29.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 285/78

—

ob upoštevanju členov 4 in 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Konvencije ZN iz leta 1949 za preprečevanje in odpravljanje trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih,

—

ob upoštevanju člena 6 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, katerega namen je preprečiti vse oblike trgovine z ženskami in izkoriščanja prostitucije žensk,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989,

—

ob upoštevanju člena 2 deklaracije Združenih narodov iz leta 1993 o odpravi nasilja nad ženskami, v katerem piše, da nasilje nad ženskami med drugim zajema fizično, spolno in psihično nasilje v skupnosti, vključno s posilstvom, spolnimi zlorabami, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugod, trgovino z ženskami in prisilno prostitucijo,

—

ob upoštevanju Protokola ZN iz Palerma iz leta 2000 o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in ji je priložen,

—

ob upoštevanju strateškega cilja D.3 izhodišč za ukrepanje in pekinške deklaracije iz leta 1995,

—

ob upoštevanju Konvencije št. 29 Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, katere člen 2 opredeljuje prisilno delo,

—

ob upoštevanju Bruseljske deklaracije (11) Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o preprečevanju trgovine z ljudmi, ki poziva k celoviti, večdisciplinarni in učinkovito usklajeni politiki ob sodelovanju akterjev z vseh zadevnih področij,

—

ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope na tem področju, kot so Priporočilo R (2000) 11 o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, Priporočilo R (2002) 5 o varstvu žensk pred nasiljem in Priporočilo 1545 (2002) za ozaveščanje o trgovini z ženskami,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,

—

ob upoštevanju predloga priporočila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope „Kriminalizacija kupovanja spolnih storitev za boj proti trgovini z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja“, dokument št. 12920 z dne 26. aprila 2012,

—

ob upoštevanju ministrskega sklepa OVSE št. 1(12), sprejetega na Dunaju leta 2000, in ukrepov ter akcijskega načrta OVSE za boj proti trgovini z ljudmi (Sklep št. 557, sprejet leta 2003),

—

ob upoštevanju členov 2 in 13 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2002/629/JHA z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi,

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, ki nadomešča Okvirni sklep Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002,

—

ob upoštevanju Resolucije Sveta o pobudah za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami (1),

—

ob upoštevanju Strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 1995 o četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala v Pekingu pod geslom „Delovanje za enakopravnost, razvoj in mir“ (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 1997 o sporočilu Komisije o nezakoniti in škodljivi vsebini na internetu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 1997 o potrebi, da se na celotnem območju Evropske unije sproži kampanja za nično stopnjo strpnosti do nasilja nad ženskami (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 1997 o Zeleni knjigi Komisije o varstvu mladoletnikov in človekovega dostojanstva v avdiovizualnih in informacijskih storitvah (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. novembra 1997 o sporočilu Komisije o boju proti otroškemu spolnemu turizmu ter opomnika o prispevanju Evropske unije h krepitvi preprečevanja spolne zlorabe in izkoriščanja otrok (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 1997 o sporočilu Komisije o trgovini z ženskami za namene spolnega izkoriščanja (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 1998 o predlogu za priporočilo Sveta o varstvu mladoletnikov in človekovega dostojanstva v avdiovizualnih in informacijskih storitvah (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 1998 o spoštovanju človekovih pravic v Evropski uniji (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 1999 o usklajevanju oblik zaščite za dopolnitev statusa begunca v Evropski uniji (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. marca 2000 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju ukrepov za boj proti otroškemu spolnemu turizmu (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. aprila 2000 o pobudi Republike Avstrije za sprejetje sklepa Sveta o boju proti otroški pornografiji na internetu (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2000 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Za nadaljnje ukrepe v boju proti trgovini z ženskami“ (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2000 o sporočilu Komisije o žrtvah kaznivih dejanj v Evropski uniji: razmišljanja o standardih in ukrepih (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2001 o predlogu okvirnega sklepa Sveta o boju proti trgovini z ljudmi (16),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 17. januarja 2006 o strategijah za preprečevanje trgovanja z ženskami in otroki, ki so izpostavljeni spolnemu izkoriščanju (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prisilni prostituciji ob mednarodnih športnih prireditvah (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o 57. zasedanju komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (23),

—

ob upoštevanju kampanje ozaveščanja z naslovom „Ni naprodaj“ („Not for sale“), ki jo je oblikoval Evropski ženski lobi,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za razvoj (A7-0071/2014),

A.

ker sta prostitucija in prisilna prostitucija pojava, kjer se kaže razlika med spoloma, in imata svetovno razsežnost, saj vključujeta približno 40–42 milijonov ljudi po vsem svetu, ker so prostituirane osebe povečini ženske in mladoletnice, skoraj vsi kupci pa so moški, in ker je torej tako vzrok kot posledica neenakosti med spoloma, ki jo še bolj poglablja;

B.

ker sta prostitucija in prisilna prostitucija obliki suženjstva, ki sta nezdružljivi s človeškim dostojanstvom in temeljnimi človekovimi pravicami;

C.

ker je trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, za spolne in druge oblike izkoriščanja ena od najbolj nezaslišanih kršitev človekovih pravic; ker obseg trgovine z ljudmi vse bolj narašča po vsem svetu, in sicer zaradi povečanja organiziranega kriminala in njegove dobičkonosnosti;

D.

ker je delo eden od glavnih načinov za človekovo samouresničevanje, v okviru katerega posamezniki pomembno prispevajo h kolektivni blaginji;

E.

ker sta prostitucija in prisilna prostitucija neločljivo povezani z neenakostjo med spoloma v družbi in vplivata na položaj žensk in moških v družbi ter dojemanje njihovih medsebojnih odnosov in spolnosti;

F.

ker se spolno in reproduktivno zdravje spodbujata z zdravimi pristopi k spolnosti, ki se izvaja ob medsebojnem spoštovanju;

G.

ker so v Direktivi 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev določene okvirne določbe o žrtvah;

H.

ker vse politike glede prostitucije vplivajo na uresničevanje enakosti med spoloma in razumevanje vprašanj, povezanih s spoloma, ter družbi, vključno z njenimi mladimi, posredujejo sporočila in norme;

I.

ker prostitucija deluje kot posel in ustvarja trg, na katerem so različni akterji med seboj povezani in kjer zvodniki in posredniki računajo in zagotavljajo ali povečujejo svoj trg in ter dobičke, in ker imajo kupci spolnih storitev ključno vlogo, saj ohranjajo povpraševanje na tem trgu;

J.

ker spolno zdravje po mnenju organizacije SZO „zahteva pozitiven in spoštljiv odnos do spolnosti in spolnih odnosov kot tudi možnost doživljanja prijetnih in varnih spolnih izkušenj brez prisile, diskriminacije ali nasilja“;

K.

ker prostitucija vsa intimna dejanja omejuje na njihovo denarno vrednost in človeka degradira na raven blaga ali objekta, ki je na voljo stranki;

L.

ker je velika večina prostituiranih oseb iz ranljivih skupin;

M.

ker je posredovanje pri prostituciji tesno povezano z organiziranim kriminalom;

N.

ker se v senci prostitucije razširjajo organizirani kriminal, trgovina z ljudmi, zelo nasilna kazniva dejanja in korupcija in ker vsi zakonodajni okviri koristijo predvsem zvodnikom, ki lahko postanejo „poslovneži“;

O.

ker trgi prostitucije spodbujajo trgovino z ženskami in otroki (24);

P.

ker je trgovina z ljudmi sredstvo za oskrbo trgov prostitucije z ženskami in mladoletnicami;

Q.

ker po podatkih EU trenutna politika boja zoper trgovino z ljudmi ni učinkovita in ker obstaja težava s identifikacijo in pregonom trgovcev z ljudmi, zaradi česar je treba okrepiti preiskovanje primerov trgovine z ljudmi za spolne namene ter pregon in obsodbo trgovcev z ljudmi;

R.

ker je v prostitucijo prisiljenih vse več mladih, od tega zaskrbljujoče število otrok;

S.

ker je lahko prisila, pod katero se izvajajo dejavnosti prostitucije, neposredna in fizična ali posredna, na primer s pritiski na družino v izvorni državi, in ker je prisila lahko zvijačna psihološka prisila;

T.

ker so za obravnavo trgovine z ljudmi odgovorne predvsem države članice in ker je aprila 2013 le šest držav članic priglasilo popoln prenos direktive EU o boju proti trgovini z ljudmi, katere rok za začetek izvajanja se je iztekel 6. aprila 2013;

U.

ker Komisija v svoji strategiji za enakost med ženskami in moškimi (2010–2015) izjavlja, da neenakosti med ženskami in moškimi kršijo temeljne pravice;

V.

ker so v načinih, kako države članice obravnavajo prostitucijo, velike razlike, obstajata pa dva glavna pristopa: prvi, ki prostitucijo obravnava kot kršitev pravic žensk – kot obliko spolnega suženjstva –, ki vodi v neenakost med spoloma za ženske; drugi pristop, po katerem prostitucija sama po sebi spodbuja enakost med spoloma, ker zagovarja pravico ženske, da sama odloča, kaj želi storiti s svojim telesom; v obeh primerih so posamezne države članice pristojne za odločanje, kako se bodo lotile vprašanja prostitucije;

W.

ker obstaja razlika med prisilno in prostovoljno prostitucijo;

X.

ker je treba vprašanje prostitucije obravnavati dolgoročno in z vidika enakosti spolov;

1.

priznava, da so prostitucija, prisilna prostitucija in spolno izkoriščanje s spolom tesno povezani pojavi in kršijo človekovo dostojanstvo, da so v nasprotju z načeli človekovih pravic, med drugim enakostjo spolov, in zatorej v nasprotju z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s ciljem in načelom enakosti spolov;

2.

poudarja, da je treba spoštovati pravice vseh žensk do zdravja, vključno s pravico do svojega telesa in spolnosti brez prisile, diskriminacije ali nasilja;

3.

poudarja, da je več povezav med prostitucijo in trgovino z ljudmi ter priznava, da prostitucija v svetu in v Evropi pospešuje trgovanje z ranljivimi ženskami in mladoletnicami, pri čemer jih je velik delež starih od 13 do 25 let,; poudarja, da se po podatkih Evropske komisije z žrtvami trguje večinoma za namene spolnega izkoriščanja (62 %) ter da ženske in mladoletnice predstavljajo 96 % identificiranih in domnevnih žrtev, pri čemer se je delež žrtev iz držav, ki niso članice EU, v zadnjih nekaj letih povečal;

4.

priznava pa, da je trg prostitucije zaradi pomanjkanja zanesljivih, natančnih in primerljivih podatkov po državah, kar je predvsem posledica nezakonitosti in pogosto nevidnosti prostitucije in trgovine z ljudmi, še naprej nejasen in da to ovira politično odločanje, zaradi česar vsi podatki slonijo zgolj na ocenah;

5.

poudarja, da je prostitucija tudi zdravstvena težava, saj škodljivo vpliva na zdravje oseb, ki se z njo ukvarjajo in pri katerih obstaja večja verjetnost, da bodo imele spolne, telesne ali duševne travme ter razvile odvisnosti od drog in alkohola, prav tako pa je zanje značilna višja stopnja smrtnosti kot pri prebivalstvu na splošno; dodaja in poudarja, da mnogo oseb, ki kupujejo spolne storitve, zahtevajo komercialne spolne storitve brez zaščite, kar povečuje nevarnost za škodljive vplive na zdravje oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, in kupcev;

6.

poudarja, da lahko imajo prisilna prostitucija, prostitucija in izkoriščanje v spolni industriji uničujoče in trajne psihične in telesne posledice za vpletene posameznike, tudi po opustitvi prostitucije, kar velja predvsem za otroke in mladoletnike, poleg tega pa so hkrati vzrok in posledica neenakosti med spoloma ter ohranjajo spolne stereotipe in stereotipno dojemanje žensk, ki prodajajo spolne storitve, na primer zamisel, da so telesa žensk in mladoletnic na prodaj za zadovoljevanje moškega povpraševanja po spolnosti;

7.

zato države članice še naprej poziva, naj v skladu z nacionalnim pravom uvedejo redne, zaupne termine za svetovanje in zdravstvene preglede za prostituirane osebe zunaj mest, kjer se izvaja prostitucija;

8.

priznava, da osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, spadajo v skupino z velikim tveganjem za okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi;

9.

poziva države članice, naj si izmenjujejo najboljše prakse o načinih za omejitev nevarnosti, povezanih z ulično prostitucijo;

10.

priznava, da lahko prostitucija in prisilna prostitucija vplivata na nasilje nad ženskami na splošno, ker raziskave med kupci spolnih storitev kažejo, da imajo moški, ki kupujejo spolnost, ponižujočo podobo o ženskah (25); zato predlaga, naj nacionalni organi zagotovijo, da bo ob prepovedi kupovanja spolnih uslug potekala tudi kampanja ozaveščanja moških;

11.

poudarja, da so prostituirane osebe še posebej socialno, gospodarsko, fizično, psihološko in čustveno ranljive in ranljive z vidika družine ter da jim prej grozi nasilje in škoda kot osebam v kateri koli drugi dejavnosti; zato bi bilo treba nacionalne policijske organe spodbuditi, da med drugim obravnavajo nizko stopnjo obsodb v primerih posilstva oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo; poudarja, da so prostituirane osebe tudi žrtve javnega sramotenja in da so socialno stigmatizirane, tudi če se ne ukvarjajo več s prostitucijo;

12.

opozarja, da imajo prostitutke pravico do materinstva, vzgoje svojih otrok in skrbi zanje;

13.

poudarja, da normalizacija prostitucije vpliva na nasilje nad ženskami; poudarja zlasti, da podatki kažejo, da je bila pri moških, ki kupujejo spolne storitve, večja verjetnost, da bodo storili prisilna spolna dejanja nad ženskami in druga nasilna dejanja nad njimi, prav tako pa je bilo pri njih pogosto opaziti tudi sovražnost do žensk;

14.

ugotavlja, da je 80–95 % prostituiranih oseb še pred vstopom v prostitucijo pretrpelo katero od oblik nasilja (posilstvo, krvoskrunstvo, pedofilija), pri čemer jih 62 % poroča, da so bile posiljene, 68 % pa jih trpi zaradi posttravmatske stresne motnje, kar je podoben odstotek kot pri žrtvah mučenja (26);

15.

poudarja, da otroška prostitucija nikakor ne more biti prostovoljna, saj otroci ne morejo „soglašati“ s prostitucijo; poziva države članice EU, naj se čim intenzivneje borijo proti otroški prostituciji (ki vključuje osebe, mlajše od 18 let), saj je to najbolj skrajna oblika prisilne prostitucije; nujno zahteva pristop nične tolerance, ki temelji na preprečevanju, varstvu žrtev in pregonu strank;

16.

ugotavlja, da narašča mladoletniška prostitucija, pa tudi spolno izkoriščanje otrok, tudi po družabnih omrežjih, kjer se pogosto uporabljajo prevare in ustrahovanje;

17.

opozarja na pojav prostitucije mladoletnih oseb, ki se razlikuje od spolnega nadlegovanja ter izhaja iz težkega ekonomskega položaja in pomanjkljive starševske skrbi;

18.

poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih, s katerimi bo mogoče namenjati posebno pozornost odstranitvi mladoletnih prostituiranih oseb s tako imenovanega trga prostitucije in preprečevanju njihovega vstopa na ta trg ter za namenjanje pozornosti dejavnostim, ki so v nasprotju s cilji Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in izbirnega protokola h Konvenciji;

19.

meni, da bi moralo biti koriščenje spolnih uslug prostitutk, mlajših od 21 let, proti plačilu kaznivo dejanje, medtem ko nudenje teh uslug ne bi smelo biti kaznivo;

20.

opozarja na pojav navezovanja stikov z otroki za spolne namene, ki vključuje prostitucijo mladoletnic ali deklet, ki so pred kratkim postale polnoletne, v zameno za luksuzne izdelke ali majhne vsote denarja, ki zagotavljajo sredstva za pokritje tekočih izdatkov ali izdatkov za izobraževanje;

21.

opozarja države članice, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri preprečevanju prostitucije in z njo povezanega organiziranega kriminala, in zato priporoča, naj se v šolah in visokošolskih ustanovah izvajajo posebne starosti prilagojene izobraževalne kampanje ozaveščanja in preprečevanja, in priporoča, naj bo izobraževanje o enakosti temeljni cilj izobraževalnega procesa mladih;

22.

opozarja, da lahko oglaševanje spolnih storitev v časopisju in družbenih medijih podpira trgovino z ljudmi in prostitucijo;

23.

opozarja na vse večjo vlogo spleta in družbenih omrežij, ki jih mreže za trgovino z ljudmi uporabljajo za privabljanje novih in mladih oseb v prostitucijo; poziva k izvajanju kampanj za preprečevanje tudi na spletu, pri čemer je treba upoštevati ranljive skupine, ki so tarče teh mrež za trgovino z ljudmi;

24.

opozarja na nekatere – večinoma negativne – učinke množičnih medijev in pornografije, zlasti spletne, pri ustvarjanju negativne podobe žensk, kar lahko vpliva na nespoštovanje osebnosti žensk in dojemanje žensk kot blaga; opozarja tudi, da se spolna svoboda ne sme razlagati kot dovoljenje za nespoštovanje žensk;

25.

poudarja, da normalizacija prostitucije vpliva na dojemanje spolnosti pri mladih ter odnose med ženskami in moškimi;

26.

poudarja, da prostituiranih oseb ne bi smeli kriminalizirati in poziva države članice, naj odpravijo represivno zakonodajo proti prostituiranim osebam;

27.

poziva države članice EU, naj se vzdržijo kriminalizacije in kaznovanja prostituiranih oseb ter razvijejo programe za pomoč tem osebam/ponudnikom spolnih storitev, da opustijo svoj poklic, če to želijo;

28.

meni, da mora biti zmanjšanje povpraševanja del celovite strategije proti trgovini z ljudmi v državah članicah;

29.

meni, da je eden od načinov za boj proti trgovini z ženskami in mladoletnicami za namene spolnega izkoriščanja in za izboljšanje enakosti med spoloma model, ki ga izvajajo na Švedskem, Islandiji in Norveškem (tako imenovani nordijski model) in se trenutno preučuje v več evropskih državah, kjer se za kaznivo dejanje šteje nakup spolnih storitev, ne pa storitve prostituiranih oseb;

30.

poudarja, da je prostitucija čezmejna težava in da bi morale države članice zato prevzeti odgovornost za preprečevanje kupovanja spolnih uslug zunaj svojega ozemlja;

31.

poudarja, da nekateri podatki potrjujejo, da ima nordijski model odvračalni učinek na trgovino z ljudmi na Švedskem, kjer se obseg prostitucije in trgovine z ljudmi ni povečal, in da ta model vse bolj podpira tudi prebivalstvo, zlasti mladi, kar kaže, da je zakonodaja pripeljala do sprememb v miselnosti;

32.

priznava ugotovitve nedavnega vladnega poročila na Finskem, v katerem se je pozvalo k popolni kriminalizaciji nakupa spolnih storitev, saj se je pokazalo, da je finski pristop, ki kriminalizira nakup spolnih storitev od žrtev trgovine z ljudmi, v boju proti trgovini z ljudmi neučinkovit;

33.

meni, da zakonodaja ponuja možnost za pojasnitev, kaj so sprejemljive norme v družbi, in vzpostavitev družbe, ki te vrednote izraža;

34.

meni, da obravnavanje prostitucije kot legalne „spolne dejavnosti“, dekriminalizacija spolne industrije na splošno in legalizacija posredništva niso rešitev in ne vodijo v večjo zaščito ranljivih žensk in mladoletnic pred nasiljem in izkoriščanjem, temveč imajo nasprotni učinek in zanje predstavljajo še večje tveganje za nasilje, hkrati pa spodbujajo rast obsega trgov prostitucije, kar pomeni še večje število zlorabljenih žensk in mladoletnic;

35.

obsoja vse politične poskuse in razprave, v katerih je prostitucija prikazana kot rešitev za migrantke v Evropi;

36.

zato poziva države članice, da v skladu z nacionalnim pravom uvedejo pravico policije in organov, pristojnih za mesta, kjer se izvaja prostitucija, da v skladu z nacionalnim pravom vstopajo na ta mesta in izvajajo naključne kontrole;

37.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebna sredstva in orodja za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju ter omejijo prostitucijo, ki pomeni kršitev temeljnih pravic žensk, zlasti mladoletnic, in neenakost med spoloma;

38.

poziva države članice, da Direktivo 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/JI, zlasti v zvezi z zaščito žrtev, čim prej prenesejo v nacionalno pravo;

39.

poziva Komisijo, naj ovrednoti dosedanji vpliv evropskega pravnega okvira, zasnovanega za odpravo trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, sproži nadaljnje raziskave vzorcev prostitucije, trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in višje stopnje spolnega turizma v EU, pri čemer naj upošteva zlasti mladoletne osebe, in spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami;

40.

poudarja, da bi morala Komisija še naprej financirati projekte in programe za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju;

41.

poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike za obravnavo trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja in prostitucije ter s tem zagotovijo podporo vsem ustreznim stranem, kot so nevladne organizacije, policija in drugi organi pregona ter socialne in zdravstvene službe, njihovo vključenost v postopke odločanja in medsebojno sodelovanje;

42.

priznava, da bi velik večina oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, želelo s to dejavnostjo prenehati, vendar se ne čutijo zmožne, poudarja, da te osebe potrebujejo ustrezno podporo, zlasti psihološko in socialno pomoč, za izstop iz mrež spolnega izkoriščanja in odvisnosti, ki je pogosto povezana s tem; zato pristojnim organom predlaga, naj v tesnem sodelovanju z deležniki pomagajo tem osebam opustiti prostitucijo;

43.

poudarja pomen ustreznega usposabljanja policijskih služb in splošneje osebja pravosodnega sistema o različnih vidikih spolnega izkoriščanja, med katerimi sta vidik spola in priseljevanja, in države članice poziva, naj policijske organe spodbujajo k sodelovanju z žrtvami, ki naj te spodbujajo k pričevanjem, naj podprejo vzpostavitev specializiranih služb znotraj policije in naj zaposlijo policistke; vztraja pri sodelovanju med državami članicami na področju pravosodja zaradi učinkovitejšega boja proti mrežam za trgovino z ljudmi v Evropi;

44.

opozarja nacionalne organe na vpliv gospodarske recesije na naraščajoče število žensk in mladoletnic, tudi migrantk, ki so prisiljene vstopiti v prostitucijo;

45.

opozarja, da so ekonomske težave in revščina poglavitni vzroki prostitucije med mladimi ženskami in mladoletnicami ter da so spolu prilagojene strategije preprečevanja nacionalne in vseevropske kampanje, ki so posebej usmerjene v socialno izključene skupnosti in osebe, ki so zaradi svojega položaja bolj ranljive (kot so invalidi in mladi v sistemu varstva otrok), ukrepi za zmanjšanje revščine in ozaveščanje med kupci in ponudniki spolnih storitev ter izmenjava najboljše prakse ključnega pomena v boju proti spolnemu izkoriščanju žensk in mladoletnic, zlasti med migranti; priporoča, naj Komisija razglasi „Evropski teden boja proti trgovini z ljudmi“;

46.

poudarja, da je socialna izključenost ključni dejavnik, ki prispeva k večji izpostavljenosti prikrajšanih žensk in mladoletnic trgovini z ljudmi; poudarja, da je gospodarska in socialna kriza privedla do brezposelnosti, ki povzroča, da najbolj ranljive ženske, tudi višje na družbeni lestvici, začnejo s prostitucijo/spolno dejavnostjo, da premagajo revščino in socialno izključenost; poziva države članice, naj rešijo socialne težave, ki botrujejo temu, da so moški, ženske in otroci prisiljeni v prostitucijo;

47.

poziva države članice, naj financirajo organizacije, ki na terenu zagotavljajo podporo in strategije opustitve dejavnosti, žrtvam trgovine z ljudmi ali spolnega izkoriščanja, vključno z migranti in osebami brez dokumentov zagotovijo inovativne socialne storitve, ocenijo njihove individualne potrebe in tveganja zanje, da jim zagotovijo ustrezno pomoč in zaščito, ter naj celostno in z različnimi policijskimi službami, službami za priseljevanje, zdravstvenimi službami in izobraževalnimi službami izvajajo politike, ki bodo ranljivim ženskam in mladoletnim osebam pomagale opustiti prostitucijo, pri čemer morajo zagotoviti, da imajo taki programi pravno podlago in potrebna finančna sredstva za izpolnitev tega cilja; vztraja pri pomenu psihološke podpore in pri nujnem ponovnem vključevanju žrtev spolnega izkoriščanja v družbo; opozarja, da je za to potreben čas in načrtovanje načina življenja, ki pomeni verodostojno in trajnostno alternativo za osebe, ki so se nekoč ukvarjale s prostitucijo;

48.

poudarja, da je potrebnih več analiz in statističnih podatkov za presojo, kateri model je najučinkovitejši način za boj proti trgovini z ženskami in dekleti za namene spolnega izkoriščanja;

49.

poziva države članice, naj ovrednotijo pozitivne in negativne učinke kriminalizacije kupovanja spolnih storitev na zmanjšanje obsega prostitucije in trgovine z ljudmi;

50.

poziva EU in njene države članice, naj v državah izvora oseb, ki so prostituirane kot posledica trgovine z ljudmi, s sankcijami, kampanjami ozaveščanja in izobraževanjem razvijajo politike preprečevanja po spolu, ki so usmerjene v kupce spolnih storitev ter ženske in mladoletne osebe;

51.

zahteva, da EU in države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje spolnega turizma v EU ter zunaj nje;

52.

zahteva, da Evropska služba za zunanje delovanje sprejme ukrepe, da ustavi prostitucijo na konfliktnih območjih, kjer so prisotne vojaške sile EU;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.