9.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 289/19

—

ob upoštevanju členov 2 in 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020 (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom Enotni trg za rast in delovna mesta: analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – Prispevek k letnemu pregledu rasti 2014 (COM(2013)0785),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o jamstvu za mlade (3),

—

ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o zaposlitvenih in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 (O-000076/2014 – B8-0035/2014 in O-000077/2014 – B8-0036/2014),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.

ker je pri celostnem pristopu k strategiji Evropa 2020 poudarjeno načelo, da pametne, trajnostne in vključujoče rasti ni mogoče doseči, ne da bi izpolnili vseh pet krovnih ciljev;

B.

ker kljub celovitosti strategije Evropa 2020 na drugih področjih politike nista dovolj priznana socialni učinek fiskalne konsolidacije in potreba po ohranitvi ustrezne ravni socialnih naložb kot dejavnika za pospeševanje razvoja in rasti;

C.

ker EU zelo zaostaja pri izpolnjevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020, namreč zaposlovanje in odpravljanje revščine;

D.

ker od uvedbe strategije Evropa 2020 leta 2010 brezposelnost v nekaterih državah članicah vztrajno narašča, v celotni Uniji pa je leta 2014 dosegla zaskrbljujočo raven 10,1 %, saj je v Uniji brezposelnih 24,6 milijona oseb, prav tako pa narašča število revnih zaposlenih; ker so razmere v najbolj oddaljenih regijah še slabše, saj je povprečna stopnja brezposelnosti 24 %, povprečna brezposelnost mladih pa 51 % (4);

E.

ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, od leta 2008 povečalo za 10 milijonov, tako da jih je že več kot 122,6 milijona oziroma vsaka četrta oseba; ker so tudi razlike med državami članicami vse večje; ker je povprečna stopnja tveganja revščine v EU 24,8 %, za otroke (do 18 let) pa 28 %, in ker od leta 2010, ko je bila uvedena strategija Evropa 2020, te vrednosti naraščajo;

F.

ker je stopnja revščine med invalidi 70 % višja od povprečja, deloma zaradi omejenega dostopa do zaposlitve;

G.

ker je treba zaposliti dodatnih 16 milijonov državljanov, da bi do leta 2020 dosegli cilj 75-odstotne zaposlenosti;

H.

ker se bo po zadnjih napovedih Komisije stopnja brezposelnosti v EU leta 2015 zgolj zanemarljivo znižala na 10,4 %;

I.

ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem njene industrije in proizvodnje;

J.

ker je treba nadaljevati reforme, da bi izpolnili zahteve državljanov glede zaposlovanja in socialnih vidikov;

K.

ker se razlika v stopnji zaposlenosti med državami članicami in regijami veča, kar vodi v delitev EU na jedro in obrobje ter grozi, da bo dolgoročno prišlo do večjih socialnih neravnovesij;

L.

ker v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše, da EU razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, tudi v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer;

M.

ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih povečale potrebe po socialni zaščiti; ker so se sredstva za socialno varstvo v nacionalnih proračunih še bolj skrčila zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do česar je prišlo zaradi obsežne izgube delovnih mest ali zniževanja plač, kar resno ogroža evropski socialni model;

N.

ker je v regijah, ki so hudo prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, stopnja zaposlenosti pogosto nižja, težji pa je tudi dostop do javnih storitev, na primer izobraževanja in zdravstvenega varstva;

O.

ker je brezposelnost mladih vse bolj zaskrbljujoča, saj je dosegla kritično raven 23,3 % (povprečje na ravni EU leta 2013), medtem ko več kot 40 % mladih dela po pogodbi za določen čas, skoraj 25 % pa jih dela s skrajšanim delovnim časom;

P.

ker je za brezposelnost in brezposelnost mladih krivo tudi to, da ni učinkovitih ukrepov, s katerimi bi spodbujali javne naložbe na področju inovacij, raziskav in razvoja ter poklicnih kvalifikacij in spretnosti, s tem pa tudi gospodarsko rast in ekonomijo obsega;

Q.

ker je Komisija februarja 2013 sprejela sveženj o socialnih naložbah;

R.

ker so bila v okviru strategije Evropa 2020 na 13 držav članic naslovljena priporočila za posamezno državo, ki so se nanašala na spodbujanje zaposlenosti žensk;

S.

ker gre povečanje stopnje zaposlenosti žensk v nekaterih državah članicah v največji meri pripisati povečanju dela s skrajšanim delovnim časom; ker je v EU za polni delovni čas zaposlenih samo 53,5 % zaposlenih žensk; ker je bila leta 2012 stopnja zaposlenosti s krajšim delovnim časom pri ženskah 32,9 %, pri moških pa 8,4 %;

T.

ker Evropski socialni sklad podpira prizadevanja, da bi cilje strategije Evropa 2020 dosegli z ukrepi za boj proti brezposelnosti, s posebnim poudarkom na mladih; ker naj bi za dosego ciljev strategije Evropa 2020 uporabili naložbeni sveženj v vrednosti 300 milijard EUR, ki ga je obljubil Jean-Claude Juncker; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju revščine in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest;

U.

ker je Evropski svet v svojih sklepih z dne 27. junija 2014 poudaril, da je trenutna raven brezposelnosti v EU nesprejemljivo visoka, in zato oblikoval strateški program z močnim poudarkom na delovnih mestih, rasti in konkurenčnosti;

V.

ker si je EU zastavila, da bo dosegla svoje cilje glede predčasne opustitve šolanja, razlike med državami članicami na tem področju pa so kljub temu velike; ker se bo z zmanjšanjem stopnje predčasne opustitve šolanja povečala zaposljivost mladih;

W.

ker so se razlike v dohodkih povečale – leta 2012 je kar 20 % ljudi z najvišjimi dohodki zaslužilo 5,1-krat več kot 20 % ljudi z najnižjimi dohodki –, kar je še en pokazatelj vse večjih socialnih razlik znotraj držav članic in med njimi; ker zaradi večje neenakosti obstaja tveganje destabilizacije družbe v Evropi, s katerim se je treba spoprijeti z ukrepi, ki bodo spodbujali rast, na področju zaposlovanja in dostopa do javnega znanja ter prek ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;

X.

ker bi bilo treba več pozornosti nameniti vključevanju načela enakosti spolov in politikam, ki se osredotočajo na ženske, da bi dosegli glavne cilje glede zaposlovanja in zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020 ter odpravili trajno vrzel med spoloma glede brezposelnosti in revščine;

Y.

ker bodo demografski izzivi in staranje prebivalstva še naprej vplivali na zmožnost držav članic, da dosežejo cilje strategije Evropa 2020;

Z.

ker Komisija opozarja na makroekonomsko neravnotežje in razlike v delovanju trga dela v državah članicah, zlasti kar zadeva brezposelnost mladih;

Aa.

ker povečanje gospodarske rasti še ne zagotavlja dostojnejših delovnih mest in zmanjšanja revščine ali socialne neenakosti, potrebne so namreč tudi ustrezne politične odločitve za izpolnitev teh ciljev;

Ab.

ker kljub temu, da so socialna, zaposlitvena, fiskalna in gospodarska politika tesno povezane, Odbor za socialno zaščito, Odbor za zaposlovanje, Odbor za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančni odbor pri obravnavanju teh vprašanj zelo malo sodelujejo, kar ovira oblikovanje povezanih politik;

1.

obžaluje, da se sedanje politike osredotočajo le na gospodarsko rast, ne priznavajo pa potrebe po vključujočem in trajnostnem pristopu na podlagi pravic; poudarja, da je treba učinke rasti razširiti na vso družbo, da bi postala trajnostna;

2.

obžaluje, da so letni pregledi rasti in priporočila za posamezne države, ki so bila do zdaj sprejeta kot del letnih ciklov evropskega semestra, nezadostno usklajena s cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, zmanjševanja revščine in izobraževanja; obžaluje, da se ne upošteva pomen sistemov socialne varnosti kot glavnih instrumentov za stabilizacijo gospodarstva in družbe ter zmanjšanje revščine; zato poziva k odločnejšim prizadevanjem za vodenje in usklajevanje politik EU, da bi okrepili enotni trg, premagali ovire pri njegovem delovanju in izkoristili njegov potencial za povečanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v prihodnjih priporočilih za posamezne države prednostna naloga uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;

3.

je seznanjen z delom, ki poteka v času italijanskega predsedovanja na temo „onkraj vidika rasti“, in meni, da bi moralo to prispevati k pregledu strategije Evropa 2020; opozarja na svoje stališče v resoluciji z dne 8. junija 2011 o BDP in več – merjenje napredka v svetu, ki se spreminja (5);

4.

poziva k vključitvi načela primerjalnega učenja v strategijo Evropa 2020, ki naj se obvezno upošteva v politiki držav članic EU, zlasti na področju evropskega trga dela; to pomeni, da bi izvajali učinkovito spremljanje in beleženje modelov in metod dobre prakse v Evropi, poudarek pa bi bil na zmanjšanju stopnje brezposelnosti, zlasti med mladimi; na podlagi tega bi morali primerjati in razvrstiti ustrezne nacionalne zglede, ugotovitve držav članic pa bi imele konkretne politične posledice;

5.

poziva države, naj uporabijo ambicioznejše in konkretnejše pristope pri prenosu ciljev EU v svoje cilje na nacionalni ravni; zlasti poziva k razčlenitvi ciljev zaposlovanja, zmanjšanja revščine in izobraževanja glede na starost in spol, da bi olajšali primerjavo;

6.

meni, da je doseganje ciljev ponovne industrializacije bistveno za konkurenčnost EU in da bi lahko s ponovnim zagonom resnične evropske industrijske politike spodbudili rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

7.

poziva k uvedbi prožnega dualnega sistema izobraževanja na nacionalni ali regionalni ravni in uvedbi učinkovite službe za zaposlovanje, ki bo tesno povezana z evropsko mrežo; poziva tudi k uresničitvi pravega vseživljenjskega učenja in merjenja na trgu dela, da bi izboljšali kvalifikacije starejših delavcev;

8.

opozarja na pomen socialnih partnerjev za politiko trga dela ter poudarja, da bi moralo biti posvetovanje z njimi sestavni del tega procesa; zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj okrepijo vključenost socialnih partnerjev, da bi zagotovili uspešno izvajanje strategije Evropa 2020;

9.

poziva k vzpostavitvi platforme socialnih partnerjev, ki bo usklajevala interese delodajalcev in delojemalcev;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo povečanje stopnje zaposlenosti vedno odraz novih kakovostnih delovnih mest v evropskem gospodarstvu;

11.

obžaluje, da se stopnja zaposlenosti v določeni meri povečuje s prekarnimi oblikami zaposlitve, kot so pogodbe brez določenega delovnega časa, navidezna samozaposlitev in neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom; izraža zaskrbljenost, da takšna delovna mesta delavcem ne zagotavljajo dostojnega življenja in ustreznih delovnih pravic;

12.

poudarja, da je kakovost zaposlitve pomembna za zaposlovanje večjega števila ljudi in za to, da bi lahko delali dlje, kar pomeni, da je ključni dejavnik pri doseganju cilja glede zaposlovanja v okviru strategije Evropa 2020; zato poudarja, da bi morali biti kazalniki zaposlenosti usmerjeni ne le v število ljudi, ki najdejo zaposlitev, temveč tudi v kakovost dela, da bi prikazali celostno sliko nacionalnih trgov dela;

13.

meni, da bi morale vse države članice predložiti nacionalna poročila o letnem napredku pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o napredku pri izvajanju strategije Evropa 2020 in izpolnjevanju vseh njenih glavnih ciljev;

14.

pozdravlja, da so bili v letošnjem ciklu prvič pregledani ključni zaposlitveni in socialni kazalniki; poziva k vključitvi dodatnih kazalnikov, kot so raven revščine otrok, dostop do zdravstvenega varstva in brezdomstvo; poziva k dodatni analizi značilnosti skupin prebivalstva v državah članicah, ki živijo v revščini, da bi bila prizadevanja na podlagi politik bolj osredotočena; poziva države članice in EU, naj pregled uporablja kot mehanizem za zgodnje opozarjanje, da bi oblikovali ustrezne politike;

15.

poziva, naj se naloge v okviru finančne in gospodarske strategije nujno uravnotežijo z močnimi socialnimi prednostnimi nalogami, s čimer bi zagotovili izvajanje socialne politike; poudarja, da bi morala biti vprašanja, povezana z zaposlovanjem in socialnimi vidiki, v okviru evropskega semestra enakovredna gospodarskim vprašanjem; poleg tega poziva k organizaciji skupnih srečanj med svetoma EPSCO in ECOFIN, da bi uskladila svoja stališča;

16.

meni, da mora biti cilj, povezan z ustvarjanjem kakovostne zaposlitve in kakovostnih delovnih mest ter z učinkovito rabo virov, učinkovitejši in opaznejši v vodilnih pobudah strategije Evropa 2020, zlasti v pobudah Evropa, gospodarna z viri, Unija inovacij in Evropska digitalna agenda, ter v pobudah industrijske politike, med drugim z vključitvijo merljivih zaposlitvenih kazalnikov v ustrezne preglede kazalnikov;

17.

meni tudi, da je pri pregledih, ki se bodo opravljali v prihodnosti, pomembno, da ključni zaposlitveni in socialni kazalniki sistematično razlikujejo med moškimi in ženskami;

18.

poziva Evropski svet, naj čim prej dokonča reformo ekonomske in monetarne unije, zlasti s predhodno uskladitvijo večjih načrtov gospodarskih reform, z oceno njenih socialnih učinkov in s solidarnostnimi mehanizmi; poziva, naj se usklajevanje podpre s celovito predhodno in naknadno oceno vpliva na družbo in enakost spolov;

19.

opozarja, da so se po podatkih Eurofunda stroški za mlade, ki niso zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo (izgubljeni dohodek, izgubljeni davčni prihodki ter večji izdatki za socialne transferje) v EU povečali z 153 milijard leta 2011 na 163 milijard leta 2012 in da bo po podatkih Mednarodne organizacije dela za reševanje težave brezposelnosti mladih v euroobmočju potrebnih 21 milijard EUR; zato meni, da je treba povečati financiranje EU, da bi dosegli cilj strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne zaposlenosti; poudarja, da predčasno financiranje ne pomeni dodatnih sredstev in prinaša tveganje, da se bodo sredstva zagotavljala zlasti na začetku, ko so potrebe majhne, in se bodo porabila v času visokih potreb po financiranju, kar za upravičence projektov na terenu pomeni težavnejše in bolj nepredvidljivo delo; meni tudi, da so potrebne celovite in natančne smernice Komisije za države članice in njihove javne zavode za zaposlovanje glede upravičenosti njihovih programov v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

20.

verjame, da se morajo države članice bolje odzivati na potrebe trga dela, še zlasti z zagotavljanjem tesnih povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela;

21.

poziva Komisijo, naj uskladi Evropski socialni sklad in druge evropske strukturne in investicijske sklade s političnimi prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, da bi okrepila njihovo vlogo finančnih stebrov te strategije;

22.

poudarja, da je treba izvajanje jamstva za mlade spremljati tako, da bodo države članice lahko klicane na odgovornost za zaveze, ki so jih sprejele v priporočilu o jamstvu za mlade;

23.

spodbuja države članice, da za uresničitev cilja 75-odstotne zaposlenosti izboljšajo vodstvena, upravljavska in podjetniška znanja med mladimi, da bi nova in zagonska podjetja lahko izkoristila nove trge in uresničila svoj potencial za rast ter da bi mladi lahko postali tudi delodajalci, in ne le zgolj delojemalci;

24.

pozdravlja sprejetje programov v zvezi s pobudo za zaposlovanje mladih v nekaterih državah članicah; poudarja, da 6 milijonov EUR ne zadostuje za rešitev problema brezposelnosti mladih v EU; zato poziva Komisijo, naj reši vprašanje financiranja po koncu obdobja 2014–2015;

25.

pozdravlja, da je novoizvoljeni predsednik Komisije Jean-Claude Juncker najavil obsežen program naložb za zmanjšanje brezposelnosti; poudarja, da so potrebne večje naložbe (v infrastrukturo, raziskave in razvoj, zelena delovna mesta, inovacije in dokončno vzpostavitev notranjega digitalnega trga), ki bodo usmerjene v ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih v skladu z naložbami v okviru strategije Evropa 2020 in ki ne bodo upoštevale samo vložkov, temveč tudi dejanske učinke politike; poudarja, da bi lahko te naložbe za dolgoročnejše koristi usmerili v visokokakovostno infrastrukturo za formalno in neformalno izobraževanje ter v odpravo ovir za izboljšanje enakega dostopa; spodbuja, da bi te naložbe povezali s konkretnimi zaposlitvenimi cilji in cilji, povezanimi z revščino, ker so za izpolnjevanje ciljev vključujoče družbe pomembne tudi naložbe na področjih, kot so kakovostne javne storitve;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo zlasti najbolj oddaljene regije, saj se tamkajšnji prebivalci zaradi naravnih značilnosti, ki jim niso v prid, kot so oddaljenost, geografska razdrobljenost, šibko gospodarstvo in naravne omejitve, soočajo z več neenakostmi glede dostopa do zaposlitvenih možnosti, delovne prakse in izobraževanja; poudarja, da so v teh regijah potrebni posebni okrepljeni mehanizmi za izvajanje programov naložb, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020 in sprostili potencial teh regij za gospodarski in socialni razvoj;

27.

poziva države članice, naj se osredotočijo na sektorje z visokim potencialom za rast in ustvarjanje delovnih mest, kot so zeleni sektor, beli sektor in IKT;

28.

priporoča, naj se novi program naložb, ki bo namenjen boju proti brezposelnosti, osredotoči na boj proti brezposelnosti mladih, ki je danes eden najresnejših problemov v EU; v ta namen bi bilo treba nameniti dodatna sredstva za program Erasmus za mlade podjetnike, da bi bolj učinkovito podpirali podjetništvo in mobilnost mladih kot konkreten način boja proti njihovi brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

29.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okvir strategije Evropa 2020 vključijo vprašanje enakosti spolov, da bi merili napredek pri zmanjšanju razlik med spoloma pri zaposlovanju in da bi se politični ukrepi v letnem pregledu rasti vključili v priporočila za posamezne države;

30.

ponovno poziva k izvajanju svežnja socialnih naložb, vključno s: sporočilom o socialnih naložbah za rast in kohezijo; priporočilom z naslovom „Vlaganje v otroke – prekinimo krog prikrajšanosti“; delovnimi dokumenti služb Komisije o demografskih in socialnih trendih, o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela, o socialnih storitvah splošnega pomena, o dolgoročni negi v starajočih se družbah, o boju proti brezdomstvu v Evropski uniji, o vlaganju v zdravje in o socialnem vlaganju v okviru evropskega socialnega sklada;

31.

obžaluje, da so bili časovni načrt in postopki evropskega semestra vzpostavljeni tako, da ni bila predvidena formalna vloga Parlamenta v tem ciklu in zato ne bo imel dovolj časa za obravnavo pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta;

32.

poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne upravne obremenitve in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja in olajšajo pogoje za ustanovitev zagonskih podjetij;

33.

poudarja, da je treba davčno breme preložiti z dela na druge oblike vzdržne obdavčitve, da bi spodbujali rast in ustvarjanje delovnih mest;

34.

poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo in izboljšajo mehanizme za mobilnost delavcev, zlasti Evropski portal za zaposlitveno mobilnost in javne zavode za zaposlovanje, da bi okrepili zaposlovanje mladih in tudi siceršnje zaposlovanje;

35.

ugotavlja, da cilji strategije Evropa 2020 še niso doseženi, in meni, da bi bilo treba za njihovo doseganje uvesti odločnejše ukrepe za premostitev sedanjega zaostanka; poziva Komisijo, naj v sklopu vmesnega pregleda sproži postopek javnega posvetovanja za pregled evropskega semestra, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in legitimnost, ker bi moral proces evropskega semestra pomagati pri uresničevanju strategije Evropa 2020;

36.

obžaluje, da Evropski svet v svoji predhodni razpravi o oceni strategije Evropa 2020 dne 20. in 21. marca 2014 ni obravnaval krovnega cilja zmanjšanja revščine;

37.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije strategijo, ki bo s celostnimi ukrepi in ustreznimi socialnimi naložbami podprla države članice pri premagovanju brezdomstva;

38.

poudarja, da veliko povečanje neenakosti, ki smo ji priča v EU in o kateri so države poročale v okviru semestra, pomeni veliko tveganje za demokracijo; opozarja na opozorila Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne organizacije dela, da bi lahko dodatno povečanje neenakosti v EU destabiliziralo našo družbo; ponovno poziva k ambicioznejšim ciljem ter natančnejšim in objektivnejšim oblikam merjenja, da bi zmanjšali neenakost, revščino in socialno izključenost tako v državah članicah kot med njimi, zlasti glede na vse večje socialne razlike v nekaterih državah članicah;

39.

poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe in obrnejo trend rasti stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti, da bi dosegli krovni cilj strategije Evropa 2020 in do leta 2020 rešili vsaj 20 milijonov ljudi pred tveganjem revščine in socialne izključenosti;

40.

poziva države članice, naj zagotovijo dostop do trga dela in ustrezno socialno varnost tudi najranljivejšim članom družbe;

41.

poziva Komisijo, naj sprejme konkretne nove ukrepe na področju izobraževalnih in inovacijskih politik, da bi okrepila medsebojno dopolnjevanje med rastjo in bojem proti neenakosti;

42.

poziva, naj se pri vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določi podcilj za zmanjšanje revščine otrok;

43.

zato poziva k uvedbi kazalnikov „revščine“, ki bi se uporabljali za merjenje ravni revščine v državah članicah, da bi prepoznali tiste, ki jim grozi izključenost;

44.

vendar opozarja, da kazalnik revščine ni neposreden dokaz za dejansko socialno izključenost in zato poziva k izboljšanju merjenja zaznane socialne izključenosti, da bi bolje razumeli razloge zanjo in katere skupine so še posebej prizadete;

45.

priznava, da so države članice odgovorne za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 v skladu z načelom subsidiarnosti in da jih EU podpira pri njihovih ukrepih; meni, da v okviru tega procesa in prek medsebojnih pregledov in izmenjave najboljše prakse obstaja potencial za podporo držav članic pri izvajanju potrebnih strukturnih reform, za večjo prilagodljivost prožnost trga dela in zagotovitev pogojev, v katerih bi podjetja ustvarjala delovna mesta; vendar poudarja, da je pomembno pravočasno ukrepanje držav članic, saj bi imelo neukrepanje resne posledice v vsej EU; zahteva vključitev nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih programov reform, tudi prek sistemov upravljanja na več ravneh;

46.

obžaluje, da sprejeti večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 s proračunskimi sredstvi v višini 960 milijard EUR prvič pomeni neto zmanjšanje proračuna EU; meni, da večletni finančni okvir ni dovolj, da bi pomagal doseči zaposlitvene in socialne cilje strategije Evropa 2020; zato meni, da je vmesni pregled večletnega finančnega okvira izjemnega pomena za spremembo strateške usmeritve izdatkov EU v smeri gospodarskega okrevanja s številnimi delovnimi mesti;

47.

opozarja na pomembno vlogo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pri spremljanju učinkovite porabe sredstev Evropskega socialnega sklada, vključno z 20 %, ki so na voljo za socialno vključevanje, in spremljanju, kako so države članice učinkovito uporabile ta vir naložb za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

48.

poudarja, da mora biti spremljanje zaposlitvenih in socialnih ciljev bolj natančno in da je treba hitreje pripraviti primerljive statistike; zato poziva, da bi podatke o brezposelnosti in kazalnike o izpostavljenosti tveganju revščine ali socialne izključenosti zlasti na ravni NUTS 3 pridobivali v realnem času, da bi lahko ocenili razmere na nacionalnih trgih dela;

49.

poziva Komisijo, naj ob vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določi poseben cilj na področju zaposlovanja mladih in/ali pripravi posebno integrirano smernico o zaposlovanju mladih;

50.

poziva, naj konstruktivno posvetovanje s civilno družbo poleg posvetovanja s socialnimi partnerji postane sestavni del strategije Evropa 2020 na vseh ravneh postopka; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za ta postopek;

51.

poudarja, da resno posvetovanje s predstavniki civilne družbe ne bi povečalo le demokratične legitimnosti postopka ter možnosti, da bodo državljani sprejeli reforme in jih bo lažje izvajati, temveč bi lahko okrepilo tudi dokazno osnovo za oceno reform; zato bi morala biti letna konvencija proti revščini in socialni izključenosti bolje usklajena z evropskim semestrom;

52.

poziva Komisijo, naj upošteva tudi rezultat potekajoče javne razprave, preden bo objavila konkretne predloge za vmesni pregled strategije; prav tako vztraja, da se je treba pred sprejetjem dokončnih odločitev posvetovati s Parlamentom;

53.

poziva k močnim prizadevanjem za dosego ciljev glede podnebnih sprememb in energetske trajnosti, ker so bistveni za trajnostno in vključujočo rast;

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, nacionalnim parlamentom in Evropskemu svetu.