9.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 289/65

—

ob upoštevanju členov 3(3) in 6 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 9, 10, 12, 14, 16, 26, 36, 114(3) in 169(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7, 8, 11, 21, 38 in 52,

—

ob upoštevanju postopka soodločanja 2013/0309 o predlogu uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine (COM(2013)0627),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom E-commerce Action Plan 2012-2015 – State of play 2013 (Akcijski načrt elektronskega poslovanja 2012–2015 – stanje v letu 2013) (SWD(2013)0153),

—

ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 26, ki ga je pripravila Komisija, z dne 18. februarja 2013,

—

ob upoštevanju poročil Komisije o kazalnikih napredka digitalne agende za leto 2014,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o uporabi Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vzpostavitvi enotnega digitalnega trga (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko (8),

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 o vzpostavitvi vseprisotne digitalne družbe EU,

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 z naslovom Entertainment x.0 to boost broadband deployment (Zabava x.0 za spodbujanje uvedbe širokopasovnih povezav),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 26. marca 2009 o okrepitvi varnosti in temeljnih svoboščin na internetu (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (10),

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja A iz leta 2013 o diskriminaciji potrošnikov na digitalnem enotnem trgu,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12, v kateri je razsodilo, da je direktiva o hrambi podatkov neveljavna,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je digitalni enotni trg eno od področij napredka, ki kljub izzivom nudi potencial za zelo učinkovit dobiček, tudi do 260 milijard evrov letno, in s tem prispeva k okrevanju Evrope od krize;

B.

ker bi z dokončno vzpostavitvijo evropskega digitalnega enotnega trga ustvarili milijone delovnih mest in po možnosti Evropi omogočili, da do leta 2020 ustvari 4 % BDP;

C.

ker se bodo dohodki zgolj v panogi aplikacij med letoma 2013 in 2018 predvidoma potrojili, hkrati pa bo v istem obdobju ustvarjenih 3 milijone delovnih mest;

D.

ker je Evropski parlament naročil študijo, da bi preučili stroške ne-Evrope na digitalnem enotnem trgu, zaradi česar je še bolj nujno na digitalne rešitve gledati kot na priložnost za potrošnike, državljane in podjetja in ne kot na grožnjo;

E.

ker mora Unija spodbujati množično uvajanje računalništva v oblaku v Evropi, saj je to učinkovito gonilo za rast evropskega gospodarstva; ker študija navaja dokaze o precejšnjih pričakovanih prednostih, povezanih s hitrim razvojem takega računalništva;

F.

ker so ovire, ki potrošnikom preprečujejo vključitev na digitalni enotni trg, povezane z diskriminatornimi praksami, kot so omejitev ponudnikov storitev na določeno državo ali ozemlje, preprosta zavrnitev prodaje, avtomatsko preusmerjanje in neupravičeno širjenje prodajnih pogojev;

G.

ker je varno, učinkovito, konkurenčno in inovativno mobilno in elektronsko plačevanje odločilnega pomena, če naj potrošniki izkoristijo vse prednosti enotnega trga;

H.

ker so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter kibernetska varnost in varnost elektronskih komunikacij in omrežij prednostne naloge na digitalnem enotnem trgu, saj so to temeljni predpogoji za delovanje tega trga ter ustvarjanje zaupanja državljanov in potrošnikov vanj;

I.

ker je vseevropska razpoložljivost splošno razširjenega, visokohitrostnega in varnega hitrega dostopa do interneta in digitalnih storitev v javnem interesu bistvena za socialno in gospodarsko rast, konkurenčnost, socialno vključenost in enotni trg;

J.

ker bodo raziskave, razvoj in inovacije v digitalnem gospodarstvu pripomogli, da bo Evropa srednje- in dolgoročno ostala konkurenčna;

K.

ker je hitra uvedba širokopasovnih omrežij visoke hitrosti bistvena za razvoj evropske produktivnosti ter za nastajanje novih in malih podjetij, ki so lahko vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih;

L.

ker bi moral imeti zasebni sektor vodilno vlogo pri uvedbi in posodabljanju širokopasovnih omrežij, v pomoč pa bi mu moral biti konkurenčen in naložbam prijazen regulativni okvir;

M.

ker je digitalni enotni trg ena najinovativnejših panog gospodarstva in ima zato osrednjo vlogo pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter z razvojem elektronskega poslovanja prispeva h gospodarski rasti, hkrati pa lajša upravno in finančno skladnost poslovanja ter potrošnikom omogoča večjo izbiro blaga in storitev;

N.

ker digitalni enotni trg ne nudi le gospodarskih koristi, temveč tudi korenito vpliva na vsakodnevno politično, družbeno in kulturno življenje potrošnikov in državljanov EU;

O.

ker konkurenčni digitalni enotni trg ne more obstajati brez hitrih, visoko zmogljivih širokopasovnih in telekomunikacijskih omrežij v vseh regijah EU, tudi na oddaljenih območjih;

P.

ker vse večji obstoječi digitalni razkorak neposredno negativno vpliva na razvoj digitalnega enotnega trga, tako v smislu dostopa do interneta kot do e-znanj in veščin;

Q.

ker sta varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter varnost elektronskih komunikacij in omrežij prednostni nalogi v okviru digitalnega enotnega trga, saj sta temeljna pogoja za njegovo delovanje in povečanje zaupanja državljanov in potrošnikov vanj;

R.

ker morajo biti spletni trgi prožni in potrošnikom prijazni, da bi lahko rasli in se širili;

S.

ker elektronsko poslovanje pomembno dopolnjuje klasično trgovino in je osrednja gonilna sila izbire za potrošnika, konkurenčnosti in tehnoloških inovacij, s čimer prispeva h konvergenci Evropske unije v gospodarstvo, ki temelji na znanju;

T.

ker so neovirana konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki bodo spodbujala naložbe, bistvenega pomena za to gospodarsko panogo, saj bodo zagotovili njen dolgoročno vzdržen razvoj v korist končnih uporabnikov; ker je učinkovita konkurenca dobra gonilna sila za učinkovite naložbe in ima lahko koristi za potrošnike na področju izbire, cen in kakovosti;

U.

ker je digitalni enotni trg zaradi prevelike koncentracije na trgu in prevladujočih operaterjev na nekaterih področjih ranljiv;

V.

ker izziv, ki ga predstavljata razdrobljenost trga in pomanjkanje interoperabilnosti v Evropski uniji, ovira hiter razvoj digitalnega enotnega trga;

W.

ker delovna mesta, ki jih ustvarja digitalni enotni trg, v povprečju zaposlujejo visokokvalificirano in dobro plačano delovno silo, ter so pomemben prispevek k zagotavljanju kakovostnih in trajnostnih zaposlitev;

X.

ker bi morala Komisija ščititi pred protimonopolnim ravnanjem, ki vpliva na pluralnost medijev, tako glede zagotavljanja vsebine kot odgovornosti, saj je dostop do informacij ključen za dobro delujočo demokracijo;

1.

poziva države članice in Komisijo, naj kot del splošne strategije z vztrajnimi prizadevanji za izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil obravnavajo vse obstoječe ovire, ki zavirajo razvoj digitalnega enotnega trga, pri tem pa zagotovijo, da se ocenjujejo učinek, izvedljivost in primernost ukrepov za digitalno dobo; meni, da morajo biti ti ukrepi v središču prizadevanj EU za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest ter za krepitev njene konkurenčnosti in odpornosti v svetovnem gospodarstvu;

2.

poudarja, da morajo biti zakonodajni predlogi, povezani z digitalnim enotnim trgom, skladni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, da bodo pravice iz te listine v celoti zaščitene na digitalnem področju;

3.

predvsem poudarja potencial elektronskega poslovanja, s katerim bi potrošniki po ocenah lahko prihranili več kot 11,7 milijard EUR letno, če bi imeli pri spletnem nakupovanju na izbiro celotno paleto blaga in storitev EU;

4.

pozdravlja rast elektronskega trgovanja, a hkrati ugotavlja, da ima v nekaterih državah članicah le nekaj akterjev prevladujoč položaj pri neposredni prodaji fizičnega blaga ali pri tržnih platformah, prek katerih drugi prodajajo fizično blago; poudarja, da je treba na evropski ravni ta prevladujoči položaj spremljati in preprečiti njegovo zlorabo v zvezi z razpoložljivostjo blaga za potrošnike in pri pristojbinah, ki jih morajo mala in srednja podjetja plačati za uporabo teh tržnih platform;

5.

poudarja, da je treba premostiti digitalni razkorak in se boriti proti njemu, da bi lahko v celoti izkoristili potencial enotnega digitalnega trga in omogočili vključevanje vseh državljanov v družbo v digitalni dobi, ne glede na njihov prihodek, socialne razmere, geografsko lokacijo, zdravstveno stanje ali starost;

6.

poudarja predvsem, da je treba odpraviti ovire za potrošnike in podjetja, ki še obstajajo pri elektronskem poslovanju in med katere spadajo spletne storitve, dostop do digitalnih vsebin, preprečevanje goljufij, registracija na spletiščih, prodajne akcije in označevanje;

7.

poziva Komisijo, naj zagotovi hitro izvajanje enotnega trga za storitve ter izvajanje in izvrševanje pravil, kot so direktiva o pravicah potrošnikov, alternativno reševanje sporov in spletno reševanje sporov, obenem pa zmanjša upravno breme;

8.

poziva k hitremu sprejetju novega posodobljenega svežnja o varstvu podatkov, ki bo zagotovil primerno ravnovesje med visoko ravnjo zaščite osebnih podatkov, varnostjo uporabnikov in nadzorom nad lastnimi osebnimi podatki ter stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, v katerem lahko podjetja v korist končnih uporabnikov uspevajo na okrepljenem enotnem trgu, enake konkurenčne pogoje, ki bodo spodbujali naložbe, in okolje, ki bo prispevalo k privlačnosti EU kot namembni kraj za podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo potrebna sredstva za boj proti kibernetskemu kriminalu s pomočjo zakonodajnih ukrepov in sodelovanja na področju kazenskega pregona, tako na nacionalni ravni kot ravni EU;

9.

poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na digitalnem enotnem trgu, da bi lahko bila konkurenčna; zato poziva Komisijo, naj primerno okrepi pravila EU glede konkurence, da bi preprečila preveliko koncentracijo na trgu in zlorabo prevladujočega položaja, in naj spremlja konkurenco v zvezi s paketi vsebine in storitev;

10.

ugotavlja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja na digitalnem enotnem trgu, da bi zagotovili živahno digitalno gospodarstvo v EU; poudarja, da bo temeljito izvajanje pravil EU glede konkurence na digitalnem enotnem trgu odločilno za dolgoročno rast trga, dostop potrošnikov ter izbiro in konkurenčnost; poudarja, da je treba potrošnikom na spletu zagotoviti enako varnost, kot jo imajo na tradicionalnih trgih;

11.

poziva Svet, naj doseže hiter napredek in začne pogajanja s Parlamentom o predlogu uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine, saj bi to pomenilo konec stroškov gostovanja v EU, zagotovilo večjo pravno varnost glede omrežne nevtralnosti in izboljšalo varstvo potrošnikov na digitalnem enotnem trgu; meni, da bi lahko bila ta uredba bistven korak pri uresničevanju enotnega evropskega mobilnega trga;

12.

meni, da bi morala Komisija ukrepati ter vzpostaviti in zagotoviti zakonodajno okolje pravne varnosti, ki bo spodbujalo ustvarjalnost in inovacije zagonskih in mikro podjetij ter MSP;

13.

poziva Komisijo, naj pripravi pobudo za digitalno podjetništvo, saj je to bistveno za ustvarjanje delovnih mest in nastajanje inovativnih idej, vanjo pa naj vključi ukrepe, s katerimi bo zagotovila lažji dostop do sredstev za nove digitalne podjetnike (npr. z množičnim financiranjem) in spodbujala podjetnike, ki jim ni uspelo, naj poskusijo znova;

14.

poudarja, da bi bilo treba ves internetni promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejevanja ali vmešavanja, neodvisno od njegovega pošiljatelja, prejemnika, vrste, vsebine, naprave, storitve ali aplikacije;

15.

ugotavlja, da je trg spletnega iskanja posebej pomemben pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev na digitalnem enotnem trgu, glede na morebiten razvoj iskalnikov v vratarje in na njihovo možnost komercializacije sekundarne uporabe pridobljenih informacij; zato poziva Komisijo, naj na podlagi prispevka vseh ustreznih deležnikov in ob upoštevanju celotne strukture digitalnega enotnega trga odločno izvaja pravila EU glede konkurence, da bi zagotovila pravna sredstva, ki bodo resnično koristila potrošnikom, uporabnikom interneta in spletnim podjetjem; poleg tega poziva Komisijo, naj premisli o predlogih, usmerjenih v izločitev iskalnikov iz paketov z drugimi komercialnimi storitvami, kot o morebitnem dolgoročnem sredstvu za doseganje prej omenjenih ciljev;

16.

poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej ukrepa in preuči možne rešitve, ki bi vodile v uravnoteženo, pošteno in odprto strukturo internetnega iskanja;

17.

poudarja, da bi morali biti pri uporabi iskalnikov, ki delujejo za uporabnike, procesi iskanja in rezultati nepristranski, da bi iskanja na internetu ohranili nediskriminatorna, da bi zagotovili večjo konkurenco in izbiro za uporabnike in potrošnike in da bi ohranili raznolikost virov informacij; zato ugotavlja, da morajo biti indeksacija, ovrednotenje, predstavitev in razvrstitev v iskalnikih nepristranski in pregledni; poziva Komisijo, naj prepreči morebitne zlorabe pri trženju medsebojno povezanih storitev, ki ga izvajajo upravljavci iskalnikov;

18.

pozdravlja napoved nadaljnjih preiskav Komisije glede praks iskalnikov in digitalnega trga v splošnem;

19.

poudarja pomen zagotavljanja učinkovitega in uravnoteženega okvira za zaščito avtorskih pravic in pravic intelektualne lastnine, usmerjenega k stvarnosti digitalnega gospodarstva;

20.

spodbuja hitro sprejetje in izvajanje mednarodnih določb za olajšanje dostopa invalidnih uporabnikov do digitalnih vsebin in do tiskovin prek njihove digitalizacije;

21.

pozdravlja sklenitev marakeške pogodbe, ki lajša dostop do knjig slabovidnim osebam, in vse podpisnice spodbuja, naj ratificirajo Pogodbo; meni, da je marakeška pogodba pomemben korak naprej, vendar je treba za odprtje dostopa do vsebin invalidnim osebam, poleg slabovidnih oseb, še veliko storiti; poudarja, da je treba nadalje povečati dostopnost na širokem spektru področij, ki segajo od avtorskih pravic in iskalnikov do telekomunikacijskih upravljavcev;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj nadalje razvijejo in izvajajo regulativne okvire EU in nacionalne regulativne okvire, da bi omogočile povezan in varen trg spletnih in mobilnih plačil, pri tem pa zagotovile varstvo potrošnikov in podatkov strank; v zvezi s tem poudarja potrebo po jasnih in predvidljivih pravilih, določenih v zakonodaji;

23.

opominja, da lahko računalništvo v oblaku postane močan instrument za razvoj digitalnega enotnega trga in lahko ponudi gospodarske koristi, zlasti za MSP, in sicer z zmanjšanjem stroškov infrastrukture IT in drugih stroškov; v zvezi s tem poudarja dejstvo, da se bo vedno večja količina informacij zbirala pri omejenem številu velikih ponudnikov, če bodo storitve v oblaku ponujali zgolj ti ponudniki; opominja tudi, da računalništvo v oblaku vsebuje tveganja za uporabnike, zlasti glede občutljivih podatkov; poziva k primernemu izvajanju evropske strategije za zagotavljanje konkurenčnega in varnega računalništva v oblaku;

24.

poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih standardov in specifikacij za računalništvo v oblaku, ki bodo omogočali zanesljive, dostopne, visoko interoperabilne, varne in energetsko učinkovite storitve v oblaku, ki varujejo zasebnost, kot sestavni del bodoče industrijske politike Unije; poudarja, da so za zaupanje potrošnikov in konkurenčnost potrebni zanesljivost, varnost in varstvo podatkov;

25.

poudarja, da je treba zlasti za otroke zagotoviti internetno spletno varnost ter preprečiti izkoriščanje otrok z zagotavljanjem sredstev za odkrivanje in izkoreninjenje nezakonite zlorabe slik otrok na internetu ter zagotavljanjem sredstev, s katerimi bo mogoče otrokom in mladoletnikom preprečiti, da bi dostopali do vsebin s starostno omejitvijo;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.