kritičnih omrežij in računalniških platform. S premikom k širšim in manj določevalnim temam se za spodbujanje mednarodnega sodelovanja niso več uporabljala merila za upravičenost, pač pa spodbude. Ne glede na to in ob upoštevanju dejstva, da subjekti iz petih velikih gospodarstev v vzponu (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Mehika) niso več upravičeni do samodejnega financiranja iz programa Obzorje 2020, je iz začetnih ugotovitev razvidno splošno znižanje udeležbe iz mednarodnih partnerskih držav.

V letu 2014 se je programu Obzorje 2020 s pridružitvenim sporazumom pridružilo 12 držav. Maja 2014 sta se mu pridružili Norveška in Islandija. Poleti 2014 je sporazume z Evropsko unijo podpisalo pet držav Zahodnega Balkana (tj. Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija), Republika Moldavija, Turčija ter Izrael. Decembra 2014 je bil podpisan pridružitveni sporazum s Ferskimi otoki. Pridružitveni sporazumi bodo raziskovalnim ustanovam iz teh držav omogočili, da izkoristijo možnosti financiranja, ki jih ponuja program Obzorje 2020.

Mednarodni sporazum, ki pridružuje Švico delom programa Obzorje 2020, je bil podpisan 5. decembra 2014. Švica se je s podpisom sporazuma pridružila prednostni nalogi programa Obzorje 2020 „Odlična znanost“, ki obsega posebne cilje „Evropski raziskovalni svet“, „Prihodnje in nastajajoče tehnologije“, „Raziskovalna infrastruktura“ ter „Ukrepi Marie Skłodowska-Curie“, nalogam v okviru posebnega cilja „Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe“ ter programu za raziskave in usposabljanje Euratom in dejavnostim, ki jih izvaja Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije za obdobje 2014–2020. Ta pridružitveni sporazum naj bi trajal do 31. decembra 2016. Če bo Švica ratificirala Protokol o razširitvi Sporazuma o prostem pretoku oseb na Hrvaško, bo nato sledil celovit pridružitveni sporazum, sicer pa bo Švica ohranila status tretje države.

Povečevanje udeležbe

S programom Obzorje 2020 se uvajajo posebni ukrepi za spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe v tistih državah članicah in regijah, v katerih je uspešnost raziskav in inovacij sorazmerno nizka. Z navedenim programom se financirajo naslednji ukrepi: „povezovanje raziskovalnih ustanov“ (oblikovanje novih ali izboljšanje obstoječih centrov odličnosti), za kar je bilo prejetih 167 upravičenih prijav iz vseh zadevnih držav članic, „funkcije predsednikov v evropskem raziskovalnem prostoru“ (s čimer se v raziskovalne ustanove z velikim potencialom za raziskovalno odličnost privabijo vrhunski raziskovalci), za kar je bilo prejetih 85 upravičenih prijav iz skoraj vseh zadevnih držav članic, ter „tesno sodelovanje“ (občutna okrepitev določenega raziskovalnega področja prek sodelovanja z mednarodno vodilnimi ustanovami), podprto z razpisom, ki se je odprl leta 2014 in zaključil leta 2015. Pomoč je zagotovljena tudi za evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji, ki je med najstarejšimi medvladnimi okviri sodelovanja v Evropi za znanost, tehnologijo in inovacije. Tem ukrepom je dodeljen proračun v višini približno 800 milijonov EUR za sedemletno obdobje.

4. Partnerstvo z industrijo

Sveženj ukrepov za naložbe v inovacije 4

Evropska komisija je leta 2013 objavila sklop predlogov o pobudah v okviru javno-zasebnih in javno-javnih partnerstev. Eno leto zatem, maja 2014, so države članice uradno sprejele sveženj ukrepov za naložbe v inovacije.

Z njim se vzpostavlja nova generacija javnih in zasebnih partnerstev, v katerih se bodo združila sredstva v višini prek 22 milijard EUR za naložbe v raziskave in inovacije. V sveženj je vključenih devet skupnih tehnoloških pobud, ki organizirajo lastne raziskovalne načrte in dodeljujejo sredstva za projekte na podlagi odprtih razpisov. Sedem od teh pobud se je začelo izvajati že julija 2014, kot tudi štiri javno-javna partnerstva (pobude na podlagi člena 185). S prispevkom EU v višini 9 milijard EUR k temu svežnju ukrepov se bodo sprostile naložbe v višini 10 milijard EUR iz zasebnega sektorja in 4 milijard EUR iz držav članic.

Pogodbena javno-zasebna partnerstva

Evropska komisija je decembra 2013 začela izvajati osem pogodbenih javno-zasebnih partnerstev s strateškim pomenom za evropsko industrijo. Pogodbena javno-zasebna partnerstva za razliko od skupnih tehnoloških pobud ne organizirajo lastnih razpisov za zbiranje predlogov, pač pa se finančna sredstva dodelijo z odprtimi razpisi Komisije v okviru delovnega programa Obzorje 2020. Komisija in predsedniki namensko ustanovljenih združenj za industrijske raziskave in inovacije, ki zastopajo več kot 1 000 velikih in malih podjetij po Evropi, so podpisali pogodbene ureditve, s katerimi je bilo vzpostavljenih navedenih osem partnerstev. Deveto pogodbeno javno-zasebno partnerstvo se je začelo izvajati oktobra 2014. Teh devet partnerstev se je začelo izvajati z okvirnimi finančnimi sredstvi Komisije v višini 6,7 milijarde EUR za čas trajanja programa. V delovnem programu za obdobje 2014–2015 se je sodelovanje industrije med drugim spodbujalo s približno 800 milijoni EUR finančnih sredstev za navedena partnerstva.

5.Evropski raziskovalni prostor (ERP)

Septembra 2014 je Komisija predstavila svoje drugo poročilo o napredku ERP 5 , ki vsebuje splošen pregled napredka na področju izvajanja ERP v državah članicah in nekaj pridruženih državah. Iz poročila izhaja, da so se partnerstva ERP izkazala za uspešna in da so vzpostavljeni štirje pogoji ERP za uspeh, in sicer:

države članice sprejemajo vse več ukrepov v podporo ERP;

organizacije deležnikov v okviru platforme deležnikov ERP še naprej sodelujejo, da bi dosegle v celoti delujoč ERP;

na ravni EU so vzpostavljeni ukrepi podpore za politiko in ERP je vključen v evropski semester;

mehanizem spremljanja EPR deluje in postopoma daje zanesljive podatke.

Usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov

V programu Obzorje 2020 se je povečalo sodelovanje EU v skupnih razpisih, ki se izvajajo s programi držav članic prek novega instrumenta mrež Evropskega raziskovalnega prostora (ERA-NET). Hkrati pa program Obzorje 2020 podpira deset pobud za skupno načrtovanje programov, ki jih je vzpostavil Svet. Te pobude usklajujejo nacionalne programe in strateške raziskovalne načrte na ravni EU ter so pomembna sredstva pri dokončni vzpostavitvi ERP.

6.Okvir politike

Evropski semester

V okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik so bila sprejeta priporočila za posamezne države, v katerih se obravnavajo raziskave in inovacije. Leta 2014 so bila sprejeta priporočila za posamezne države v zvezi z izboljšanjem okvirnih pogojev za dejavnost raziskav in inovacij, dajanjem prednosti javnim naložbam v raziskave in inovacije, povečanjem učinkovitosti teh naložb ter njihovega učinka finančnega vzvoda na dejavnost raziskav in inovacij s pametno specializacijo in javno-zasebnim sodelovanjem.

Sporočilo z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti 6

Sporočilo z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti iz junija 2014 vsebuje tehtno politično sporočilo o tem, kako pomembna je kakovost naložb v raziskave in inovacije v Evropi. V sporočilu je predlagano, da bi se v ospredje postavile tri prednostne naloge, v katere bi se usmerile države članice, to so kakovost razvoja strategije in procesa oblikovanja politike, kakovost programov, vključno z osredotočenostjo virov in boljšimi mehanizmi financiranja, ter kakovost institucij, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami.

V letnem pregledu rasti za leto 2015 je bila poudarjena nujnost reform, s katerimi bi se izboljšali kakovost in učinkovitost javnih naložb v raziskave in inovacije, pa tudi spodbujalo okolje, prijazno do dejavnosti in naložb na področju raziskav in inovacij.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI)

Program Obzorje 2020 in skladi ESI so pomembna orodja za spodbujanje naložb v raziskave in inovacije v okviru proračuna EU ter poudarjajo možnosti sinergij med obema okviroma politike pri financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov. Iz skladov ESI se bodo v obdobju 2014–2020 za inovacije v širšem smislu zagotovila nepovratna finančna sredstva v višini več kot 100 milijard EUR, vključno s podporo za ključne raziskave in inovacije, ki bo znašala približno 40 milijard EUR.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

Proračun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo 7 za obdobje 2014–2020 znaša 2,38 milijarde EUR, kot je določeno v programu Obzorje 2020. Leta 2014 se je postopno povečeval prvi val skupnosti znanja in inovacij v okviru EIT v smislu proračuna, dejavnosti in rezultatov. Skupnost EIT se je še razširila z ustanovitvijo dveh novih skupnosti znanja in inovacij na področju zdravega življenja in aktivnega staranja („EIT Health“) ter trajnostnega raziskovanja, pridobivanja, predelovanja, recikliranja in nadomeščanja surovin („EIT Raw Materials“).

Finančni instrumenti

Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta poleti leta 2014 uvedli nov finančni instrument EU, tj. InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje, ki bo MSP, velikim podjetjem in drugim inovativnim podjetjem poenostavil dostop do finančnih sredstev. Ta instrument temelji na uspehu Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, razvitega v okviru 7. OP. S finančnimi produkti InnovFin se bodo zagotovila finančna sredstva za raziskave in razvoj v višini 24 milijard EUR. Ta instrument je sestavljen iz sklopa produktov, od jamstev za posrednike, ki posojajo MSP, do neposrednih posojil za podjetja, kar prispeva k podpori tako najmanjših kot največjih raziskovalnih in inovacijskih projektov v EU in državah, pridruženih programu Obzorje 2020.

Inovacije in podjetništvo

Leta 2014 se je kot nadaljevanje pregleda Akta za mala podjetja začel izvajati akcijski načrt za podjetništvo 2020 . V načrtu so določeni ukrepi za podpiranje, spodbujanje in spremljanje podjetništva v Evropi (vključno z digitalnim podjetništvom). Namen pobude „Start-up Europe“, ki je del načrta, je okrepiti poslovno okolje za spletne podjetnike in podjetnike na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi lahko njihove zamisli in podjetja v EU oživeli in se razvijali. Namen pilotne pobude Inovacijski radar, ki se je začela izvajati leta 2014, je prepoznavati inovacije z velikim potencialom in ključne inovatorje v 7. OP, podpornem programu za politiko IKT okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) ter projektih programa Obzorje 2020.

Odprta znanost

V zadnjih nekaj letih so znanstveniki začeli dajati prednost odprtemu dostopu do znanstvenih informacij, primeri vključevanja državljanov v raziskave so bili pogostejši, pojav masovnih podatkov pa je odprl nove načine raziskovalnega dela. Komisija je julija 2014 začela posvetovanje o Znanosti 2.0, da bi ocenila stopnjo ozaveščenosti o trendih v smeri odprte znanosti med deležniki, opredelila morebitne posledice na politiko ter ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega znanstvenega in raziskovalnega sistema. Rezultati posvetovanja bodo na voljo na spletišču Vaš glas v Evropi 8 .

Odprt dostop je pomemben vidik spreminjajočega se znanstvenega sistema. V programu Obzorje 2020 je za vse upravičence obvezen odprt dostop do znanstvenih publikacij. Izvaja se tudi pilotni projekt za odprt dostop do raziskovalnih podatkov. Ta pilotni projekt temelji na prožnem sistemu sodelovanja/odpovedi sodelovanja („opt-in/opt-out“), ki upošteva potrebo, da se uravnotežijo odprtost in varovanje znanstvenih podatkov, komercializacija in pravice intelektualne lastnine, pomisleki glede zasebnosti, varnost ter vprašanja upravljanja in hrambe podatkov.

Mednarodni odbor za podnebne spremembe

Leta 2014 se je sestal Medvladni odbor za podnebne spremembe in 2. novembra 2014 objavil svoje peto ocenjevalno poročilo. V sklepnih ugotovitvah poročila so imeli ključno vlogo številni raziskovalni projekti EU, financirani v okviru 6. in 7. OP.

V poročilu z naslovom Podnebne spremembe leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost 9 se ugotavlja, da odzivanje na podnebne spremembe vključuje sprejemanje odločitev o tveganjih v spreminjajočem se svetu. To poročilo bo ključnega pomena pri bližnjih pogajanjih o podnebnih spremembah.

Izbruh ebole

Izbruh ebole v Zahodni Afriki je bil ena izmed najresnejših izrednih zdravstvenih razmer mednarodnih razsežnosti leta 2014. Evropska komisija je takoj podprla nujne raziskave ebole, pri čemer je prvič (za raziskovalne dejavnosti) uporabila izjemno podlago finančne uredbe za ustrezno utemeljene nujne primere in v manj kot dveh mesecih po prejemu predlogov podpisala sporazume o nepovratnih sredstvih. Za raziskave ebole je bilo uporabljenih 24,4 milijona EUR iz programa Obzorje 2020 v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je opredelila Svetovna zdravstvena organizacija, in v sodelovanju z drugimi mednarodnimi financerji. Komisija je poleg tega skupaj s farmacevtsko industrijo objavila razpis za zbiranje predlogov IMI Ebola+ prek pobude za inovativna zdravila v okviru javno-zasebnega partnerstva. Iz programa Obzorje 2020 je bilo sproščenih 140 milijonov EUR, kar je pritegnilo nadaljnji 101 milijon EUR iz farmacevtske industrije.

7.Skupno raziskovalno središče (JRC)

Leta 2014 se je Skupno raziskovalno središče odzivalo na vse številnejše zahteve služb Komisije po znanstveni podpori politiki, ki so se nanašale na prednostne naloge EU, zlasti v okviru strategije Evropa 2020. Neposredno znanstveno podporo je zagotovilo tematskim področjem politike, kot so: ekonomska in monetarna unija, enotni trg, inovacije, rast in delovna mesta, nizkoogljično gospodarstvo in učinkovita raba virov, kmetijstvo in svetovna prehranska varnost, javno zdravje, varnost in zaščita, jedrska varnost in zaščita (program Euratom) ter boljše pravno urejanje in ocena učinkov.

8.    Razširjanje in izkoriščanje

Sedmi okvirni program (7. OP) 10

V sedmih letih 7. OP je bilo v 487 zaključenih razpisih za zbiranje predlogov prejetih skoraj 136 000 predlogov – pri katerih je sodelovalo več kot 601 000 kandidatov – od česar se jih je 97 % štelo za upravičene do postopka ocenjevanja. Za pogajanja je bilo obdržanih več kot 25 000 predlogov, pri katerih je sodelovalo več kot 130 000 udeležencev. Skupna zahtevana finančna sredstva EU so znašala 41,7 milijarde EUR. Povprečna stopnja uspešnosti predlogov je bila 19-odstotna. Med vsemi udeleženci, ki so leta 2013 podpisali sporazum o nepovratnih sredstvih, je bilo 18,6 % MSP.

Projekti v okviru 7. OP so od začetka izvajanja programa leta 2007 do zdaj ustvarili 32 461 objav. Ob koncu leta je skupno število patentnih prijav, ki so dober kazalnik inovacijskega potenciala, ki ga je mogoče izkoriščati, znašalo 1 185 11 .

Učinek in dodana vrednost programov in projektov EU 12

Podpora, ki jo EU namenja raziskavam in inovacijam, ima en glavni cilj, tj. doseganje učinka. EU poskuša s podpiranjem raziskav in inovacij doseči gospodarski, socialni in okoljski učinek ter prispevati h konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest, pa tudi rešitvi družbenih izzivov. Raziskave in inovacije se na ravni EU podpirajo le, kadar je lahko to učinkovitejše od nacionalnega financiranja. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov uspešnih projektov, financiranih v okviru 7. OP, iz katerih so razvidni evropska dodana vrednost zagotovljene podpore, konkretni rezultati in doseženi učinki:

Evropska mreža klinične raziskovalne infrastrukture (ECRIN), ki jo podpira EU, je razvila enotno evropsko območje za klinične raziskave, saj nacionalne objekte za klinične raziskave povezuje v mrežo na ravni EU, ki lahko s specializiranimi storitvami in infrastrukturo zagotovi podporo kateremu koli medicinskemu področju. To je ustvarilo ali izboljšalo nacionalno infrastrukturo in bo izboljšalo zdravstveno varstvo ter okrepilo znanstveno in industrijsko konkurenčnost Evrope.

Skupne evropske družbene izzive je najbolje obravnavati na ravni EU. V projektu WeSenseIt je bil razvit koncept na državljanih temelječega observatorija voda, v okviru katerega so lahko državljani – kot na primer prostovoljni poplavni čuvarji v Združenem kraljestvu ali prostovoljci, ki v Italiji sodelujejo v civilni zaščiti – prek mobilnih telefonov in družbenih medijev dejavni pri zbiranju, ocenjevanju in sporočanju informacij o vodostajih, kar je stroškovno učinkovito, ter delujejo kot sistemi zgodnjega opozarjanja za preobremenjene lokalne organe.

V okviru raziskovalnega projekta SOLAR-JET, ki ga financira EU, je nastalo prvo „solarno“ gorivo za reaktivne motorje iz vode in ogljikovega dioksida na svetu, kar je obetavna tehnologija, ki povečuje energetsko varnost ter hkrati pomeni boj proti podnebnim spremembam, s tem da spreminja toplogredni plin v uporaben vir. Projekt je še v poskusni fazi, vendar dosedanji rezultati kažejo, da bi lahko zagotovili varno, trajnostno in nadgradljivo oskrbo z letalskim, dizelskim in bencinskim gorivom ali celo plastiko.

Razširjanje rezultatov v okviru programa Obzorje 2020

Bistveno je, da se rezultati projektov v okviru programa Obzorje 2020 učinkovito uporabijo in razširjajo, saj se bosta tako čim bolj povečala dodana vrednost in učinek novega okvirnega programa. V okviru navedenega programa so se prek pobud, kot so nagrade za spodbudo, instrument za MSP, predstavitveni projekti in naložbeni instrument InnovFin, že začeli izvajati posebni ukrepi, usmerjeni v izkoriščanje rezultatov.

9.    Obeti za leto 2015

Komisija ostaja zavezana uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Ocenjen je bil napredek v zvezi z zavezami vodilne pobude „Unija inovacij“ 13 , zlasti glede izvajanja ukrepov, vzpostavljenih za izpolnitev zavez, pa tudi primerov, kako se izvajajo ti ukrepi.

Leta 2014 se je začel cikel delovnega programa za obdobje 2016–2017, pri katerem so se upoštevale politične prednostne naloge predsednika Junckerja. Pri tem naj bi imel vlogo program Obzorje 2020, ki naj bi v jamstveni sklad EFSI prispeval 2,2 milijarde EUR. Pri delovnem programu za obdobje 2016–2017 se bodo upoštevale izkušnje, pridobljene pri prvih razpisih za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020, da bodo še naprej zagotavljali teme s pristopom, usmerjenim v izzive. V delovnem programu se bodo učinkoviteje obravnavale teme, kot so mednarodno sodelovanje, družbene vede in humanistika ter vidik spolov, poleg tega se bo bolje izkoristil cel sklop finančnih instrumentov za spodbujanje inovacij v okviru programa Obzorje 2020.

Nazadnje se bo izvedla analiza prihodnjih razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020, da bi bil ta program boljši od svojih predhodnikov pri ustvarjanju znanstvenih, socialnih, okoljskih in gospodarskih učinkov.

(1)   „European Economic Forecast – Spring 2015“ (Evropska gospodarska napoved – pomlad 2015) .

(2) Študija Ecorys, 2014.

(3)  Prim. teme v okviru razpisa za dejavnosti zdravstvenega usklajevanja z okvirnim proračunom v višini približno 17 milijonov EUR.

(4)   Sveženj ukrepov za naložbe v inovacije .

(5)   Poročilo o napredku evropskega raziskovalnega prostora za leto 2014 .

(6)   Sporočilo z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti .

(7)  Za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je pristojen GD za izobraževanje in kulturo.

(8)   Vaš glas v Evropi .

(9)   „Climate Change 2014: Impacts, Adaptation and Vulnerability“ (Podnebne spremembe leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost“) .

(10)  Evropska komisija (2014): Sedmo poročilo o spremljanju sedmega okvirnega programa.

(11)  Vir navedenih podatkov je SESAM (spletno orodje za poročanje Evropske komisije za projekte 7. OP)/CORDA (skupno podatkovno skladišče na področju raziskav – „Common Research Data Warehouse“). Podatki se nanašajo na del 7. OP, ki ga je izvajal GD za raziskave in inovacije. Posebni program „Ljudje“ je bil izključen, ker ga je sprva sicer upravljal GD za raziskave in inovacije, zdaj pa ga upravlja GD za izobraževanje in kulturo. Izključen je bil tudi posebni program „Zamisli“, saj ne uporablja orodja SESAM. Prav tako je bil izključen tisti del 7. OP, ki ga izvaja GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, saj ni uporabljal orodja SESAM

(12)   Letno poročilo o dejavnostih GD za raziskave in inovacije za leto 2014 .

(13)   Stanje Unije inovacij – ocena za obdobje 2010–2014 .