Kazalo

1........... POVZETEK IN SKLEPNE UGOTOVITVE.. 3

2............ CILJ IN OZADJE.. 4

2.1......... Cilj. 4

2.2......... Ozadje. 4

2.3......... Postopek za finančne popravke in izterjave. 5

2.4......... Nadaljnje posledice finančnih popravkov in izterjav. 6

3............ Finančni popravki in izterjave v letu 2013. 7

3.1......... Pregled. 7

3.2......... Finančni popravki 8

3.3......... Izterjave. 11

4............ Kumulativni finančni popravki in izterjave do konca leta 2013. 11

4.1......... Pregled. 11

4.2......... Finančni popravki 12

4.3......... Izterjave. 22

5............ NETO FINANČNI POPRAVKI IN IZBOLJŠAVE, NAČRTOVANI ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2014–2020. 22

5.1......... Ozadje. 22

5.2......... Neto finančni popravki za leto 2013: vpliv na proračun EU.. 23

5.3......... Vpliv na nacionalne proračune. 24

5.4......... Kmetijstvo. 24

5.5......... Kohezija. 26

6............ PREVENTIVNI UKREPI. 30

6.1......... Kmetijstvo. 30

6.2......... Kohezija. 32

7............ POPRAVNI UKREPI, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE IZVEDLE NA LASTNO POBUDO   33

7.1......... Kmetijstvo. 33

7.2......... Kohezija. 34

8............ DRUGE IZTERJAVE.. 35

8.1......... Izterjava zneskov predhodnega financiranja. 35

8.2......... Izterjave v zvezi s prihodki iz lastnih sredstev. 36

1.        POVZETEK IN SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen tega sporočila o zaščiti proračuna Evropske unije (EU) je podrobno opisati delovanje preventivnih in popravnih mehanizmov za zaščito proračuna EU pred nezakonitimi ali nepravilnimi odhodki in zagotoviti najboljšo možno oceno podatkov, ki so rezultat njihove uporabe.

Preventivni ukrepi in odgovornosti so odvisni od načina izvrševanja proračuna EU – prekinitev in/ali začasna ustavitev plačil se na primer pogosto uporabljata v okviru kohezijske politike in sta bili po novem uvedeni pri porabi v kmetijstvu.

Popravni ukrepi, tj. finančni popravki in izterjave, so rezultat nadzora in preverjanj, ki jih opravijo Komisija in, v primeru deljenega upravljanja odhodkov, države članice v zvezi z upravičenostjo odhodkov, ki se financirajo iz proračuna EU. Glede na večletni značaj programov, kontrolni okvir ter zapletenost popravnih mehanizmov in postopkov se rezultati (tj. popravki) običajno izvedejo več let po ugotovitvi pomanjkljivosti ali nepravilnosti. To sporočilo se osredotoča predvsem na rezultate nadzorne vloge Komisije, vendar so v oddelku 7 navedeni tudi zneski o finančnih popravkih in izterjavah, ki so posledica kontrol držav članic.

Poudariti je treba, da je glavni namen finančnih popravkov in izterjav zagotoviti, da se sredstva EU uporabljajo v skladu z zakonskim okvirom. Finančni popravki in izterjave v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) ter notranjo in zunanjo politiko privedejo do vračila predhodno plačanih nepravilnih zneskov v proračun EU (neto finančni popravki). Nepravilni zneski, odkriti v okviru kohezijske politike, so se doslej večinoma popravljali tako, da so se nadomestili z novimi odhodki, ki bi morali biti pravilni – v tem primeru se denarna sredstva ne vračajo v proračun EU. Po uspešni večletni uporabi neto finančnih popravkov na področju kmetijstva se je zakonodajalec odločil, da bi bilo treba podoben mehanizem uporabljati za kohezijsko politiko za programsko obdobje 2014–2020.

V zvezi z učinkom popravnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, so ključni zneski za proračunsko leto 2013 naslednji:

potrjeni finančni popravki in izterjave (določeni ali sprejeti) so v letu 2013 znašali skupaj 3,4 milijarde EUR ali 2,3 % proračunskih plačil v tem letu; glej razpredelnico 3.1; izvedeni zneski so bili leta 2013 na podobni ravni, in sicer so znašali 3,3 milijarde EUR ali 2,2 % proračunskih plačil. Glej razpredelnico 3.1.

Vendar pa kumulativni zneski zagotavljajo več koristnih informacij o pomenu popravnih mehanizmov, ki jih uporablja Komisija, ker upoštevajo večletno naravo večine porabe EU ter nevtralizirajo učinek enkratnih dogodkov.

v obdobju 2009–2013 so se zneski potrjenih in določenih finančnih popravkov in izterjav povečevali. Povprečni potrjeni znesek je znašal 2,9 milijarde EUR ali 2,2 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU, medtem ko je povprečni izvedeni znesek v tem obdobju znašal 2,7 milijarde EUR ali 2,1 % plačil; glej graf 4.1; za EKJS je povprečna stopnja popravkov na proračunsko leto za obdobje 1999–2013 znašala 1,5 % odhodkov; glej oddelek 4.2.2;

· skupna stopnja finančnega popravka za sredstva za ESRR in ESS za obdobje 2000–2006 (ki v zaključni fazi) konec leta 2013, ki temelji samo na nadzoru Komisije, je znašala 4,5 % dodelitev (stopnja popravka se poviša na 5,1 % dodelitev ob upoštevanju dodatnih finančnih popravkov, ki so jih sporočile države članice in se nanašajo na njihovo kontrolno dejavnost). Glej oddelek 4.2.4.

Zneski, predstavljeni v tem sporočilu, kažejo pozitivne rezultate večletnih preventivnih in popravnih dejavnosti, ki so jih izvajale Komisija in države članice, končni rezultat pa je ustrezna zaščita proračuna EU pred odhodki, pri katerih je bila kršena veljavna zakonodaja – glej tudi „Zbirno poročilo“ Komisije za leto 2013, zlasti oddelek 4.1[1]. Poleg tega je treba pomen zneskov, sporočenih v zvezi s finančnimi popravki in izterjavami, obravnavati kot potrditev zaveze obeh strani k zagotavljanju, da se denar evropskih davkoplačevalcev uporablja v skladu s pravnimi zahtevami.

2.           CILJ IN OZADJE

2.1.        Cilj

To sporočilo o zaščiti proračuna EU se pripravi vsako leto na posebno zahtevo Evropskega parlamenta v okviru postopka razrešnice za leto 2011, zato je naslovljeno nanj, hkrati pa tudi na Svet. Prav tako se pošlje Evropskemu računskemu sodišču (ECA). Brati ga je treba v povezavi s podatki, razkritimi v pojasnilu 6 k zaključnemu računu EU za leto 2013, Zbirnim poročilom Komisije ter ustreznimi deli letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov.

Namen tega sporočila je predstaviti:

(1) splošen pregled zakonsko določenih mehanizmov za prepoznavanje in odpravljanje upravnih napak, nepravilnosti in domnevnih goljufij[2], ki jih odkrijejo organi EU in države članice, ter

(2) najboljšo oceno skupnih zadevnih zneskov[3] finančnih popravkov in izterjav za leto 2013 in kumulativno oceno teh zneskov, tako da se realno ponazori:

a. kako je proračun EU zaščiten pred odhodki, pri katerih je bila kršena zakonodaja, ter

b. kako na tem področju sodelujejo države članice in kako to vpliva nanje.

Poleg zgoraj naštetih vsebuje tudi podatke o dodatnih popravkih, za katere so države članice sporočile, da so jih izvršile v okviru kohezijske politike (samo za programsko obdobje 2007–2013) in kmetijstva, ko so opravile svoje kontrole in revizije. Poleg tega so predstavljeni tudi podatki o zneskih, izterjanih v zvezi z izplačanimi predplačili (predhodno financiranje), ki jih upravičenci niso porabili, in o izterjavah v zvezi s prihodki iz lastnih sredstev proračuna EU.

2.2.        Ozadje

Pomembno delo Komisije in držav članic za obvladovanje tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU, in njihovega vpliva se izvaja v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU[4]), finančno uredbo[5], pravili njene uporabe[6] in različnimi pravnimi besedili, ki veljajo za posamezne sektorje. Komisija ščiti proračun EU, tj. porabo proračunskih sredstev EU, pred neupravičenimi ali nepravilnimi odhodki predvsem na dva načina:

(1) s preventivnimi ukrepi in

(2) s popravnimi mehanizmi (predvsem finančnimi popravki, naloženimi državam članicam, v manjši meri pa tudi z izterjavami od prejemnikov plačil EU).

Poudariti je treba, da se na podlagi finančnih popravkov iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki niso bili izplačani v skladu z veljavnim pravom, s čimer naj bi se zagotovilo, da se sredstva EU uporabljajo v skladu s pravnimi zahtevami.

Treba je razlikovati med različnimi vrstami finančnih popravkov:

– finančni popravki, ki se uporabljajo pri kohezijskih skladih, so v večini primerov zneski, za katere države članice sprejmejo, da jih bodo odbile od odhodkov, predloženih Komisiji, in ki se nadomestijo s pravilnimi odhodki. Ti zneski se ne vračajo v proračun EU;

– finančni popravki, ki se uporabljajo za kmetijske sklade, so zneski, ki jih je Komisija dokončno izterjala, in jih države članice ne morejo nadomestiti z drugimi odhodki. Ti zneski se v proračunu EU obravnavajo kot „namenski prejemki“ in se uporabljajo za zmanjševanje nacionalnih prispevkov v proračun za kmetijstvo. Imenujejo se „neto finančni popravki“.

Pomembno je tudi poudariti, da so za velik del odhodkov EU, npr. za politike kohezije, raziskav in razvoja podeželja, zadevni programi večletne narave. V skladu s členom 32(2)(e) finančne uredbe se to upošteva pri oblikovanju in izvajanju preventivnih in popravnih ukrepov ter pri ocenjevanju rezultatov teh ukrepov. Dejansko se finančni popravki in izterjave izvedejo v vseh fazah življenjskega cikla programa, po nastanku odhodkov in/ali izvršitvi plačila. V kohezijski politiki se zaradi zakonodaje, ki se uporablja za programsko obdobje 2000–2006, večina popravkov izvede ob zaključku projekta/programa, kar je lahko več let po nastanku prvih odhodkov in/ali izvršitvi prvega plačila. Vendar se je za programsko obdobje 2007–2013 zaradi sprejetih preventivnih ukrepov delež finančnih popravkov, uporabljenih v letih izvajanja programov povečal; zato je mogoče pričakovati, da bo delež finančnih popravkov ob zaključevanju nižji. Za programsko obdobje 2014–2020 se bo ta trend potrdil z uvedbo nekaterih določb v uredbah za posamezne sektorje v zvezi z zaključnimi računi in neto finančnimi popravki. Kar zadeva politiko razvoja podeželja, se lahko neto finančni popravki uporabljajo v celotnem življenjskem ciklu programa.

Pomen finančnih popravkov in izterjav je še posebej poudarjen ob upoštevanju večletnih stopenj preostale napake. Pri teh stopnjah se namreč upoštevajo tako ugotovljene stopnje napake kot finančni popravki in izterjave v celotnem življenjskem ciklu programov in projektov. Zato kažejo dejanski učinek nepravilnih odhodkov in so ključni kazalniki pri ocenjevanju, kako nadzorni in kontrolni sistemi obvladujejo tveganja, povezana z zakonitostjo in pravilnostjo dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU med trajanjem programov (glej Zbirno poročilo Komisije za leto 2013, zlasti oddelek 4.1).

2.3.        Postopek za finančne popravke in izterjave

Finančni popravki in izterjave potekajo po opredeljenem in logičnem postopku[7]:

Komisija ali drug organ EU (OLAF, Računsko sodišče EU) opravi revizijo na kraju samem (oziroma kontrolo ali inšpekcijski pregled) ali oceno dokumentacije poročila EU ali nacionalnega revizijskega poročila; Komisija rezultate revizije ali ocene dokumentacije pri ugotavljanju možnih pomanjkljivosti sistema in/ali oceno neupravičenih odhodkov pošlje državi članici ali zadevnemu končnemu upravičencu kot del formalnega kontradiktornega postopka (finančni popravki in izterjave „v obravnavi“); Po teh razpravah in morebitnem prejetju dodatnih revizijskih dokazov iz držav članic ali od končnih upravičencev, se finančni popravek ali izterjava potrdi, tj. ga sprejme država članica ali se določi (sprejme s sklepom Komisije); Zadnji korak je, da se ugotovljeno stanje neupravičenih odhodkov dokončno popravi („izvedeni“ finančni popravki in izterjave) s pomočjo različnih mehanizmov, predvidenih v sektorskih regulativnih okvirih.

Finančni popravki in izterjave, ki jih sporoči Komisija, so rezultat njene zgoraj opisane nadzorne vloge in revizijske dejavnosti. Kar zadeva politike v okviru deljenega upravljanja, države članice v skladu s svojo obveznostjo, da „sprejmejo vse potrebne ukrepe [...] za zaščito finančnih interesov Unije“, opravljajo tudi nadzor in samostojno izvajajo popravke – glej oddelek 7. To pomeni, da sredstva EU v okviru deljenega upravljanja ves čas ščitita dve strani.

Pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati v zvezi s podatki iz tega sporočila, je, da ti podatki v primeru deljenega upravljanja ne predstavljajo samo popravkov, ki izhajajo iz posameznih primerov, ki jih je odkrila Komisija, ampak tudi ekstrapolirane ali pavšalne popravke. Slednji so popravki, ki jih je Komisija naložila na programski ravni in jih določa člen 80(4) finančne uredbe: „Kadar takih [neupravičeno porabljenih] zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.“ Ti popravki se izvedejo, kadar so odkrite pomanjkljivosti ali slabosti v  sistemih upravljanja in nadzora nacionalne uprave, ki pokrivajo določen ukrep ali program, ter so v obliki fiksnega odstotka, ki se uporabi za vse zahtevke, prejete glede zadevnih odhodkov, dokler države članice izvajajo popravne ukrepe in se popravljajo ugotovljene pomanjkljivosti. Zato se ti pavšalni popravki ne izračunavajo na podlagi posameznih nepravilnosti, ugotovljenih na ravni upravičencev, temveč so sorazmerno povezani z resnostjo ugotovljenih pomanjkljivosti.

2.4.        Nadaljnje posledice finančnih popravkov in izterjav

Veljavna zakonodaja Komisiji in državam članicam omogoča uporabo številnih orodij in nadzornih mehanizmov. Poleg znatnih zgoraj navedenih zneskov obstajajo dodatni zneski finančnih popravkov, ki jih sprejmejo države članice zaradi nadzorne vloge Komisije. Popravni akcijski načrti lahko preventivno vplivajo na že nastale odhodke upravičencev, ki so že evidentirani na nacionalni ravni v računovodskih izkazih organov za potrjevanje, vendar še niso bili prijavljeni Komisiji. Organ za potrjevanje (v okviru kohezijske politike) za takšne odhodke pred njihovo priglasitvijo uporabi finančni popravek, ki ga zahteva Komisija. Ti zneski so lahko precej veliki, zlasti v primeru ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov, kadar so v sistemih upravljanja in nadzora, ki pokrivajo veliko populacijo projektov, ugotovljene pomanjkljivosti.

Ta preventivni učinek nadzorne vloge Komisije se ne odraža vedno v uradnem poročanju, čeprav so lahko zneski visoki in je zaradi tega učinka proračun EU bolj zaščiten. Drug primer se nanaša na opozorilna pisma, ki jih pošiljajo generalni direktorati, kadar so pomanjkljivosti sistemov ugotovljene pred predložitvijo zahtevka za plačilo Komisiji. Generalni direktorji v vlogi odgovornega odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil pošljejo opozorilna pisma na lastno pobudo, ne pa zaradi izrecnih regulativnih zahtev. Taka opozorilna pisma imajo lahko enak preventivni učinek na zaščito proračuna EU, vendar Evropska komisija in države članice v tem primeru ne sporočijo finančnih popravkov.

Izterjave od upravičencev so lahko tudi posledica revizij in finančnih popravkov, ki jih izvajajo službe Komisije na področju politik kmetijstva in razvoja podeželja. Če država članica izterja nepravilne zneske od kmetov, preden se Komisija odloči za izvedbo finančnega popravka, se ti zneski povrnejo v proračun EU in odštejejo od zneska finančnega popravka. Zneskov, izterjanih od končnih upravičencev po izvedbi finančnega popravka, ni treba povrniti v proračun EU. Ta sistem spodbuja države članice pri njihovih prizadevanjih za dejansko izterjavo nepravilnih plačil brez neupravičenih zamud. Dodatna kontrola, ki jo izvede Komisija, kadar meni, da postopek države članice za izterjavo zneskov od končnega upravičenca traja predolgo, vključuje začetek postopka za ugotavljanje kršitev proti državi članici. Ta se seveda izvede ob tem, da je bil proračun EU morda že zaščiten s prvotnim finančnim popravkom.

Na področju SKP obstaja tudi poseben mehanizem, v okviru katerega se nacionalni proračuni držav članic samodejno bremenijo za 50 % neupravičenih plačil, ki jih države članice v štirih letih (oziroma osmih letih v primeru sodnih postopkov) še niso izterjale od upravičencev. To nacionalne organe močno spodbuja k pravočasnemu dokončanju postopkov izterjave. Države članice so še naprej zavezane k izterjavi preostalih 50 %, ki jih je treba vrniti v proračun EU. Poleg tega lahko Komisija zaračuna tudi celotni znesek, ki ga je treba še izterjati (in ne le 50 %), če meni, da so organi držav članic v posameznih posebnih primerih malomarno upravljali postopek izterjave.

3.           Finančni popravki in izterjave v letu 2013

3.1.        Pregled

Finančni popravki, navedeni v tem oddelku (ter v oddelkih 4 in 5), so posledica nadzora Komisije, s katerim je bila ugotovljena potreba po dodatnih popravkih, za katere se države članice prej niso odločile (ter so tako kršile svojo obveznost, v skladu s katero imajo prvostopenjsko odgovornost za (...) izvajanje potrebnih finančnih popravkov).

Zneski finančnih popravkov in izterjav so odvisni predvsem od stopnje nepravilnosti, odkrite v prejšnjih letih, in sicer lahko kontrole s strani Komisije ali držav članic v večletnem obdobju odkrijejo višjo stopnjo pomanjkljivosti ali nepravilnosti, s čimer se poveča stopnja finančnih popravkov in izterjav, ki jih je treba izvesti. Glede na večletni značaj kontrolnega okvira ter zapletenost popravnih mehanizmov in postopkov, se rezultati (tj. popravki) običajno izvedejo več let po tem, ko so bile ugotovljene pomanjkljivosti ali nepravilnosti.

Na splošno je glede na vrsto finančnih popravkov in večletno naravo odhodkov, na katere se ti nanašajo, bolje obravnavati kumulativne zneske (glej oddelek 4). Ne glede na to pa je ob preučevanju podatkov izključno za leto 2013 ter za ponazoritev ravni finančnih popravkov in izterjav, potrjenih in izvedenih v letu 2013, treba opozoriti, da zneski, ki se sicer večinoma nanašajo na sistemske pomanjkljivosti ali nepravilnosti iz preteklih let, v finančnem smislu predstavljajo 2,3 % oziroma 2,2 % vseh proračunskih plačil (podrobnosti so na voljo v oddelkih v nadaljevanju).

Razpredelnica 3.1: Pregled finančnih popravkov in izterjav za leto 2013

|| || || || || || || || || ||  v milijonih EUR ||

Področje politike || Skupna plačila iz proračuna EU v letu 2013 || Skupni finančni popravki v obravnavi konec leta 2013 || Skupni finančni popravki, potrjeni v letu 2013 || Skupne izterjave, potrjene v letu 2013 || Skupaj potrjeno v letu 2013 || % plačil iz proračuna EU || Skupni finančni popravki, izvedeni v letu 2013: || Skupne izterjave, izvedene v letu 2013 || Skupaj izvedeno v letu 2013 || % plačil iz proračuna EU ||

Kmetijstvo || || || || || || || || || || ||

EKJS || 45 011 || 3 258 ||  843 ||  227 || 1 070 || 2,4 % ||  481 ||  155 ||  636 || 1,4 % ||

Razvoj podeželja || 12 960 ||  660 ||  247 ||  139 ||  386 || 3,0 % ||  230 ||  129 ||  359 || 2,8 % ||

Kohezijska politika** || || || || || || || || || || ||

ESRR || 31 133 || 1 459 ||  337 ||  1 ||  338 || 1,1 % ||  622 || — ||  622 || 2,0 % ||

Kohezijski sklad || 11 906 || 148 ||  220 || — ||  220 || 1,8 % ||  277 || — ||  277 || 2,3 % ||

ESS || 13 776 ||  583 ||  834 ||  40 ||  874 || 6,3 % ||  842 ||  40 ||  882 || 6,4 % ||

FIUR/ESR ||  566 ||  18 ||  10 ||  24 ||  34 || 6,0 % ||  4 ||  23 ||  27 || 4,8 % ||

Usmerjevalni oddelek EKUJS ||  192 || — ||  1 ||  2 ||  3 || 1,6 % ||  14 ||  2 ||  16 || 8,3 % ||

Drugo ||  116 || — || — ||  16 ||  16 || 13,8 % || — ||  16 ||  16 || 13,8 % ||

Vmesni seštevek za deljeno upravljanje || 115 660 || 6 126 || 2 492 ||  449 || 2 941 || 2,5 % || 2 469 ||  365 || 2 834 || 2,5 % ||

Področja notranje politike || 16 986 || 1 || 3 || 393 || 396 || 2,3 % || 3 || 398 || 401 || 2,4 % ||

Področja zunanje politike || 7 055 || ni relevantno || ni relevantno ||  93 ||  93 || 1,3 % || ni relevantno ||  93 ||  93 || 1,3 % ||

Uprava || 8 693 || ni relevantno || ni relevantno ||  6 ||  6 || 0,1 % || ni relevantno ||  6 ||  6 || 0,1 % ||

SKUPAJ || 148 394* || 6 127 || 2 495 ||  941 || 3 436 || 2,3 % || 2 472 ||  862 || 3 334 || 2,2 % ||

* Ne vključuje 75 milijonov EUR, plačanih Hrvaški v okviru razdelka Nadomestila.

* * Od skupnega zneska 1 402 milijonov EUR potrjenih finančnih popravkov se je 514 milijonov EUR nanašalo na programsko obdobje 2007–2013, 714 milijonov EUR na programsko obdobje 2000–2006, preostali znesek v višini 174 milijonov EUR pa na programsko obdobje 1994–1999; od zneska 1 759 milijonov EUR izvedenih finančnih popravkov v povezavi s kohezijsko politiko se je 693 milijonov EUR nanašalo na programsko obdobje 2007–2013, 889 milijonov EUR na programsko obdobje 2000–2006, preostali znesek v višini 177 milijonov EUR pa na programsko obdobje 1994–1999;

Največji in najkompleksnejši programi, povezani s programskim obdobjem 2000–2006, so bili zaključeni v letu 2013, kar je privedlo do poročanja o visokih zneskih. Zneski, ki se nanašajo na obdobje 2007–2013, so sorazmerno nižji zaradi preventivnih ukrepov, ki jih je izvedla Komisija (glej oddelek 6), pri čemer je treba upoštevati, da so popravki običajno še vedno bolj zgoščeni v zaključni fazi.

Skupni znesek finančnih popravkov in izterjav, ki so bili potrjeni v letu 2013, se je povečal za 20 % v primerjavi z letom 2012 (finančni popravki so se povečali za 15 % in izterjave za 35 %).

Izvedeni finančni popravki in izterjave so se zmanjšali s 4,4 milijarde EUR v letu 2012 na 3,3 milijarde EUR v letu 2013. To zmanjšanje je posledica pomembne zadeve v zvezi z izvedbo finančnega popravka v višini 1,8 milijarde EUR leta 2012, povezanega s kohezijskimi programi za obdobje 2000–2006 v Španiji. Posledično zmanjšanje finančnih popravkov, izvedenih  v letu 2013, za 34 % (s 3,7 milijarde EUR na 2,5 milijarde EUR), se je deloma izravnalo s povečanjem v višini 27 % izterjav, izvedenih v letu 2013 (z 0,7 milijarde EUR na 0,9 milijarde EUR).

3.2.        Finančni popravki 

3.2.1    Finančni popravki v obravnavi na dan 31. 12. 2013

Na področju kmetijstva in razvoja podeželja znesek neto finančnih popravkov v obravnavi temelji na oceni zneska odhodkov, ki bo po vsej verjetnosti povrnjen v proračun EU s strani države članice na podlagi postopka potrditve skladnosti.

Na področju kohezijske politike znesek, razkrit v postavki „finančni popravki v obravnavi“, temelji na revizijskih ugotovitvah Komisije in Računskega sodišča ali urada OLAF, ki jih zadevni generalni direktorati vse obravnavajo v tekočih kontradiktornih postopkih z zadevnimi državami članicami.

Graf 3.2.1.1: Finančni popravki v okviru deljenega upravljanja v obravnavi na dan 31.12.2013; razčlenitev po skladih

Glede na to, da programi za obdobje 2007–2013 združujejo po več skladov, znesek ESRR vključuje zneske kohezijskega sklada za to obdobje.

Graf 3.2.1.2: Finančni popravki v okviru deljenega upravljanja v obravnavi na dan 31.12.2013; razčlenitev po državah članicah

V zvezi z EKJS znašajo zadeve 2 387 milijonov EUR, od tega se 1 697 milijonov EUR nanaša na Francijo. Poudarjeno je, da ti zneski ustrezajo začasnim ocenam Komisije glede tveganja za proračun EU pred koncem postopka potrditve skladnosti ter da, kot je določeno v zakonodaji, Komisija ustrezno upošteva vse nasprotujoče si dokaze, ki jih predloži država članica pri svoji končni oceni. Končni znesek neto finančnega popravka je torej lahko nižji, kadar prva ocena Komisije na primer izhaja iz pavšalnega pristopa in država članica pozneje predloži dodatne dokaze, ki omogočajo natančnejšo oceno. Zato so lahko zneski, za katere se ocenjuje, da so v obravnavi, višji od končnega neto finančnega popravka, ki ga je določila Komisija. Poleg tega je poudarjeno, da na razčlenitev po državah članicah močno vplivajo tekoči postopki za potrditev skladnosti, ki so običajno osredotočeni le na nekaj držav članic naenkrat, saj se o revizijah odloči po izvedbi analize na podlagi tveganja, tako da je ukrepanje usmerjeno k najbolj tveganim državam članicam. Za EKJS razpredelnica 4.2.2 prikazuje dolgoročno razčlenitev po državah članicah.

Kar zadeva ESRR, se zneski v glavnem nanašajo na programsko obdobje 2000–2006 ter dokončanje odprtih vprašanj za programe v Italiji (966 milijonov EUR), na Irskem (142 milijonov EUR), v Španiji (119 milijonov EUR) in Grčiji (65 milijonov EUR).

V zvezi z ESS se večina finančnih popravkov v obravnavi ob koncu leta 2013 nanaša na zaključek programov za obdobje 2000–2006 ter odraža finančne popravke, ki jih je Komisija predlagala v zaključnih pismih, vendar jih države članice še niso sprejele. Glavna zneska sta povezana z Italijo (388 milijonov EUR) in Španijo (141 milijonov EUR).

3.2.2    Finančni popravki, potrjeni v letu 2013

Opozoriti je treba, da se spodaj predstavljeni podatki in zemljevidi nanašajo na samo eno leto, in sicer na leto 2013. Višina skupnega zneska popravkov in porazdelitev po državah članicah se lahko iz leta v leto močno spreminjata, zato mora v skladu z naravo teh odhodkov smiselna ocena popravne zmogljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov temeljiti na večletni perspektivi (glej oddelek 4).

Zemljevid in razpredelnica 3.2.2: Finančni popravki v okviru deljenega upravljanja, potrjeni leta 2013, v primerjavi s plačili, prejetimi iz EU; razčlenitev po državah članicah

Država članica || Plačila, prejeta iz proračuna EU v letu 2013 (v mio. EUR) || Finančni popravki, potrjeni v letu 2013 (v mio. EUR) || Finančni popravki, potrjeni v letu 2013, v odstotkih v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2013

Belgija || 1 144 ||  18 || 1,6 %

Bolgarija || 1 829 ||  5 || 0,3 %

Češka || 4 771 ||  146 || 3,1 %

Danska || 1 066 ||  12 || 1,1 %

Nemčija || 11 179 ||  37 || 0,3 %

Estonija ||  914 ||  0 || 0,0 %

Irska || 1 607 ||  26 || 1,6 %

Grčija || 6 866 ||  138 || 2,0 %

Španija || 12 408 ||  458 || 3,7 %

Francija || 12 170 ||  222 || 1,8 %

Hrvaška ||  2 ||  1 || 43,4 %

Italija || 11 091 ||  370 || 3,3 %

Ciper ||  178 ||  0 || 0,0 %

Latvija || 1 003 ||  23 || 2,3 %

Litva || 1 718 ||  14 || 0,8 %

Luksemburg ||  67 ||  0 || 0,4 %

Madžarska || 5 676 ||  158 || 2,8 %

Malta ||  125 ||  0 || 0,1 %

Nizozemska || 1 321 ||  82 || 6,2 %

Avstrija || 1 546 ||  4 || 0,2 %

Poljska || 15 782 ||  175 || 1,1 %

Portugalska || 5 948 ||  17 || 0,3 %

Romunija || 5 409 ||  278 || 5,2 %

Slovenija ||  726 ||  23 || 3,2 %

Slovaška || 1 943 ||  63 || 3,3 %

Finska || 1 243 ||  7 || 0,5 %

Švedska || 1 174 ||  1 || 0,2 %

Združeno kraljestvo || 4 554 ||  214 || 4,7 %

INTERREG || 2 199 ||  1 || 0,0 %

SKUPAJ || 115 660 || 2 492 || 2,2 %

 

Zgornji zemljevid upošteva relativno vrednost finančnih popravkov, potrjenih za vsako državo članico v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2013.

Svetlo sivo so označene države članice, ki so pod povprečjem, ki znaša 2,2 %.

Rdeče so poudarjene države članice, ki so nad povprečjem, ki znaša 2,2 %.

3.2.3    Finančni popravki, izvedeni v letu 2013

Zemljevid in razpredelnica 3.2.3: Finančni popravki v okviru deljenega upravljanja, izvedeni leta 2013, v primerjavi s plačili, prejetimi iz EU; razčlenitev po državah članicah

Država članica || Plačila, prejeta iz proračuna EU v letu 2013 (v mio. EUR) || Finančni popravki, izvedeni v letu 2013 (v mio. EUR) || Finančni popravki, izvedeni v letu 2013, v odstotkih v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2013

Belgija || 1 144 ||  24 || 2,1 %

Bolgarija || 1 829 ||  19 || 1,0 %

Češka || 4 771 ||  76 || 1,6 %

Danska || 1 066 ||  12 || 1,1 %

Nemčija || 11 179 ||  39 || 0,3 %

Estonija ||  914 ||  10 || 1,1 %

Irska || 1 607 ||  9 || 0,6 %

Grčija * || 6 866 || –18 || –0,3 %

Španija || 12 408 ||  717 || 5,8 %

Francija || 12 170 ||  96 || 0,8 %

Hrvaška ||  2 ||  1 || 43,4 %

Italija || 11 091 ||  381 || 3,4 %

Ciper ||  178 ||  0 || 0,0 %

Latvija || 1 003 ||  24 || 2,3 %

Litva || 1 718 ||  8 || 0,5 %

Luksemburg ||  67 ||  0 || 0,1 %

Madžarska || 5 676 ||  160 || 2,8 %

Malta ||  125 ||  0 || 0,1 %

Nizozemska || 1 321 ||  47 || 3,5 %

Avstrija || 1 546 ||  1 || 0,1 %

Poljska || 15 782 ||  195 || 1,2 %

Portugalska || 5 948 ||  31 || 0,5 %

Romunija || 5 409 ||  284 || 5,3 %

Slovenija ||  726 ||  23 || 3,2 %

Slovaška || 1 943 ||  73 || 3,8 %

Finska || 1 243 ||  6 || 0,4 %

Švedska || 1 174 ||  22 || 1,9 %

Združeno kraljestvo || 4 554 ||  228 || 5,0 %

INTERREG || 2 199 ||  1 || 0,0 %

SKUPAJ || 115 660 || 2 469 || 2,1 %

 

Zgornji zemljevid upošteva relativno vrednost finančnih popravkov, izvedenih za vsako državo članico v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2013.

Svetlo sivo so označene države članice, ki so pod povprečjem, ki znaša 2,1 %.

Rdeče so poudarjene države članice, ki so nad povprečjem, ki znaša 2,1 %.

* Negativni odstotek za Grčijo izhaja iz popravka, ki se je uporabil v letu 2013 za predhodno sporočene zneske. Brez tega popravka bi odstotek za Grčijo znašal 2,1 %, skupni odstotek pa 2,3 %.

3.3.        Izterjave 

Podatki v zvezi z izterjavami, potrjenimi in izvedenimi v letu 2013, so prikazani v razpredelnici 3.1 zgoraj, od tega je bilo v letu 2013 potrjenih 941 milijonov EUR in izvedenih 862 milijonov EUR. Kot je razvidno iz spodnjih razpredelnic 4.3.1 in 4.3.2, ti zneski kažejo na znatno povečanje v primerjavi z letom 2012, predvsem zaradi povečanih izterjav na področjih notranje politike.

4.           Kumulativni finančni popravki in izterjave do konca leta 2013

4.1.        Pregled

Kumulativni zneski zagotavljajo koristne informacije o pomenu popravnih mehanizmov, ki jih uporablja Komisija, zlasti zaradi upoštevanja večletne narave programov in projektov ter nevtralizacije učinka enkratnih dogodkov. V spodnjih grafih je prikazano gibanje finančnih popravkov in izterjav, ki so bili potrjeni in izvedeni v zadnjih petih letih:

Grafa 4.1: Finančni popravki in izterjave v obdobju 2009–2013

            

Finančni popravki in izterjave, potrjeni v obdobju 2009–2013                Finančni popravki in izterjave, izvedeni v obdobju 2009–2013

Komisija je v obdobju 2009–2013 potrdila povprečno za 2,9 milijarde EUR finančnih popravkov in izterjav na leto, kar pomeni 2,2 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU v višini 131 milijard EUR (deljeno upravljanje: 2,6 milijarde EUR ali 2,5 % povprečnega zneska plačil v višini 101 milijard EUR); vse druge vrste upravljanja: 353 milijonov EUR ali 1,2 % povprečnega zneska plačil v višini 30 milijard EUR. Potrjeni zneski se rahlo povečujejo, iz česar je razvidno, da večletni nadzorni okvir uspešno ščiti proračun EU v daljšem časovnem obdobju.

Povprečen znesek finančnih popravkov in izterjav, izvedenih v obdobju 2009–2013, je znašal 2.7 milijarde EUR, kar pomeni 2,1 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU v tem obdobju. Zgoraj prikazani naraščajoči trend je mogoče pojasniti z zaključkom programskega obdobja 2000–2006, saj se veliko število finančnih popravkov in izterjav izvaja samo v tej fazi (glej spodaj).

4.2.        Finančni popravki

4.2.1    Pregled

Razpredelnica 4.2.1: Kumulativni potrjeni finančni popravki in delež tistih, ki so bili izvedeni do konca leta 2013

          v milijonih EUR ||

Odhodki || Programsko obdobje || Kumulirani sklepi EKJS || Skupni finančni popravki, potrjeni ob koncu leta 2013 || Finančni popravki, ki še niso bili izvedeni ob koncu leta 2013 || Izvedeni/potrjeni ob koncu leta 2013 || Finančni popravki, potrjeni ob koncu leta 2012 ||

Obdobje 1994–1999 || Obdobje 2000–2006 || Obdobje 2007–2013 ||

Kmetijstvo ||  0 ||  112 ||  374 || 9 148 || 9 634 || 1 001 || 89,6 % || 8 525 ||

EKJS || — || — || — || 9 148 || 9 148 ||  920 || 90,0 % || 8 286 ||

Razvoj podeželja ||  0 ||  112 ||  374 || ni relevantno ||  486 ||  82 || 83,2 % ||  239 ||

Kohezijska politika || 2 719 || 7 729 || 1 741 || ni relevantno || 12 189 ||  756 || 93,8 % || 10 786 ||

ESRR || 1 788 || 5 188 ||  667 || ni relevantno || 7 643 ||  477 || 93,8 % || 7 305 ||

Kohezijski sklad ||  271 ||  688 ||  245 || ni relevantno || 1 204 ||  113 || 90,7 % ||  984 ||

ESS ||  560 || 1 678 ||  820 || ni relevantno || 3 057 ||  65 || 97,9 % || 2 224 ||

FIUR/ESR ||  100 ||  102 ||  9 || ni relevantno ||  211 ||  102 || 51,8 % ||  201 ||

Usmerjevalni oddelek EKUJS ||  0 ||  73 ||  0 || ni relevantno ||  73 ||  0 || 100,0 % ||  72 ||

Drugo || — || — || — || ni relevantno ||  4 ||  0 || 100,0 % ||  2 ||

Skupaj || 2 719 || 7 840 || 2 116 || 9 148 || 21 827 || 1 757 || 91,9 % || 19 313 ||

Različna programska obdobja na področju kohezijske politike jasno kažejo na večletno naravo proračunskega cikla EU. Ker se proces zaključevanja programov iz obdobja 2000–2006 bliža koncu, je znesek finančnih popravkov precej visok, predvsem v primerjavi z zneskom za obdobje 2007–2013. Finančni popravki za to, bolj nedavno obdobje naj bi se po pričakovanjih še naprej povečevali v prihodnjih letih, ko se bodo začeli zaključevati programi iz tega obdobja (pri nekaterih plačila dosegajo prag 95 %), vendar bi morali biti zaradi uspešnosti preventivnih ukrepov nižji od tistih v prejšnjem programskem obdobju. Predvsem uporaba mehanizmov prekinitev in začasnih ustavitev plačil se je izkazala kot močna spodbuda za države članice pri izboljšanju njihovih sistemov upravljanja in nadzora v sodelovanju s službami Komisije.

4.2.2    Kmetijstvo: finančni popravki na podlagi potrditve obračunov za EKJS

Kar zadeva EKJS, znesek finančnih popravkov, ki jih je naložila Komisija, od leta 1999 znaša skupaj 9 148 milijonov EUR (na podlagi 43 sprejetih sklepov). Povprečna stopnja popravkov na proračunsko leto za obdobje 1999–2013 je bila 1,5 % odhodkov. Ko o zneskih odloči Komisija, se na splošno samodejno izvršijo, razen če je bila državi članici odobrena možnost plačila v obrokih.

Razpredelnica 4.2.2: Kumulativni finančni popravki, določeni na podlagi potrditve obračunov za EKJS od leta 1999 do konca leta 2013; razčlenitev po državah članicah

|| v milijonih EUR

Država članica || Plačila za EKJS, prejeta iz proračuna EU || % prejetih plačil v primerjavi s skupnimi plačili || Kumulativni finančni popravki za EKJS ob koncu leta 2013 || % v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU || % v primerjavi s celotnim zneskom finančnih popravkov

Belgija || 11 638 || 1,9 % ||  42 || 0,4 % || 0,5 %

Bolgarija || 1 980 || 0,3 % ||  37 || 1,9 % || 0,4 %

Češka || 4 742 || 0,8 % ||  6 || 0,1 % || 0,1 %

Danska || 16 345 || 2,7 % ||  183 || 1,1 % || 2,0 %

Nemčija || 82 340 || 13,5 % ||  186 || 0,2 % || 2,0 %

Estonija ||  523 || 0,1 % ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Irska || 19 474 || 3,2 % ||  48 || 0,2 % || 0,5 %

Grčija || 38 139 || 6,3 % || 2 328 || 6,1 % || 25,4 %

Španija || 85 336 || 14,0 % || 1 457 || 1,7 % || 15,9 %

Francija || 133 217 || 21,9 % || 1 272 || 1,0 % || 13,9 %

Hrvaška ||  0 || 0,0 % || — || ni relevantno || ni relevantno

Italija || 68 953 || 11,3 % || 1 757 || 2,5 % || 19,2 %

Ciper ||  338 || 0,1 % ||  10 || 2,9 % || 0,1 %

Latvija ||  749 || 0,1 % ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Litva || 2 089 || 0,3 % ||  8 || 0,4 % || 0,1 %

Luksemburg ||  435 || 0,1 % ||  5 || 1,2 % || 0,1 %

Madžarska || 7 279 || 1,2 % ||  45 || 0,6 % || 0,5 %

Malta ||  27 || 0,0 % ||  0 || 1,1 % || 0,0 %

Nizozemska || 16 371 || 2,7 % ||  212 || 1,3 % || 2,3 %

Avstrija || 10 459 || 1,7 % ||  11 || 0,1 % || 0,1 %

Poljska || 16 755 || 2,8 % ||  92 || 0,6 % || 1,0 %

Portugalska || 10 278 || 1,7 % ||  193 || 1,9 % || 2,1 %

Romunija || 4 782 || 0,8 % ||  97 || 2,0 % || 1,1 %

Slovenija ||  629 || 0,1 % ||  10 || 1,5 % || 0,1 %

Slovaška || 2 077 || 0,3 % ||  2 || 0,1 % || 0,0 %

Finska || 7 916 || 1,3 % ||  26 || 0,3 % || 0,3 %

Švedska || 10 542 || 1,7 % ||  116 || 1,1 % || 1,3 %

Združeno kraljestvo || 55 077 || 9,1 % || 1 007 || 1,8 % || 11,0 %

Skupaj || 608 491 || 100,0 % || 9 148 || 1,5 % || 100,0 %

V zgornji razpredelnici je prikazana razčlenitev finančnih popravkov, pri katerih so zadevne države članice povrnile sredstva v proračun EU. Iz leta v leto ostajajo skupni zneski finančnih popravkov razmeroma stabilni in kažejo pozitiven trend v tem obdobju, in sicer tako v absolutnih zneskih kot tudi v smislu deleža odhodkov.

Naslednji graf prikazuje skupne finančne popravke po državah članicah, skupaj z deležem teh finančnih popravkov v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU.

Ugotovljeno je, da devet držav članic dosega stopnjo popravkov nad povprečjem 1,5 % in prispeva k 75 % skupnega zneska popravkov, hkrati pa je treba vedeti, da je teh devet držav članic prejelo 44 % plačil iz proračuna EU.

Graf 4.2.2: Kumulativni finančni popravki držav članic na podlagi potrditve obračunov za EKJS od leta 1999 do konca leta 2013 v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU

4.2.3    Kmetijstvo: pomanjkljivosti nadzornih sistemov držav članic

Pomembne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki so jih ugotovile same oziroma so jih ugotovili GD AGRI, Računsko sodišče in/ali OLAF (preiskave goljufij), pozorno spremlja GD AGRI, dokler ne pridobi zanesljivih dokazov, da so bile pomanjkljivosti odpravljene z izvajanjem ustreznih ukrepov s strani države članice, da so bili nepravilni odhodki, ki so bili prijavljeni v preteklosti, popravljeni, ter da je bila zanesljivost novega sistema dokazana v praksi.

V zvezi s shemami pomoči na Poljskem je na primer GD AGRI v letu 2013 ugotovil resne strukturne pomanjkljivosti glede predhodnega priznavanja skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave. Za zneske, ki so bili predhodno izplačani, je finančno tveganje za sklad krito prek postopka potrditve skladnosti, s katerim se bodo izterjali zneski neupravičeno porabljenega denarja EU. Poljska je bila pozvana, naj za v prihodnje sprejme potrebne popravne ukrepe. GD AGRI bo spremljal te ukrepe. Kar zadeva pomanjkljivosti v vinskem sektorju, sta bila februarja in aprila 2013 izdana dva sklopa smernic o uporabi nacionalnega podpornega programa.

V okviru neposrednih plačil so bile v 15 španskih plačilnih agencijah in v Grčiji ugotovljene stalne pomanjkljivosti glede napačne opredelitve nekaterih vrst pašnikov. V Španiji so bili popravni ukrepi revidirani sredi leta 2013 in ugotovljeno je bilo, da ne odpravljajo težav v celoti. Zato se bosta še naprej izvajala pogostejše spremljanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi s španskim izvedbenim načrtom in finančnimi popravki. V Grčiji je identifikacijski sistem za zemljišča (v nadaljnjem besedilu: LPIS), vzpostavljen leta 2008, vseboval območja, ki zaradi svojega stanja ne bi smela biti upravičena do podpore skupne kmetijske politike. Pogoj za sprejetje sklepa o odložitvi finančnih popravkov je bil, da Grčija obravnava ta položaj na podlagi akcijskega načrta. Za zahtevke iz obdobja 2009–2012 in naslednjih let postopki preverjanja skladnosti, na podlagi katerih se izvedejo neto finančni popravki, še potekajo. Poleg tega je bil zaradi neuspeha pri načrtovanem izvajanju popravnih ukrepov opravljen preklic odložitve neto finančnih popravkov za pomanjkljivosti v zvezi s pašniki, na grške organe pa je bilo 24. junija 2014 naslovljeno pismo o načrtovani začasni zaustavitvi, v katerem je bil naveden jasen rok za izpolnitev preostalih ciljev.

Poleg tega je Portugalska v letu 2013 pripravila celovit akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti v kakovosti LPIS-GIS, medtem ko se je za Francijo začel obsežen akcijski načrt za posodobitev in dopolnitev LPIS in pričakuje se, da bo v celoti zaključen za leto zahtevkov 2016. Kar zadeva Portugalsko, je postopek potrditve skladnosti zagotovil vračilo sredstev v višini več kot 100 milijonov EUR v neto finančnih popravkih za proračunska leta 2007–2009, za nadaljnja leta pa postopki preverjanja skladnosti še vedno potekajo. Za Francijo so v obravnavi številni pomembni finančni popravki za proračunska leta 2008–2010, v zvezi s katerimi postopek potrditve obračunov dobro napreduje. Misija, ki je potekala februarja 2014, je pokazala, da sicer akcijski načrt na splošno poteka po načrtih, vendar pa nekatere vmesne zaveze niso bile izpolnjene. Zato se je od Francije zahtevalo, naj razreši ta vprašanja, hkrati pa je bilo zahtevano bolj podrobno poročanje, da bi lahko GD AGRI bolj neposredno spremljal zadevo. Opozoriti je treba, da je bil v Franciji akcijski načrt za upravljanje plačilnih pravic in sistem navzkrižne skladnosti uspešno izveden. Spremljanje kakovosti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu: IAKS) in LPIS, vključno z nujnim usmerjanjem in podporo, spada zdaj v pristojnosti nove enote v GD AGRI, ki je začela delovati v letu 2014.

Akcijski načrti zaradi prilagoditev v primerih stopenj napak nad 5 % so bili vzpostavljeni, ker je Računsko sodišče nekatere kontrolne sisteme ocenilo kot „neuspešne“ ali „delno uspešne“ (npr. v Romuniji, Bolgariji in na Portugalskem) ali zaradi revizij GD AGRI ter pomanjkanja zanesljivosti glede sporočenih statističnih podatkov o kontrolah (npr. v Grčiji in na Nizozemskem). Pomembne sistemske pomanjkljivosti so bile na primer ugotovljene z revizijami skladnosti, ki jih izvaja GD AGRI, in revizijami Evropskega računskega sodišča v Romuniji v zvezi z ukrepom 312 „podpora za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij“. Na zahtevo GD AGRI so romunski organi izvedli akcijski načrt za izboljšanje razmer. Poleg tega so bila povračila s strani Komisije Romuniji v zvezi s tem ukrepom leta 2013 prekinjena. Po stalnem sodelovanju GD AGRI z romunskimi organi je bilo maja 2014 sklenjeno, da je mogoče kljub nadaljevanju prizadevanj za izvajanje posebnega akcijskega načrta za ukrep 312, plačila spet sprostiti, pod pogojem, da se romunski organi strinjajo s pozornim spremljanjem s strani GD AGRI za ublažitev tveganj. Kljub temu se lahko potrditev, da so bile sistemske pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem ukrepa 312 uspešno odpravljene, dokončno izda šele po prihodnji reviziji. Proračun EU bo zaščiten s postopki revizije skladnosti, ki bodo privedli do neto finančnih popravkov in izterjave od države članice; hkrati poteka zelo skrbno spremljanje romunskih programov razvoja podeželja.

V Bolgariji so revizije GD AGRI za razvoj podeželja pokazale resne pomanjkljivosti pri upravnih pregledih in tudi pomanjkljivosti pri pregledih na kraju samem. Glavne pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri pregledih postopkov oddaje javnih naročil, neupravičenih in/ali nerazumno visokih stroških, obsegu pregledov na kraju samem ter zgodnjih in visokih predplačilih. Kar zadeva visoko raven predplačil, jih je treba obravnavati glede na pravilo o sprostitvi obveznosti n+2. Bolgarski organi so bili pozvani, naj pojasnijo, zakaj so bila potrebna takšna zgodnja in visoka predplačila. Ta pojasnila bodo ustrezno upoštevana pri sprejemanju ugotovitev o morebitnem izogibanju pravilu n+2 in pri odločanju o nujnosti finančnega popravka. Po prvem dopisu, ki ga je GD AGRI poslal vsem državam članicam na začetku leta 2013, je bil vzpostavljen postopek za oblikovanje in spremljanje nacionalnih akcijskih načrtov za zmanjšanje stopenj napake. Države članice so predložile svoje akcijske načrte v tesnem sodelovanju s službami GD AGRI in organizirani so bili trije seminarji za predstavitev trenutnega stanja in zagotovitev smernic, tako v letu 2013 kot tudi v letu 2014.

4.2.4    Kohezijska politika: ESRR in ESS v obdobju 2000–2006

Ker je zaključevanje programov iz obdobja 2000–2006 v sklepni fazi, je mogoča koristna primerjava med skupnimi rezultati popravnih ukrepov in skupnimi porabljenimi sredstvi ter oblikovanje bolj celostnega pregleda nad vplivom popravnih mehanizmov. Za sredstva ESRR in ESS je konec leta 2013 skupni znesek finančnih popravkov, ki temeljijo samo na nadzoru Komisije, znašal 8,8 milijarde EUR. To ustreza dodeljenim sredstvom v višini približno 4,5 % (196,9 milijarde EUR) ob koncu leta 2013. Stopnja popravka se poviša na 5,1 % dodeljenih sredstev, če se upoštevajo dodatni finančni popravki, ki so jih sporočile države članice in so povezani z njihovimi kontrolnimi dejavnostmi.

Finančni popravki, ki jih je Komisija naložila v zaključni fazi, predstavljajo približno tretjino vseh finančnih popravkov, ki jih je naložila Komisija za to programsko obdobje. To vključuje zneske popravkov v obravnavi ob koncu leta 2013, ki znašajo 0,8 % dodelitev (1 502 milijonov EUR) in so bili v zaključnih pismih uradno sporočeni državam članicam, vendar jih te še niso sprejele. S temi podatki so posodobljeni zneski, ki so jih zadevni generalni direktorati sporočili Evropskemu parlamentu v svojem poročilu[8] z dne 12. aprila 2013 o finančnih popravkih, izvedenih za ESRR in ESS za programe iz obdobja 2000–2006“.

Razpredelnica 4.2.4: Programsko obdobje 2000–2006 – finančni popravki za ESRR in ESS, potrjeni in v obravnavi na dan 31. 12. 2013; razčlenitev po državah članicah

|| v milijonih EUR

Država članica || Znesek prispevkov ESRR + ESS || % zneska prispevka k skupnim prispevkom || Potrjeni finančni popravki || Finančni popravki v obravnavi (poslano zaključno pismo) || Naloženi finančni popravki za obdobje 2000–2006 skupaj || Odstotek finančnih popravkov v zvezi s prispevki ESRR + ESS || Delež naloženih finančnih popravkov v primerjavi s celoto finančnih popravkov

Belgija ||   1 945 || 1,0 % ||  15 ||  0 ||  16 || 0,8 % || 0,2 %

Češka ||   1 456 || 0,7 % ||  5 ||  6 ||  11 || 0,8 % || 0,1 %

Danska || 570 || 0,3 % ||  1 || — ||  1 || 0,1 % || 0,0 %

Nemčija ||   26 960 || 13,7 % ||  50 ||  0 ||  50 || 0,2 % || 0,6 %

Estonija || 305 || 0,2 % ||  2 || — ||  2 || 0,5 % || 0,0 %

Irska ||   3 067 || 1,6 % ||  21 ||  142 ||  163 || 5,3 % || 1,9 %

Grčija ||   20 211 || 10,3 % || 1 154 ||  66 || 1 221 || 6,0 % || 13,9 %

Španija ||   40 686 || 20,7 % || 3 246 ||  260 || 3 506 || 8,6 % || 40,0 %

Francija ||   14 825 || 7,5 % ||  332 ||  23 ||  355 || 2,4 % || 4,1 %

Italija ||   27 501 || 14,0 % || 1 229 ||  1 354 || 2 582 || 9,4 % || 29,5 %

Ciper || 53 || 0,0 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Latvija || 518 || 0,3 % ||  4 || — ||  4 || 0,8 % || 0,1 %

Litva || 773 || 0,4 % ||  3 || — ||  3 || 0,3 % || 0,0 %

Luksemburg || 71 || 0,0 % ||  2 || — ||  2 || 2,6 % || 0,0 %

Madžarska ||   1 695 || 0,9 % ||  12 || — ||  12 || 0,7 % || 0,1 %

Malta || 57 || 0,0 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Nizozemska ||   2 702 || 1,4 % ||  44 || — ||  44 || 1,6 % || 0,5 %

Avstrija ||   1 647 || 0,8 % ||  0 ||  0 ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Poljska ||   7 032 || 3,6 % ||  180 || — ||  180 || 2,6 % || 2,1 %

Portugalska ||   18 178 || 9,2 % ||  190 || — ||  190 || 1,0 % || 2,2 %

Slovenija || 215 || 0,1 % ||  2 || — ||  2 || 0,9 % || 0,0 %

Slovaška ||   1 245 || 0,6 % ||  44 ||  1 ||  45 || 3,6 % || 0,5 %

Finska ||   1 789 || 0,9 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Švedska ||   1 634 || 0,8 % ||  12 || — ||  12 || 0,7 % || 0,1 %

Združeno kraljestvo ||   16 129 || 8,2 % ||  293 ||  1 ||  294 || 1,8 % || 3,4 %

Interreg ||   5 645 || 2,9 % ||  26 ||  41 ||  67 || 1,2 % || 0,8 %

Skupaj ||   196 911 || 100,0 % || 6 866 || 1 895 || 8 761 || 4,5 % || 100,0 %

Štiri države članice imajo stopnjo popravka nad povprečjem 4,5 %, pripisuje pa se jim 85 % skupnega zneska popravkov in 47 % vseh prejetih prispevkov. Treba je poudariti, da je velika večina težav, na podlagi katerih so bili izvedeni finančni popravki, ki jih je takrat sporočila Komisija za te države članice, zdaj odpravljenih. To na primer še zlasti velja za 2,6 milijarde EUR popravkov v okviru ESRR, sporočenih za Španijo (za pomanjkljivosti, ki jih je Komisija ugotovila v španskih sistemih upravljanja in nadzora v obdobju 2000–2006, ki pa so bile odpravljene in se v operativnih programih za obdobje 2007–2013 ne pojavljajo več), ter za 1,1 milijarde EUR popravkov v okviru ESRR za Grčijo (posledica ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v razpisnih postopkih za javna dela in izvedbo javnih naročil pred letom 2005). Za Italijo in Irsko je večina sporočenih popravkov „v obravnavi“, in sicer jih je Komisija predlagala v fazi zaključevanja, državi članici pa jim nasprotujeta s predložitvijo dodatnih informacij za obravnavo. Znaten del teh popravkov za Italijo se nanaša na nedokončane projekte.

GD EMPL namerava v prihodnje glede ESS od potreb po odpravi napak preiti na njihovo preprečevanje. To je zlasti pomembno za države članice, v katerih so bili finančni popravki v zadnjih letih najvišji, kot so Španija, Italija in Romunija (glej razpredelnico 4.2.4 zgoraj in razpredelnico 4.2.5 v nadaljevanju).

Ob upoštevanju velikega in ponavljajočega se števila pridržkov v zvezi s španskimi programi je GD EMPL v letu 2011 sklenil uvesti poseben akcijski načrt glede španskih organov za izvajanje ESS, zlasti za spodbujanje polne uporabe vseh možnosti za poenostavitve, ki jih ponuja zakonodaja EU, ter odpravo nepotrebnih strožjih nacionalnih pravil za upravičenost (npr. za sheme pomoči za zaposlovanje). Za spremljanje učinkovitega izvajanja dogovorjenih ukrepov je bila oblikovana delovna skupina, ki jo sestavljajo revizorske službe in uslužbenci v različnih geografskih regijah. Podobne dejavnosti so se izvajale v Italiji. Med drugimi primeri tesnega sodelovanja z državami članicami za odpravo temeljnih vzrokov ponavljajočih se težav je tudi Romunija, v zvezi s katero Komisija sodeluje z nacionalnimi organi za okrepitev sistemov upravljanja in nadzora za prejšnje in novo programsko obdobje.

Gledano širše bi moral okrepljeni regulativni okvir za obdobje 2014–2020, ki zlasti vključuje sveženj letnih zagotovil in možnost uporabe neto finančnih popravkov v primeru resnih pomanjkljivosti, v povezavi z nadaljevanjem trenutne stroge politike glede prekinitev in začasnih ustavitev plačil ter močno spodbudo za izkoriščanje vseh možnosti za poenostavitev, dodatno izboljšati izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) v novem programskem obdobju. GD EMPL bo nadaljeval tudi prizadevanja, ki so se začela v zadnjih letih, ter tem državam članicam pomagal pri izboljšanju njihovih sistemov z uporabo najboljših razpoložljivih praks.

Graf 4.2.4: Kumulativni finančni popravki držav članic za ESRR in ESS za programsko obdobje 2000–2006, potrjeni in v obravnavi na dan 31. 12. 2013, v primerjavi s prejetimi prispevki

4.2.5    Kohezijska politika: ESRR/Kohezijski sklad in ESS v obdobju 2007–2013

Ker programsko obdobje 2007–2013 še ni prešlo v zaključno fazo, je običajno, da so doslej popravljeni kumulativni zneski precej nižji kot za obdobje 2000–2006. S tem se odraža dejstvo, da je večina pomembnih finančnih popravkov izvedenih ob zaključevanju. V prihodnjih letih se bodo spodnji zneski verjetno povečali. Navedeni so tudi sklici na popravke, ki so jih izvedle države članice v tem obdobju – glej oddelek 7.

Razpredelnica 4.2.5: Programsko obdobje 2007–2013 – finančni popravki za ESRR/Kohezijski sklad in ESS, potrjeni in v obravnavi na dan 31. 12. 2013; razčlenitev po državah članicah

|| v milijonih EUR

Država članica || Znesek prispevka za ESRR/Kohezijski sklad + ESS za obdobje 2007–2013 || % zneska prispevka k skupnim prispevkom || Potrjeni finančni popravki || Finančni popravki v obravnavi (poslano zaključno pismo) || Naloženi finančni popravki za obdobje 2007-2013 skupaj || Odstotek finančnih popravkov v zvezi s prispevki za ESRR/Kohezijski sklad + ESS || Delež naloženih finančnih popravkov v primerjavi s celoto finančnih popravkov

Belgija || 2 063 || 0,6 % ||  10 ||  0 ||  10 || 0,5 % || 0,5 %

Bolgarija || 6 674 || 1,9 % ||  8 ||  8 ||  16 || 0,2 % || 0,8 %

Češka || 26 540 || 7,6 % ||  285 ||  2 ||  287 || 1,1 % || 15,0 %

Danska ||  510 || 0,1 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Nemčija || 25 488 || 7,3 % ||  19 ||  0 ||  19 || 0,1 % || 1,0 %

Estonija || 3 403 || 1,0 % ||  10 || — ||  10 || 0,3 % || 0,5 %

Irska ||  751 || 0,2 % ||  21 ||  0 ||  21 || 2,8 % || 1,1 %

Grčija || 20 210 || 5,8 % ||  144 || — ||  144 || 0,7 % || 7,5 %

Španija || 34 649 || 10,0 % ||  276 ||  39 ||  316 || 0,9 % || 16,5 %

Francija || 13 449 || 3,9 % ||  26 ||  0 ||  27 || 0,2 % || 1,4 %

Hrvaška ||  858 || 0,2 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Italija || 27 923 || 8,0 % ||  72 ||  0 ||  72 || 0,3 % || 3,7 %

Ciper ||  612 || 0,2 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Latvija || 4 530 || 1,3 % ||  23 || — ||  23 || 0,5 % || 1,2 %

Litva || 6 775 || 2,0 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Luksemburg ||  50 || 0,0 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Madžarska || 24 908 || 7,2 % ||  174 || — ||  174 || 0,7 % || 9,1 %

Malta ||  840 || 0,2 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Nizozemska || 1 660 || 0,5 % || — || — || — || 0,0 % || 0,0 %

Avstrija || 1 204 || 0,3 % ||  2 ||  7 ||  9 || 0,7 % || 0,5 %

Poljska || 67 186 || 19,3 % ||  205 ||  3 ||  208 || 0,3 % || 10,9 %

Portugalska || 21 412 || 6,2 % ||  1 ||  26 ||  28 || 0,1 % || 1,4 %

Romunija || 19 058 || 5,5 % ||  358 ||  5 ||  362 || 1,9 % || 18,9 %

Slovenija || 4 101 || 1,2 % ||  14 ||  1 ||  15 || 0,4 % || 0,8 %

Slovaška || 11 496 || 3,3 % ||  102 ||  30 ||  132 || 1,1 % || 6,9 %

Finska || 1 596 || 0,5 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Švedska || 1 626 || 0,5 % ||  1 || — ||  1 || 0,1 % || 0,1 %

Združeno kraljestvo || 9 891 || 2,8 % ||  36 ||  7 ||  43 || 0,4 % || 2,2 %

Čezmejno sodelovanje || 7 987 || 2,3 % ||  0 || — ||  0 || 0,0 % || 0,0 %

Skupaj || 347 450 || 100,0 % || 1 790 ||  128 || 1 918 || 0,6 % || 100,0 %

Glede na to, da programi za obdobje 2007–2013 združujejo po več skladov, v zgornji razpredelnici niso ločeni zneski za ESRR in Kohezijski sklad.

Osem držav članic ima stopnjo popravka nad povprečjem 0,6 % ter predstavlja 75 % skupnega zneska finančnih popravkov in 40 % prejetih prispevkov.

Graf 4.2.5: Kumulativni finančni popravki držav članic za ESRR/Kohezijski sklad in ESS za programsko obdobje 2007-2013, potrjeni in v obravnavi na dan 31. 12. 2013, v primerjavi s prejetimi prispevki

Kar zadeva ESRR/Kohezijski sklad in Kohezijski sklad, je Komisija v letu 2013 še naprej dosledno izvajala svojo nadzorno vlogo in zagotavljala, da države članice odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora. Cilj tega je bil ugotoviti in odpraviti morebitna bistvena nerešena pomembna tveganja, da se zagotovi ustrezna zaščita proračuna EU, in doseže sprejemljivo preostalo tveganje po zaključku programov. Posledica tega je splošno izboljšanje v programskem obdobju 2007–2013 v primerjavi z obdobjem 2000–2006 in pozitiven trend v zvezi s pogosto pojavnostjo napak pri kohezijskih odhodkih v zadnjih letih zaradi številnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija v sodelovanju z državami članicami.

Prvič, zmogljivost nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, preden se odhodki prijavijo Komisiji, je okrepljena. Na eni strani so službe Komisije vložile znatna prizadevanja v smislu upravljanja in revizij za izboljšanje delovanja prvostopenjskega preverjanja držav članic. Po drugi strani pa je bila s predpisi za obdobje 2007–2013 uvedena obveznost, da revizijski organi za revizije dejavnosti uporabijo statistične vzorce. To je skupaj s podrobnim nadzorom revizij in smernicami Komisije, ki so privedle do znatnih prizadevanj za gradnjo zmogljivosti, zelo pripomoglo k izboljšanju zanesljivosti stopenj napake, o katerih so Komisiji vsako leto poročale države članice v svojih letnih poročilih o nadzoru in jih je Komisija uporabila kot kazalnike učinkovitosti sistemov upravljanja in nadzora v postopku zagotovil. Revizijsko delo Komisije bi se tako lahko preusmerilo na pridobivanje zagotovil glede dela revizijskih organov, pri čemer bi bili v ospredju najšibkejši revizijski organi ali tisti, ki bi pokrivali največji obseg sredstev EU. Poleg tega Komisija nenehno nadalje opazuje ugotovljene pomanjkljivosti in spremlja, ali je kakovost dela revizijskega organa zadovoljiva, če je programu podeljen status enotne revizije. Tesno sodelovanje z revizijskimi organi zagotavlja pravočasno odkrivanje in reševanje težav že na nacionalni ravni. Prav tako prispeva k izboljšanju postopka zagotovil na ravni Komisije.

Komisija tudi sama na kraju samem izvaja revizije na podlagi tveganja, vključno z revizijami na ravni upravičencev, če meni, da bi lahko nekatere pomanjkljivosti (zlasti glede zapletenih vprašanj v zvezi z ESRR/Kohezijskim skladom, kot so javna naročila ali državna pomoč) še naprej ostale neodkrite ali ne bi bile odkrite pravočasno. To vključuje preverjanje izvajanja načrtov za sanacijske ukrepe v primeru prekinitev in finančnih popravkov. Te revizije pripomorejo k izboljšanju sistemov upravljanja in nadzora za programe, za katere so izraženi pridržki, in zagotavljajo, da so pretekli in prihodnji odhodki, prijavljeni Komisiji, zakoniti in pravilni. Zagotavljajo tudi dodaten, bolj neposreden vir zagotovil za Komisijo.

Poleg tega se izboljšana zmogljivost odkrivanja težav proaktivno uporablja za izboljšanje delovanja sistemov upravljanja držav članic ob izvajanju potrebnih finančnih popravkov. Ker je Komisija od leta 2008 sistematično in dosledno uporabljala pravno možnost, da prekine in/ali začasno ustavi plačila za programe z velikimi pomanjkljivostmi upravljanja, oziroma možnost generalnih direktorjev, da se odločijo za izdajo opozorilnih pisem, kadar ni neizvršenih plačil, je s tem preprečila izplačilo povračil EU za odhodke, za katere obstaja veliko tveganje napak, hkrati pa je zagotovila močno spodbudo za države članice, da hitro izboljšajo svoje sisteme upravljanja in nadzora. Prekinitve in začasne ustavitve plačil namreč prenehajo šele, ko se pridobi razumno zagotovilo o doseženem napredku pri izvajanju potrebnih ukrepov, vključno z izvajanjem finančnih popravkov (glej oddelek 6). Hkrati so skupna prizadevanja nadzornih organov EU in držav članic omogočila boljše dogovore o potrebnih finančnih popravkih in njihovem izvajanju, tudi s pomočjo pavšalnih popravkov, za ustrezno zaščito proračuna EU pred nepravilnimi odhodki. Države članice pa so zato lahko sredstva EU, za katera so bili sprejeti ti popravki, ponovno uporabile za druge projekte. Vendar pa imajo takšni popravki še vedno velik finančni in politični vpliv v zadevnih državah članicah, saj se morajo nepravilni odhodki financirati iz nacionalnih virov, če se ne izterjajo od upravičencev.

Za ublažitev preostalih tveganj in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v državah članicah in programih na ravni organov upravljanja, je GD REGIO sprejel tudi pobude za izvajanje dodatnih ukrepov za krepitev zmogljivosti za programe v obdobju 2007–2013. Na začetku leta 2013 je bilo ustanovljeno novo središče znanja za krepitev upravnih zmogljivosti, da se zagotovi podpora javni upravi, ki upravlja ESRR in Kohezijski sklad. V zvezi z javnimi naročili je središče znanja v sodelovanju z GD za notranji trg ter drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi vzpostavilo akcijski načrt za javna naročila. Sprejeti so tudi ukrepi za izboljšanje izvajanja pravil o državni pomoči, hkrati pa se razvija forum za izmenjavo stališč med upravami skladov, da bi se izkoristile tudi obstoječe dobre prakse na terenu.

Kar zadeva ESS, razvoj dogodkov v letu 2013 potrjuje dolgoročni trend zmanjševanja izpostavljenosti odhodkov GD EMPL napakam, čeprav se je obseg plačil znatno povečal. Poleg zgoraj navedenih skupnih dejavnikov za ESRR in Kohezijski sklad se je verjetnost pojava napak občutno zmanjšala od uvedbe možnosti prijave odhodkov v zvezi z ESS na podlagi poenostavljenih oblik obračunavanja stroškov. Uporaba te metode se je v zadnjih letih povečala zaradi znatnih prizadevanj Komisije, da bi države članice prepričala, naj v celoti izkoristijo možnosti za poenostavitve, omogočene z uredbami o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013, ki so bile dodatno okrepljene za programsko obdobje 2014–2020. Hkrati je Komisija dejavno in tesno sodelovala s številnimi državami članicami za odpravo po nepotrebnem zapletenih nacionalnih pravil o upravičenosti in uvedbo potrebnih sprememb v nacionalno zakonodajo. To še zlasti velja za Španijo in Italijo.

Ob priznavanju, da obstajajo možnosti za dodatno okrepitev sistemov upravljanja in nadzora ter usklajevanje med področji politike, je bil za programsko obdobje 2014–2020 sprejet okrepljen regulativni okvir. Večja možnost za neto finančne popravke Komisije v okviru kohezijske politike ter večja odgovornost na ravni držav članic bosta delovali kot glavna gonilna sila nadaljnjih sprememb – glej oddelek 5.

4.3.        Izterjave

V spodnjih razpredelnicah so prikazani zneski potrjenih in izvedenih izterjav za obdobje 2009–2013: V obeh kategorijah je opažen trend naraščanja.

Razpredelnica 4.3.1: Izterjave, potrjene v obdobju 2009–2013

v milijonih EUR

|| Leta || Skupaj 2009–2013 || Skupaj 2008–2012

Izterjave

|| 2009 || 2010 || 2011 || 2012 || 2013

Kmetijstvo || || || || || || ||

  EKJS ||  163 ||  178 ||  174 ||  162 ||  227 ||  905 || 1 038

  Razvoj podeželja ||  25 ||  114 ||  161 ||  145 ||  139 ||  585 ||  446

Kohezija ||  102 ||  24 ||  50 ||  22 ||  83 ||  280 ||  228

Področja notranje politike ||  100 ||  188 ||  270 ||  252 ||  393 || 1 202 ||  849

Področja zunanje politike ||  81 ||  137 ||  107 ||  107 ||  93 ||  524 ||  463

Uprava ||  9 ||  5 ||  8 ||  7 ||  6 ||  35 ||  30

Skupaj ||  480 ||  646 ||  770 ||  695 ||  941 || 3 530 || 3 053

Razpredelnica 4.3.2: Izterjave, izvedene v obdobju 2009–2013

v milijonih EUR

|| Leta || Skupaj 2009–2013 || Skupaj 2008-2012

Izterjave

|| 2009 || 2010 || 2011 || 2012 || 2013

Kmetijstvo || || || || || || ||

  EKJS ||  148 ||  172 || 178 || 161 || 155 ||  814 || 1 015

  Razvoj podeželja ||  25 ||  114 ||  161 || 166 || 129 || 595 ||  466

Kohezija ||  102 || 25 || 48 || 14 || 81 || 270 ||  219

Področja notranje politike ||  100 || 162 || 268 || 229 || 398 || 1 157 ||  799

Področja zunanje politike ||  81 || 136 || 77 || 99 ||  93 || 486 ||  425

Uprava ||  9 ||  5 || 2 || 9 ||  6 || 31 ||  25

Skupaj ||  464 || 614 || 734 || 678 || 862 || 3 353 || 2 949

5.           NETO FINANČNI POPRAVKI IN IZBOLJŠAVE, NAČRTOVANI ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2014–2020

5.1.        Ozadje

Vpliv različnih popravnih mehanizmov na proračun EU je odvisen od vrste izvrševanja proračuna in področja politike. Vendar imajo v vseh primerih popravni mehanizmi enak rezultat – proračun EU je zaščiten pred odhodki, pri katerih je bila kršena zakonodaja. Neto finančni popravek je popravek, pri katerem zadevna država članica ne more ponovno uporabiti popravljenih in izterjanih zneskov, ter zato ta sredstva izgubi. Posledično se financiranje EU za zadevne odhodke zmanjša.

Zlasti v okviru SKP se zaradi popravnih ukrepov v proračun EU povrnejo zneski, ki so bili že izplačani v obliki namenskih prejemkov. Zakonodaja za kohezijo za obdobje 2007–2013 predvideva, da se popravljeni zneski lahko pod določenimi pogoji ponovno uporabijo za financiranje drugih upravičenih projektov ter s tem omogoča doseganje ciljev programa. Neto finančni popravki, na podlagi katerih so bili predhodno plačani zneski vrnjeni v proračun EU, so bili na splošno redki.

Po uspešni večletni uporabi neto finančnih popravkov na področju kmetijstva se je zakonodajalec odločil, da bi bilo treba neto finančne popravke uporabljati širše na področju kohezijske politike za novo programsko obdobje 2014–2020. Treba je opozoriti, da Komisija ne bo poročala o neto finančnih popravkih (za sklade z izjemo kmetijskega) pred letom 2016 zaradi ritma izvajanja programov (prve zaključne račune za programe je treba predložiti do 15. februarja 2016).

5.2.        Neto finančni popravki za leto 2013: vpliv na proračun EU

Razpredelnica 5.2: Vpliv finančnih popravkov in izterjav na proračun EU

Področje politike || Skupni znesek, izvršen v letu 2013 (v milijonih EUR) || Izključitev odhodkov, pri katerih je bila kršena zakonodaja (da/ne) || Povračilo v proračun EU (da/ne) || Vpliv na proračun EU || Glavna zadevna proračunska poglavja odhodkov

Kmetijstvo: || 995 || || || ||

Finančni popravki za EKJS || 481 || D || D || Namenski prejemki || 05 02 05 03

Izterjave za EKJS || 155 || D || D || Namenski prejemki || 05 02 05 03

Finančni popravki za razvoj podeželja || 230 || D || D || Namenski prejemki || 05 04

Izterjave za razvoj podeželja || 129 || D || D* || — || —

Kohezijska politika: || 1 839 || || || ||

Finančni popravki, izvedeni z umiki || 775 || D || N || — || —

Finančni popravki, izvedeni z izterjavami || 489 || D || D || Namenski prejemki || 13 03 13 04 04 02 11 06

Finančni popravki, izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti / odbitkom ob zaključku programa || 494 || D || D** || — || —

Izterjave || 81 || D || D || Namenski prejemki || 13 03 13 04 04 02 11 06

Druga področja politike: || 500 || || || ||

Finančni popravki, izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti / odbitkom ob zaključku programa || 1 || D || N** || — || —

Finančni popravki, izvedeni z izterjavami || 2 || D || D || Namenski prejemki || 18 03

Izterjave || 497 || D || D || Namenski prejemki || Razno

SKUPAJ || 3 334 || || || ||

* V skladu z veljavnim pravnim okvirom za EKSRP se izterjave izravnajo s plačili, s tem pa se sprostijo zneski, ki se lahko porabijo v zadevni državi članici; ob zaključku programov (po letu 2015) ponovna uporaba ne bo mogoča in izdan bo nalog za izterjavo. Za SAPARD in ZIRP se izterjave izvedejo z izdajo nalogov za izterjavo, ker so sredstva zdaj v zaključni fazi.

* * V skladu z veljavnim pravnim okvirom zlasti za kohezijsko politiko, pa tudi za druga področja politike, lahko finančni popravki povzročijo zmanjšanje odhodkov / skupnih finančnih sredstev (ne pa tudi dejanskega denarnega toka nazaj v proračun EU) samo:

– če države članice ne morejo prikazati zadostnih upravičenih odhodkov;

– po zaključku programov, ko nadomeščanje odhodkov ni več mogoče;

– v primeru nestrinjanja s Komisijo.

Neto finančni popravki povzročijo „prihodk[e] iz vračil nepravilno plačanih zneskov“ in so obravnavani kot namenski prejemki[9]. Razen dveh izjem finančna uredba[10] ne vključuje posebnih določb o načinu uporabe namenskih prejemkov, ustvarjenih na podlagi neto finančnega popravka. Vendar člen 7 pravil uporabe finančne uredbe določa, da se v pripombah k proračunu navede, katere proračunske vrstice lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov. Če povzamemo, se namenski prejemki vrnejo v proračunsko vrstico ali sklad, iz katerega so bili prvotno plačani in se lahko ponovno porabijo (glej razpredelnico v nadaljevanju), vendar niso namenjeni za posamezne države članice.

5.3.        Vpliv na nacionalne proračune

Pri deljenem upravljanju vsi finančni popravki in izterjave vplivajo na nacionalne proračune ne glede na način njihove izvedbe. Poudariti je treba, da je učinek finančnih popravkov na ravni države članice vedno negativen, tudi če ne pride do povračila v proračun EU. Namen tega je, da mora država članica neupravičene odhodke nadomestiti z upravičenimi dejavnostmi, če želi preprečiti izgubo sredstev EU. To pomeni, da država članica s svojimi sredstvi (iz nacionalnega proračuna) pokrije finančne posledice izgube sofinanciranja EU za odhodke, ki se štejejo za neupravičene v skladu s pravili programov EU (v obliki oportunitetnih stroškov), razen če te zneske izterja od posameznih upravičencev. To ni vedno mogoče, na primer v primeru pavšalnih popravkov na ravni programa (zaradi pomanjkljivosti v nacionalni upravi, ki upravlja program), ki niso neposredno povezani s posameznimi nepravilnostmi na ravni projektov.

5.4.        Kmetijstvo

5.4.1    Razmere do leta 2013

V skladu s pravnim okvirom SKP so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državam članicam po zaključku postopka potrditve skladnosti, vedno bili in bodo še naprej neto popravki od prvega sklepa o potrditvi obračunov za EKJS in EKSRP.

Komisija za EKJS vsako leto sprejme od dva do štiri sklepe o potrditvi skladnosti glede svežnja posameznih finančnih popravkov. Leta 2013 je Komisija sprejela štiri take sklepe, ki so zajemali 147 posameznih neto finančnih popravkov v skupnem znesku 1,1 milijarde EUR (2,4 % odhodkov SKP, načrtovanih za leto 2013) – glej razpredelnico 3.1, potrjeni zneski. Sedemdeset odstotkov sprejetih finančnih popravkov je osredotočenih na štiri države članice: Grčijo, Francijo, Združeno kraljestvo in Poljsko. Vendar pa se lahko to iz leta v leto spreminja, odvisno od razvoja kakovosti nacionalnih in regionalnih kontrolnih sistemov. V letu 2013 je bil izveden skupni znesek v višini 636 milijonov EUR.

Finančni popravki za EKJS se izvedejo tako, da se zadevni zneski odbijejo od mesečnih plačil, ki jih Komisija nakaže zadevni državi članici v drugem mesecu po sprejetju sklepa Komisije o finančnem popravku. Države članice finančne popravke za EKSRP povrnejo v proračun EU. Leta 2013 so namenski prejemki iz finančnih popravkov EKSRP znašali 212 milijonov EUR, z dodatnimi 18 milijoni EUR za začasni instrument za razvoj podeželja (ZIRP).

Za zmanjšanje pritiska na proračune držav članic je bila uvedena možnost, s katero je mogoče popravke določenega obsega na prošnjo zadevne države članice izvesti v treh letnih obrokih. Izvedba v obrokih je bila doslej odobrena za Bolgarijo, Grčijo, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Litvo.

Poleg tega morajo države članice, kadar se na podlagi postopkov potrditve skladnosti ugotovijo nepravilna izplačila ali je ta mogoče ugotoviti, sprejeti nadaljnje ukrepe za njihovo izterjavo od končnih upravičencev. Leta 2013 so nepravilni zneski, ki so bili izterjani od upravičencev, znašali 94 milijonov EUR za EKJS in 103 milijone EUR za razvoj podeželja – glej tudi oddelek 7.1.

5.4.2    Izboljšanja, načrtovana za obdobje 2014–2020

Osredotočanje na bolj tvegane odhodke

Zaradi večje stopnje napak, na katero je opozorilo Sodišče v svojih izjavah o zanesljivosti za leto 2011 in leto 2012, se je število revizij EKSRP znatno povečalo leta 2013 (35) in spet leta 2014 (na 45), kar pomeni podvojitev števila revizij v primerjavi z letom 2012 (23). Druga posledica tega je, da se v nekaterih državah članicah revizija opravi vsako leto, dokler niso odpravljene vse resne pomanjkljivosti.

Revizijska strategija za obdobje 2014–2020 temelji na okrepljeni analizi tveganja in tekočem triletnem programu, kar bo zagotovilo boljšo pokritost vseh odhodkov, zlasti za namene boljše revizijske pokritosti, usmerjena pa bo zlasti na resne in/ali sistemske pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic. Na najbolj tveganih območjih se bodo nadaljevale intenzivnejše revizijske dejavnosti na podlagi sistemskega pristopa.

Neobstoj diskrecijske pravice in manjše število pavšalnih popravkov

Vsako ugotovljeno tveganje za proračun EU bo sistematično sprožilo neto finančni popravek, ker je Komisija pravno zavezana, da izključi vse ugotovljene nezakonite odhodke iz financiranja EU. Neto finančne popravke za EKJS in EKSRP ureja nova horizontalna uredba SKP, ki še strožje določa postopek v tem smislu, da so zdaj metoda in merila za določanje zneska finančnih popravkov določeni v delegiranem aktu.

Finančna uredba in nova horizontalna uredba SKP določata razvrstitev vrst neto finančnih popravkov, pri katerih se lahko pavšalni popravki uporabijo le, če izračunanih ali ekstrapoliranih popravkov ni mogoče določiti s sorazmernimi prizadevanji.

Krajši postopek potrjevanja skladnosti

Komisija bo nadaljevala ukrepe za poenostavitev celotnega postopka. V novi horizontalni uredbi SKP so natančno opisani narava, obseg in zaporedje korakov ter različne vrste finančnih popravkov. Poleg tega je cilj določb delegiranega akta (metoda in merila za izračun finančnega popravka) in izvedbenih aktov (podrobnosti glede postopka potrjevanja skladnosti z obveznimi roki) dodatna poenostavitev pravnega okvira in omejitev tveganja nepotrebnih zamud. GD AGRI bo na tej trdnejši podlagi okrepil spremljanje napredovanja postopkov potrjevanja skladnosti, da bo zagotovil dosledno upoštevanje rokov.

Okrepitev nadzorne vloge Komisije

Regulativna orodja SKP za proračunsko obdobje 2014–2020 so bila okrepljena, med drugim z: enotnim sistemom spremljanja in ocenjevanja za oba stebra, poenostavitvijo/pospešitvijo postopka potrditve skladnosti, boljšo opredelitvijo meril in metodologije za uporabo neto finančnih popravkov, uvedbo novega modela zagotovil s strani organa za potrjevanje glede zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov na podlagi reprezentativnih vzorcev.

Poenostavljene plačilne sheme

GD AGRI si bo še naprej prizadeval ugotoviti temeljne vzroke napak (vzpostavljena je bila ad-hoc projektna skupina) ter predlagati in spodbujati čim širšo uporabo poenostavljenih plačilnih shem, ki bi bile manj dovzetne za napake.

5.4.3    Prekinitve in začasne ustavitve plačil za SKP bodo usklajene s skladi kohezijske politike

V skladu z novo horizontalno uredbo SKP je leta 2014 začel veljati nov pravni okvir za prekinitve in začasne ustavitve plačil sredstev SKP, s katerim bodo okrepljena pooblastila Komisije glede začasne ustavitve financiranja EU, kadar so ugotovljena tveganja nepravilnih plačil. V skladu s tem lahko Komisija začasno ustavi mesečna (EKJS) ali vmesna (EKSRP) plačila, kadar „ena ali več ključnih sestavin zadevnega sistema državnega nadzora ne obstaja ali ni učinkovita zaradi resnosti ali trdovratnosti ugotovljenih pomanjkljivosti“ (oziroma v sistemu za izterjavo nepravilnih plačil obstajajo podobne resne pomanjkljivosti) in:

- so pomanjkljivosti trajnejše in so bile že razlog za vsaj dve odločitvi o finančnem popravku

ali

- Komisija ugotovi, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih popravnih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom z jasnimi kazalniki napredka, ki jih je treba določiti v posvetovanju s Komisijo.

Za EKJS se lahko v skladu z novimi pravili mesečna plačila državam članicam izplačujejo, dokler niso izpolnjeni pogoji za sklep o začasni ustavitvi plačil, pri čemer zaradi rednosti mesečnih plačil ne bi bilo mogoče uporabiti postopka o prekinitvi plačil. Vendar pa za EKSRP nova uredba o skupnih določbah (CPR) prav tako določa, da lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil (tj. generalni direktor) prekine vmesna plačila, kar je dodatno, hitro in odzivno orodje v primeru pomislekov glede zakonitosti in pravilnosti plačil.

Kombinacija tako preventivnih ukrepov (prekinitev za EKSRP, začasna ustavitev za oba sklada) kot neto finančnih popravkov bo Komisiji omogočila, da bo ukrepala hitro in učinkovito ter da bo zaščitila proračun EU: nova plačila ne bodo izvršena ali pa bodo zmanjšana na raven ocenjenega tveganja med začasno ustavitvijo; že izvršena nepravilna plačila bodo v celoti krita prek neto finančnih popravkov.

5.5.        Kohezija

5.5.1    Razmere do leta 2013

Zaradi pravnega okvira so bili na področju kohezijske politike neto finančni popravki, na podlagi katerih bi se predhodno plačani zneski povrnili v proračun EU, redki. Vendar so bili, kakor je razvidno iz razpredelnice 5.2, leta 2013 v državah članicah izvedeni finančni popravki in izterjave v višini 570 milijonov EUR, pri čemer so bila ta sredstva obravnavana kot namenski prejemki v okviru kohezijske politike. To je veliko več kot leta 2012 (63 milijonov EUR) in je posledica številnih dejavnikov.

Za ESS so v letu 2013 finančni popravki, izvedeni z nalogom za izterjavo, znašali vsega skupaj 282 milijonov EUR. Več izterjav je bilo izvedenih v letu 2013 predvsem zaradi zaključka programov za obdobje 1994–1999 (153 milijonov EUR) in najbolj zapletenih programov iz obdobja 2000–2006 (82 milijonov EUR) v povezavi s Španijo.

Za ESRR so se za obdobje 1994–1999 zneski, ki jih povrnejo države članice, povečali s približno 0,5 milijona EUR v letu 2012 na 22 milijonov EUR v letu 2013, predvsem zaradi zaključka nekaterih starih neporavnanih programov za Italijo (14,6 milijona EUR) in Belgijo (7,5 milijona EUR). Za ESRR so se za obdobje 2000–2006 sporočeni zneski povečali s približno 34 milijonov EUR v letu 2012 na 170 milijonov EUR v letu 2013, predvsem zaradi zaključka programov ESRR za Italijo (82 milijonov EUR) in Španijo (80 milijonov EUR).

Preostali zneski se nanašajo na usmerjevalni oddelek EKUJS in FIUR/ESR.

5.5.2    Izboljšanja, načrtovana za obdobje 2014–2020

Za programsko obdobje 2014–2020 je uvedena pomembna sprememba: v skladu z nekaterimi pogoji iz člena 145(6) uredbe o skupnih določbah mora Komisija sprejeti sklep o uporabi neto finančnega popravka. V takih primerih trenutno dopuščena  možnost, da lahko država članica sprejme popravek in ponovno uporabi zadevna sredstva EU, ne obstaja več, čeprav so se neto finančni popravki pred obdobjem 2014–2020 v okviru kohezijske politike uporabljali le v izjemnih primerih.

Prvič, obveznost naložitve neto finančnih popravkov v obdobju 2014–2020 bo zato uvedla dodatno spodbudo za države članice, da bodo dodatno izboljšale svoje sisteme upravljanja in nadzora, saj bodo ti popravki zmanjšali sredstva, namenjena posamezni državi članici, kadar bodo z revizijami, ki jih izvede EU, ugotovljene resne pomanjkljivosti, ki prej niso bili odkrite, sporočene ali popravljene na ravni držav članic.

Drugič, z novimi postopki finančnega nadzora za obdobje 2014–2020 bodo imele države članice močno spodbudo za izvajanje pravočasnih, učinkovitih in zanesljivih kontrol, vključno s preverjanji upravljanja in revizijami, pred potrditvijo letnih zaključnih računov za programe. Pri pripravi zaključnega računa, izjave o upravljanju in revizijskega mnenja morajo organi, pristojni za programe, pridobiti razumno zagotovilo prek tovrstnih kontrolnih postopkov, da so vse pomembne nepravilnosti odpravljene in da so bile morebitne resne pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo na kateri koli ravni sistema upravljanja in nadzora, obravnavane ali se obravnavajo. Vloga revizijskih organov bo okrepljena, saj bodo vsako leto predložili revizijska mnenja za vsak program: njihova revizijska mnenja bodo temeljila na letnih preostalih tveganjih glede napak pri odhodkih, vključenih v računovodske izkaze po izvedbi popravkov za odhodke, potrjene v računovodskih izkazih s strani organov za potrjevanje na podlagi revizij in kontrol pred pripravo zaključnega računa. Stopnje preostalih napak, ki jih sporočijo države članice, bodo ocenili in potrdili generalni direktorati Komisije pri pripravi svojih letnih poročil o dejavnostih.

V novem ciklu finančnega upravljanja je presečni datum za uporabo nove določbe o neto finančnih popravkih v zvezi z odhodki predhodnega obračunskega leta[11] 15. februar po koncu posameznega obračunskega leta. Do tega datuma morajo države članice Komisiji predložiti zaključni račun programa, izjavo o upravljanju, revizijsko mnenje in ustrezna poročila. To pomeni, da morata biti celoten nadzor in preverjanje na nacionalni ravni končana, da lahko države članice potrdijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v svoje zaključne račune.

Finančni popravki zaradi nepravilnosti/pomanjkljivosti, ugotovljenih pred 15. februarjem vsako leto

Pravila za programsko obdobje 2014–2020 v zvezi s finančnimi popravki zaradi nepravilnosti, ugotovljenih pred 15. februarjem vsako leto, so podobna pravilom za programsko obdobje 2007–2013. Cilj je še naprej spodbujati države članice, da same odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti, ter tako izključiti nepravilne zneske iz odhodkov, prijavljenih Komisiji, in s tem preprečiti izgubo sredstev EU. Nepravilne odhodke, ugotovljene na podlagi nacionalnih preverjanj ali revizij, je treba odbiti od zaključnega računa, ki se predloži Komisiji do 15. februarja vsako leto. Nato lahko država članica tako popravljene zneske ponovno uporabi za nove upravičene dejavnosti v okviru programa, tako kot v programskem obdobju 2007–2013.

V primerih revizij, ki jih izvede EU in se v zvezi z odhodki opravijo pred predložitvijo potrjenih zaključnih računov Komisiji in pri katerih so ugotovljene nepravilnosti, zaradi katerih so potrebni finančni popravki, sta mogoča dva scenarija, tako kot v sedanjem programskem obdobju.

(1) Če se država članica strinja, da je potreben finančni popravek, in ukrepa, bo lahko ponovno uporabila popravljene zneske za nove upravičene dejavnosti (člen 145(4) uredbe o skupnih določbah).

(2) Če se država članica ne strinja, bo Komisija sprejela sklep o finančnem popravku na podlagi kontradiktornega postopka iz člena 145 uredbe o skupnih določbah. Ta finančni popravek bo vedno izveden v neto znesku, pri čemer se bo dodelitev programu in državi članici sorazmerno zmanjšala. Država članica tega zneska ne bo mogla ponovno uporabiti.

Ocena zakonitosti in pravilnosti, ki jo izvede Komisija na podlagi zaključnega računa, revizijskega mnenja in spremnih dokumentov, predloženih do 15. februarja vsako leto

Uvedba nove določbe o letnem poročanju držav članic in neto finančnih popravkih pomeni, da bo Komisija spremenila način izvajanja svojih odgovornosti. Komisija bo ocenila in pregledala revizijska mnenja (elemente v zvezi z delovanjem sistemov ter zakonitostjo in pravilnostjo), letna poročila o nadzoru, vključno s sporočenimi stopnjami napake, ter izjave o upravljanju in letne povzetke v treh mesecih od prejetja teh dokumentov, predloženih do 15. februarja. Komisija bo na podlagi tega izvedla oceno tveganja in oblikovala načrt revizij, v katerem bo opredelila potrebne revizije na podlagi tveganja, ki bodo usmerjene v izbrane programe z visokim tveganjem.

Komisija bo izvedla svoje revizije na podlagi tveganj do konca koledarskega leta, v katerem država članica predloži revizijska mnenja, izjave o upravljanju in povezane dokumente. Z revizijami dokumentacije in revizijami na kraju samem ter ponovnim vzorčenjem nacionalnih revizij, tudi na ravni dejavnosti, bo preverila, ali so sporočene informacije zanesljive in torej pomenijo primerno podlago za zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti. Prednost bo namenjena revizijskim programom, ki pomembno vplivajo na plačila Komisije za ustrezen sklad v obračunskem letu. Pri določitvi meril na podlagi tveganj za namene opredelitve prednostnih nalog revizije se bo prav tako upoštevala pretekla učinkovitost organov držav članic.

Ugotovitev nepravilnosti, ki pomenijo resno pomanjkljivost, na podlagi revizij, ki jih izvede EU, po 15. februarju vsako leto

Če se z revizijami EU (Komisije, vključno z uradom OLAF, ali Evropskega računskega sodišča), izvedenimi po 15. februarju vsako leto, ugotovijo nepravilnosti, ki dokazujejo resno pomanjkljivost, ki vpliva na ustrezno obračunsko leto, mora Komisija sprejeti uraden sklep o uporabi finančnega popravka, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v uredbi. Komisija v zvezi s tem nima diskrecijske pravice. Posledični finančni popravek je vedno izveden v neto znesku. To pomeni, da se dodelitev programu in skupna dodelitev zadevni državi članici samodejno znižata za znesek popravka, čeprav se v kontradiktornem postopku država članica strinja z rezultati revizije in finančnim popravkom. Posledično zadevna država članica zneska, ki je predmet takšnega neto finančnega popravka, ne more ponovno uporabiti v drugem programu.

Pogoja, določena v uredbi, na podlagi katerih mora Komisija uporabiti neto finančne popravke, sta:

- nepravilnosti, ugotovljene z revizijami, ki jih izvede EU, kažejo na resno pomanjkljivost, ki vpliva na obračunsko obdobje, za katero je država članica predložila izjavo o upravljanju in revizijsko mnenje, v katerem težava ni bila ugotovljena;

- država članica po 15. februarju in pred ugotovitvijo pomanjkljivosti na podlagi revizij, ki jih izvede EU, ni ugotovila težave v drugih revizijskih poročilih, predloženih Komisiji (na podlagi ustreznih ukrepov), oziroma ni sprejela ustreznih popravnih ukrepov. 

Ko sta pogoja za neto finančni popravek izpolnjena, bo imela država članica na voljo dva meseca[12] za predložitev svojih pripomb in morebitnih dodatnih revizijskih dokazov na zaslišanju, preden Komisija sprejme sklep o finančnem popravku. Ne glede na to, ali se država članica nazadnje strinja s stališčem Komisije v zvezi z zahtevanim finančnim popravkom, mora Komisija sprejeti uraden sklep najpozneje v šestih mesecih od zaslišanja za državo članico.

V skladu z uredbo o skupnih določbah je Komisija pooblaščena, da v delegiranem aktu določi podrobna pravila v zvezi z merili za oceno delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami resnih pomanjkljivosti, merili za določanje ravni finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merili za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov. Delegirani akt, sprejet 3. marca 2014 (Delegirana uredba Komisije (EU) 480/2014), temelji na sedanjem okviru za oceno ključnih zahtev sistemov upravljanja in nadzora ter za določitev ravni pavšalnih popravkov. Komisija ima zato zanesljivejšo pravno podlago v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem, na katerega so se v okviru pravno nezavezujočih smernic nanašali podobni elementi. Poleg tega bodo vse zainteresirane strani v programu vnaprej dobro poznale merila za oceno in ravni pavšalnih popravkov.

V delegiranem aktu je predviden pristop, v skladu s katerim bo Komisija sprejela odločitev glede obstoja resne pomanjkljivosti na podlagi ocene ključnih zahtev sistema, ko se bo za vsaj eno od glavnih ključnih zahtev sistema ali za dve drugi ključni zahtevi štelo, da delujeta delno ali da ne delujeta. V takšnih primerih bo uporabila pavšalni finančni popravek, razen če lahko država članica v štirih mesecih kot podlago za ekstrapolirani popravek zagotovi natančnejšo oceno tveganja na podlagi revizije ustreznega in reprezentativnega vzorca zadevnih odhodkov.

Odstotki pavšalnega popravka, ki so se že uporabili v prejšnjih programskih obdobjih, tj. 5 %, 10 %, 25 % in 100 %, se ohranijo. Ta pristop je potrjen s sodno prakso Sodišča. Ne glede na to je treba v sklepu o uporabi katere koli ravni finančnega popravka upoštevati sorazmernost in preostalo tveganje za proračun EU, kot določa uredba o skupnih določbah. Zato Komisija uporabi zmanjšano stopnjo pavšalnega popravka, kadar bi bila uporaba pavšalne stopnje, določene v skladu z delegiranim aktom, nesorazmerna.

Višja raven popravka za ponavljajoče se pomanjkljivosti

Za primere, v katerih so z revizijami, ki jih izvede EU, ugotovljene enake pomanjkljivosti kljub predhodnemu finančnemu popravku, je Komisija v delegirani akt vključila določbo, v skladu s katero je dovoljena višja stopnja popravka kot pri prvem popravku. To je jasno sporočilo državam članicam, da morajo zagotoviti hitro in trajno prilagoditev sistemov upravljanja in nadzora, ko se odkrije resna pomanjkljivost.

Drugi že veljavni ukrepi se bodo še naprej uporabljali

Obe novi možnosti, ki jih omogoča zgoraj opisani okrepljeni regulativni okvir za obdobje 2014–2020, tj. možnost naložitve neto finančnih popravkov in uvedba svežnja letnih zagotovil, se bosta navezovali na nadaljevanje obstoječe stroge politike glede prekinitev in začasnih ustavitev ter na močno spodbujanje uporabe vseh možnosti za poenostavitev. To bi moralo zagotoviti dodatno izboljšanje izvajanja kohezijske politike v novem programskem obdobju.

6.           PREVENTIVNI UKREPI

6.1.        Kmetijstvo

Države članice so na področju kmetijstva vzpostavile strukture in postopke za zaščito proračuna EU, vzrok za to pa so bili tudi popravni ukrepi Komisije prek neto finančnih popravkov. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.4.3 zgoraj, bo leta 2014 v skladu z novo horizontalno uredbo SKP začel veljati nov pravni okvir za prekinitve in začasne ustavitve plačil sredstev SKP.

Poleg tega je bila vzpostavljena obvezna upravna struktura na ravni držav članic:

· upravljanje in kontrola odhodkov sta zaupana posebnim plačilnim agencijam, ki jih morajo države članice pred začetkom njihovega delovanja akreditirati na podlagi celovitega sklopa akreditacijskih meril, določenih s pravom EU. Izpolnjevanje teh meril s strani plačilnih agencij je predmet podrobnega pregleda zunanjega revizijskega organa ter stalnega  nadzora pristojnega nacionalnega organa, obstajajo pa tudi jasni postopki za obravnavo in odpravo morebitnih težav.

· Poleg tega morajo vodje plačilnih agencij vsako leto predložiti izjavo o zanesljivosti, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost računovodskih izkazov plačilne agencije ter izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi. Te izjave o zanesljivosti preverijo neodvisni organi za potrjevanje, ki  morajo posredovati svoje mnenje. Za tiste države članice, ki imajo le eno plačilno agencijo, ta izjava o zanesljivosti, ki jo predloži direktor plačilne agencije, skupaj s potrdilom in mnenjem organa za potrjevanje po definiciji sestavlja „letni povzetek“ iz člena 53(b) finančne uredbe.

Države članice morajo vzpostaviti sisteme za predhodne kontrole in odvračilne sankcije:

· za vsako shemo pomoči, ki se financira iz EKJS ali EKSRP, se izvajajo predhodni upravni pregledi in pregledi na kraju samem, v primeru nespoštovanja s strani upravičenca pa se uporabijo odvračilne sankcije. Ti kontrolni sistemi, ki jih morajo uporabljati plačilne agencije, zajemajo skupne značilnosti in posebna pravila, prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Zasnovani so tako, da zagotavljajo izčrpne predhodne upravne kontrole glede vseh zahtevkov za pomoč, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi zbirkami, kadar je to ustrezno, in preglede na kraju samem glede predplačil, pri čemer se ti pregledi opravijo na vzorcu transakcij, ki zajema od 1 % do 100 % populacije, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne kontrole;

· v tem okviru je najpomembnejši sistem IAKS, ki je v proračunskem letu 2013 zajel 92 % odhodkov EKJS (91,4 % v letu 2012). Kolikor je mogoče, se IAKS uporablja tudi za upravljanje in kontrolo ukrepov za razvoj podeželja, ki se nanašajo na zemljišča ali živino in predstavljajo 44,7 % plačil v okviru EKSRP v letu 2013. Pri obeh skladih je IAKS zajel 81,4 % vseh odhodkov v letu 2013;

· zakonodaja predvideva podrobno poročanje držav članic Komisiji o opravljenih pregledih in uporabljenih sankcijah. Sistem poročanja za glavne sheme pomoči omogoča izračun stopnje napake, ki jo ugotovijo države članice na ravni končnih upravičencev. Točnost sporočenih statističnih informacij in kakovost z njimi povezanih pregledov na kraju samem v zvezi z neposrednimi plačili in ukrepi za razvoj podeželja prav tako preverjajo in potrdijo organi za potrjevanje .

Ta poročila držav članic razkrivajo preventivni učinek opravljenih predhodnih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem:

Razpredelnica 6.1: Lastni popravki držav članic pred izvršitvijo plačil upravičencem

v milijonih EUR

Država članica || Tržni ukrepi EKJS || Neposredna plačila EKJS || EKSRP || Skupaj za leto 2013

Belgija || 0,33 || 1,00 || 0,81 || 2,14

Bolgarija || 2,14 || 9,31 || 5,60 || 17,05

Češka || 0,70 || 0,23 || 1,34 || 2,27

Danska || 0,12 || 1,35 || 0,78 || 2,25

Nemčija || 4,26 || 5,52 || 7,57 || 17,35

Estonija || 0,03 || 0,40 || 1,94 || 2,37

Irska || 0,00 || 1,73 || 0,79 || 2,52

Grčija || 0,24 || 6,03 || 3,53 || 9,80

Španija || 23,75 || 4,03 || 19,37 || 47,15

Francija || 19,13 || 2,90 || 3,79 || 25,82

Hrvaška || 0,00 || 0,00 || 0,00 || 0,00

Italija || 1,93 || 18,38 || 7,58 || 27,89

Ciper || 0,00 || 0,64 || 0,22 || 0,86

Latvija || 0,00 || 1,78 || 1,92 || 3,70

Litva || 0,07 || 0,78 || 3,00 || 3,85

Luksemburg || 0,00 || 0,04 || 0,09 || 0,13

Madžarska || 4,02 || 6,43 || 5,08 || 15,52

Malta || 0,02 || 0,01 || 0,08 || 0,11

Nizozemska || 21,76 || 0,56 || 2,26 || 24,57

Avstrija || 0,78 || 0,80 || 3,49 || 5,07

Poljska || 10,23 || 8,40 || 12,67 || 31,30

Portugalska || 0,44 || 0,92 || 5,46 || 6,82

Romunija || 2,67 || 6,70 || 9,81 || 19,17

Slovenija || 0,66 || 0,15 || 1,12 || 1,93

Slovaška || 0,18 || 1,94 || 1,15 || 3,27

Finska || 0,01 || 0,44 || 0,86 || 1,31

Švedska || 0,68 || 1,28 || 1,80 || 3,77

Združeno kraljestvo || 0,00 || 2,52 || 3,39 || 5,90

Skupaj || 94,14 || 84,28 || 105,48 || 283,90

6.2.        Kohezija

Komisija poleg zgoraj navedenih popravnih mehanizmov uporablja številne preventivne mehanizme za zaščito proračuna EU, preden izvrši plačila državam članicam, kadar je seznanjena z morebitnimi pomanjkljivostmi. To je zlasti pomembno za izboljšanje kontrolnih sistemov v državah članicah ter s tem za zmanjšanje potrebe po prihodnjih finančnih popravkih s strani Komisije.

V skladu s členoma 91 oziroma 92 Uredbe št. 1083/2006 za programsko obdobje 2007–2013 lahko Komisija v okviru kohezijske politike ter poleg finančnih popravkov in izterjav:

– pri programih za obdobje 2007–2013 podaljša plačilni rok za največ šest mesecev, če:

(a) obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo pomembne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora zadevne države članice; ali

(b) morajo službe Komisije izvesti dodatna preverjanja na podlagi informacij, da so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

– pri programih za obdobje 2007–2013 odloži celotno vmesno plačilo državi članici ali njegov del, če:

(a) obstajajo dokazi o hujši pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora programa in država članica ni sprejela ustreznih korektivnih ukrepov; ali

(b) so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c) država članica huje krši svoje obveznosti v zvezi z upravljanjem in nadzorom.

Če zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, lahko Komisija naloži finančni popravek.

Razpredelnica 6.2: Podaljšanje plačilnih rokov

v milijonih EUR

Sklad || Kohezijska politika: programsko obdobje 2007–2013

Tekoči primeri skupaj na dan 31. 12. 2012 || Novi primeri v letu 2013 || Zaključeni primeri v letu 2013 || Tekoči primeri skupaj na dan 31. 12. 2013

Število primerov || Znesek || Število primerov || Znesek || Število primerov || Znesek || Število primerov || Znesek

ESRR in Kohezijski sklad ||  38 || 1 638 ||  220 || 4 242 ||  157 || 4 272 ||  101 || 1 608

ESS ||  15 ||  181 ||  25 ||  349 ||  20 ||  258 ||  20 ||  272

ESR ||  30 ||  108 ||  20 ||  339 ||  40 ||  350 ||  10 ||  97

Skupaj ||  83 || 1 927 ||  265 || 4 930 ||  217 || 4 880 ||  131 || 1 977

V zgornji razpredelnici je prikazano gibanje števila in zneskov primerov podaljšanja plačilnih rokov za ESRR, Kohezijski sklad, ESS in ESR. Začetno stanje vključuje vse tekoče primere ob koncu leta 2012, ne glede na leto, ko je bila država članica obveščena o podaljšanju plačilnega roka. Novi primeri se nanašajo samo na podaljšanja plačilnih rokov, o katerih so bile države članice obveščene v letu 2013. Zaključeni primeri pomenijo primere, za katere so se v letu 2013 ponovno začeli plačevati zahtevki za povračilo stroškov, ne glede na leto, v katerem je prišlo do podaljšanja plačilnih rokov. Tekoči primeri ob koncu leta 2013 predstavljajo primere podaljšanja plačilnih rokov, ki so bili 31. decembra 2013 še vedno odprti, tj. roki za plačilo zahtevkov za povračilo stroškov so še vedno podaljšani, dokler zadevna država članica ne sprejme korektivnih ukrepov.

Odložitve plačil

Kar zadeva ESRR in Kohezijski sklad ter dva sklepa o odložitvi plačila, ki še vedno veljata ob koncu leta 2012, je bila leta 2013 sprejeta odločitev o prenehanju odložitve plačil za Nemčijo. Sklep o odložitvi plačil v zvezi z Italijo pa ob koncu leta 2013 ostaja v veljavi. Leta 2013 so bili sprejeti štirje novi sklepi o odložitvi plačil: trije v povezavi s Španijo so ob koncu leta še vedno veljali; eden v povezavi z Estonijo je prenehal veljati pred koncem leta. Opozoriti je treba, da sta bila januarja 2014 sprejeta dva nova sklepa o odložitvi plačil, in sicer oba glede programov, ki se izvajajo v Španiji. V zvezi z ESS sta dva sklepa o odložitvi plačil, sprejeta leta 2012, ob koncu leta 2012 še vedno veljala. Odložitev plačil za Češko je leta 2013 prenehala veljati, še vedno pa je veljala za Slovaško. Leta 2013 je bilo sprejetih enajst novih sklepov o odložitvi plačil. Vsi razen enega (Nemčija) so bili ob koncu leta še vedno v veljavi (Belgija, Češka, Španija, Francija, Italija, Slovaška in Združeno kraljestvo). Ob koncu leta je veljal še en sklep o odložitvi plačil, sprejet leta 2011 (Francija). Za ESR ni bil v letu 2013 sprejet noben sklep o odložitvi plačil.

Ukrepi za boj proti goljufijam

Kadar pride do goljufij, to pritegne precej pozornosti in škoduje ugledu EU. V zvezi s tem je bila v letih 2013/2014 pomembna pobuda generalnih direktoratov za kohezijo, v okviru katere so decembra 2013 organizirali konferenco o ukrepih proti goljufijam za vse države članice. Temu je sledila vrsta konferenc v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, na Češkem in Slovaškem, v Italiji in na Hrvaškem, načrtovane pa so še druge (Slovenija, Španija, Poljska, Litva, Latvija in Estonija). Poleg tega je Komisija pripravila posebne smernice za pomoč državam članicam pri oceni tveganja goljufij in razvila prilagojena orodja informacijske tehnologije, s katerimi bodo lažje usmerile svoja prizadevanja za boj proti goljufijam na zelo tvegane projekte. Ti ukrepi so skladni s povečano odgovornostjo na ravni držav članic, ki izhaja iz nove uredbe o kohezijski politiki (člen 125(4)(c)), ki od njih zahteva, da „uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj“.

7.           POPRAVNI UKREPI, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE IZVEDLE NA LASTNO POBUDO

7.1.        Kmetijstvo

Uredba (ES) št. 1290/2005 o financiranju SKP (ki jo je nadomestila Uredba št. 1306/2013) zahteva od držav članic, da izterjajo zneske, izgubljene zaradi ugotovljenih nepravilnih plačil, in jih povrnejo v proračun EU. Postopki izterjave so v skladu z načelom subsidiarnosti v celoti odgovornost zadevnih držav članic in so tako predmet njihovih nacionalnih sodnih postopkov. 

Razpredelnica 7.1: Zneski, izterjani od končnih upravičencev in povrnjeni v proračun EU za leto 2013 po lastnih kontrolah in pregledih držav članic

v milijonih EUR

Država članica || EKJS || EKSRP || Skupaj 2013

Belgija || 1,57 || 1,30 || 2,88

Bolgarija || 0,01 || 1,61 || 1,62

Češka || 0,06 || 2,02 || 2,08

Danska || 0,77 || 0,59 || 1,36

Nemčija || 6,52 || 7,97 || 14,49

Estonija || 0,05 || 1,67 || 1,71

Irska || 2,71 || 1,54 || 4,25

Grčija || 1,98 || 0,67 || 2,65

Španija || 11,74 || 2,75 || 14,49

Francija || 13,72 || 2,08 || 15,80

Hrvaška || — || — || —

Italija || 9,16 || 3,55 || 12,71

Ciper || 0,41 || 0,59 || 1,00

Latvija || 0,27 || 0,56 || 0,83

Litva || 0,45 || 0,62 || 1,07

Luksemburg || 0,04 || 0,03 || 0,07

Madžarska || 2,14 || 9,25 || 11,39

Malta || 0,00 || 0,11 || 0,11

Nizozemska || 5,89 || 0,85 || 6,74

Avstrija || 3,76 || 11,95 || 15,70

Poljska || 10,26 || 11,30 || 21,56

Portugalska || 5,07 || 4,90 || 9,96

Romunija || 3,79 || 28,69 || 32,48

Slovenija || 0,61 || 0,51 || 1,12

Slovaška || 0,09 || 0,83 || 0,92

Finska || 2,64 || 1,07 || 3,71

Švedska || 5,15 || 1,13 || 6,28

Združeno kraljestvo || 5,42 || 4,60 || 10,02

Skupaj || 94,31 || 102,71 || 197,02

7.2.        Kohezija

Pri deljenem upravljanju so za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti odgovorne predvsem države članice, zato si tudi najbolj prizadevajo in vlagajo sredstva za izvajanje finančnih popravkov in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov od upravičencev. Poleg tega izvajajo preverjanja upravljanja, kontrole in revizije na prvi stopnji, ki se izvajajo poleg zgoraj opisanih, ki jih izvaja Komisija. V skladu z uredbami za tekoče programsko obdobje morajo države članice Komisiji vsako leto poročati o popravkih, ki izhajajo iz vseh opravljenih kontrol. Ta zahteva je bila uvedena šele za obdobje 2007–2013 in Komisija opravlja revizije na podlagi tveganja, da v okviru procesa priprave svojega zagotovila preizkusi zanesljivost teh podatkov.

V nadaljevanju so prikazani kumulativni popravki, izvedeni do konca leta 2013 po kontrolah, ki so jih opravile države članice na področju kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013. Ti zneski ostanejo po tem, ko se odštejejo popravki, o katerih Komisija kumulativno poroča zgoraj.

Razpredelnica 7.2: Kumulativni popravki ob koncu leta 2013, o katerih so države članice poročale za obdobje kohezijske politike 2007–2013

v milijonih EUR ||

Država članica || ESRR/KS || ESS || ESR || Skupaj za leto 2013 ||

Belgija || 3 || 9 || 0 || 12 ||

Bolgarija || 13 || 3 || 0 || 16 ||

Češka || 201 || 0 || 0 || 201 ||

Danska || 1 || 0 || 1 || 1 ||

Nemčija || 458 || 100 || 0 || 558 ||

Estonija || — || 0 || 0 || 1 ||

Irska || 0 || 5 || 0 || 5 ||

Grčija || 115 || 14 || 0 || 130 ||

Španija || 256 || 91 || 20 || 367 ||

Francija || 84 || 57 || 1 || 142 ||

Hrvaška || 0 || — || — || 0 ||

Italija || 208 || 36 || 3 || 247 ||

Ciper || 1 || 1 || 0 || 1 ||

Latvija || 33 || 2 || 1 || 37 ||

Litva || 11 || 0 || 0 || 11 ||

Luksemburg || — || 1 || || 1 ||

Madžarska || 55 || 0 || 0 || 55 ||

Malta || 1 || 0 || 0 || 1 ||

Nizozemska || 6 || 3 || 0 || 9 ||

Avstrija || 6 || 2 || 0 || 8 ||

Poljska || 392 || 0 || 1 || 392 ||

Portugalska || 85 || 38 || 1 || 124 ||

Romunija || 111 || 0 || 4 || 115 ||

Slovenija || 2 || 6 || 0 || 7 ||

Slovaška || 54 || 4 || 0 || 59 ||

Finska || 1 || 0 || 1 || 2 ||

Švedska || 3 || 1 || 1 || 5 ||

Združeno kraljestvo || 76 || 21 || 2 || 99 ||

Čezmejno sodelovanje || 16 || || || 16 ||

IZVEDENI ZNESKI SKUPAJ || 2 191 ||  396 ||  35 || 2 622 ||

Treba je poudariti, da je Komisija sprejela preudaren pristop zaradi nekaterih pomanjkljivosti v podatkih držav članic, s čimer želi zagotoviti, da zgornji zneski niso pretirani, zato so morda lahko nekateri od njih dejansko višji. To pa ne vpliva na zanesljivost lastnih podatkov Komisije. Zadevni zneski so zelo pomenljivi in ko se jim dodajo rezultati dela Komisije, zelo jasno kažejo na uspeh kontrol, ki sta jih vzpostavili obe strani.

8.           DRUGE IZTERJAVE

8.1.        Izterjava zneskov predhodnega financiranja

Druga pomembna kontrola, ki jo izvaja Komisija in ni zajeta v nobenem od navedenih mehanizmov, je izterjava neuporabljenih (tj. neporabljenih) zneskov predhodnega financiranja. Kadar upravičenec predplačil, ki jih je prejel od EU, ni uporabil (porabil) za upravičene odhodke, Komisija izda nalog za izterjavo za vračilo denarja v proračun EU. Ta postopek je pomemben korak v sistemu kontrole, ki ga izvaja EU, da se zagotovi, da upravičenci ne zadržijo nobenega presežnega denarja brez ustrezne utemeljitve stroškov, kar prispeva k zaščiti proračuna EU. Zneski so posledica nalogov za izterjavo, ki jih izda Komisija, in se kot taki tudi evidentirajo v računovodskem sistemu. Spodaj navedene izterjave neuporabljenih zneskov predhodnega financiranja ne bi smeli zamenjevati z izterjanimi nepravilnimi odhodki. Če službe Komisije odkrijejo in izterjajo takšne odhodke v zvezi z izplačanimi zneski predhodnega financiranja, se ti odhodki vključijo v običajne postopke finančnih popravkov ali izterjav, kot so opisani zgoraj.

Razpredelnica 8.1: Izterjava zneskov predhodnega financiranja

v milijonih EUR

|| || || 2013

Kmetijstvo: || || ||

EKJS || || || 0

Razvoj podeželja || || || 0

Kohezijska politika: || || ||

ESRR || || || 68

Kohezijski sklad || || || 4

ESS || || || 53

FIUR/ESR || || || 7

Usmerjevalni oddelek EKUJS || || || 3

Področja notranje politike || || || 208

Področja zunanje politike || || || 91

Uprava || || 1

Izterjano predhodno financiranje skupaj || || || 435

8.2.        Izterjave v zvezi s prihodki iz lastnih sredstev

Za popolno sliko vseh instrumentov, ki jih uporablja Komisija za zaščito proračuna EU, je treba upoštevati tudi izterjave, izvedene na področju prihodkov iz lastnih sredstev. Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov EU za poslovanje, zato se iz njih financira večina odhodkov. Komisija izvaja preglede na kraju samem, da preveri, ali se v proračun EU vplačujejo pravi zneski. Te zneske lahko revidira tudi Evropsko računsko sodišče med svojim letnim revizijskim postopkom. V letu 2013 so bili izterjani naslednji zneski:

Razpredelnica 8.2: Izterjave v zvezi s prihodki iz lastnih sredstev ||

|| v milijonih EUR

|| || || 2013

Izterjani zneski: — glavnica — obresti || || ||

22

21

Izterjano skupaj || || || 43

[1] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču: Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013 (COM(2014) 342 final z dne 11. junija 2014).

[2] Glej tudi letno poročilo za leto 2013 Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam, ki je bilo sprejeto 17. julija 2014 (COM(2014) 474 final) (na podlagi podatkov iz začasnega zaključnega računa za leto 2013).

[3] Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se zneski v nekaterih razpredelnicah ne ujemajo.

[4] Glej Uradni list Evropske unije C 115 z dne 9. maja 2008.

[5] Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 (Uradni list L 298, 26.10.2012).

[6] Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 (Uradni list L 362, 31.12.2012).

[7] Podrobnosti glede zakonodaje o zaščiti proračuna EU in metode za izvrševanje in nadziranje proračuna EU so na voljo v sporočilu o zaščiti proračuna Evropske unije do konca leta 2012 (COM(2013)682 final/2, str. 4–8).

[8] Ares(2013) 689652

[9] Člen 21(3)(c) finančne uredbe.

[10] Pri Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu (EKJS) se odobrena proračunska sredstva namensko dodelijo „glede na vrsto“ (člen 174(1) finančne uredbe), pri finančnih instrumentih pa se dodelijo „istemu finančnemu instrumentu“ (člen 140(6) finančne uredbe).

 [11] Ta datum se lahko v izjemnih primerih na zahtevo države članice podaljša do 1. marca, glej člen 59(5) finančne uredbe.

[12]  V primeru predlaganega ekstrapoliranega ali pavšalnega popravka sta dovoljena dodatna dva meseca, da država članica dokaže, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocen Komisije.