This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0422
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on Poland’s 2014 national reform programme and delivering a Council opinion on Poland’s 2014 convergence programme
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Poljske za leto 2014 in mnenje Sveta o poljskem konvergenčnem programu za leto 2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Poljske za leto 2014 in mnenje Sveta o poljskem konvergenčnem programu za leto 2014
/* COM/2014/0422 final */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Poljske za leto 2014 in mnenje Sveta o poljskem konvergenčnem programu za leto 2014 /* COM/2014/0422 final - 2014/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Poljske za leto 2014
in mnenje Sveta o poljskem konvergenčnem programu za leto 2014 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti
člena 9(2) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, ob upoštevanju mnenja
Ekonomsko-finančnega odbora, ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno
zaščito, ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko
politiko, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil
predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in
delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju
ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na
katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno
rast in konkurenčnost. (2)
Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010
sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav
članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za
politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane
smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice
upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja. (3)
Voditelji držav oziroma vlad so
29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo
vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir
za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja.
Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic,
in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020
ter izvajanju priporočil za posamezne države. (4)
Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo v
zvezi z nacionalnim reformnim programom Poljske za leto 2013 in dal mnenje o dopolnjenem
poljskem konvergenčnem programu za obdobje 2012–2016. (5)
Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni
pregled rasti[4],
ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih
politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011
sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[5],
v katerem Poljske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6)
Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil
prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije
javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po
doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni
vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in
konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize
ter modernizaciji javne uprave. (7)
Poljska je 24. aprila 2014 predložila
nacionalni reformni program za leto 2014 in 30. aprila 2014
konvergenčni program za leto 2014. Programa sta bila ocenjena
istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. (8)
Cilj proračunske strategije iz
konvergenčnega programa za leto 2014 je zmanjšati primanjkljaj pod
referenčno vrednost iz Pogodbe v višini 3 % BDP do leta 2015 in
doseči srednjeročni cilj do leta 2018. Srednjeročni cilj
(–1 % BDP v strukturnem smislu) je strožji od zahtev Pakta za stabilnost
in rast. Cilji glede nominalnega primanjkljaja iz konvergenčnega programa
za leto 2014 so v skladu s pravočasno odpravo čezmernega
primanjkljaja. Poleg tega je (preračunana) strukturna prilagoditev leta
2014 sicer v skladu s priporočilom Sveta v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, vendar je pod zahtevanim izboljšanjem za leto 2015.
V letih po načrtovani odpravi čezmernega primanjkljaja je
načrtovan (preračunan) letni napredek za dosego srednjeročnega
cilja nižji od zahtev Pakta za stabilnost in rast. Zato so programski cilji
delno v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Dolg sektorja država
naj bi v programskem obdobju ostal pod 60 % BDP. Poljski organi
predvidevajo, da se bo močno zmanjšal s 57,1 % BDP leta 2013 na
49,5 % leta 2014, in sicer predvsem zaradi velikih, enkratnih prenosov
sredstev pokojninskega sklada, leta 2015 pa naj bi ostal na tej ravni.
Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v
programu, je verjeten za leto 2014 in optimističen za leto 2015 z višjo
stopnjo rasti realnega BDP v višini 3,8 % v primerjavi s 3,4 % v
pomladanski napovedi Komisije iz leta 2014. Na podlagi ocene programa in
napovedi Komisije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da
bo sicer Poljska po pričakovanjih ostala pod zgornjo mejo glede
nominalnega primanjkljaja, ki jo je za leto 2014 priporočil Svet, vendar
obstajajo tveganja glede trajne odprave čezmernega primanjkljaja leta 2015
in pozneje glede ustreznega poteka prilagoditve v smeri srednjeročnega
cilja. (9)
Da bi bila strategija konsolidacije javnih financ
uspešna, morajo konsolidacijo javnih financ spremljati obsežne strukturne
reforme. Nizek delež odhodkov, ki spodbujajo rast (tj. za izobraževanje,
raziskave in inovacije) ovira dolgoročne možnosti za rast. Zaradi staranja
prebivalstva se bo po pričakovanjih poraba za zdravstveno varstvo v srednje-
in dolgoročnem obdobju občutno povečala. Breme za javne finance
bi bilo mogoče zmanjšati in izboljšati dostop do zdravstvenega varstva z
okrepitvijo osnovnega zdravstvenega varstva in sistemov napotitve ter izrabo
potenciala za večjo stroškovno učinkovitost bolnišnične oskrbe.
Nizka stopnja izpolnjevanja davčnih obveznosti je še vedno problem, zlasti
v smislu učinkovitosti davčne uprave in ravni upravne obremenitve
davkoplačevalcev. Poljska ima obsežen sistem znižanih stopenj DDV, ki
prispeva k najvišji vrzeli na področju politike glede DDV v EU.
Povzroča izgube prihodkov in povečuje stroške upoštevanja
davčnih predpisov. Raven obdavčitve energije je relativno nizka. V
zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje poljskega fiskalnega
okvira. Kljub temu pa bi okviru koristila uvedba popolnoma neodvisnega
fiskalnega sveta, ki bi bil odgovoren za predhodno preverjanje upoštevanja
fiskalnih predpisov, oceno makroekonomskih in proračunskih napovedi ter
analizo dolgoročne vzdržnosti javnih financ kakor tudi naknadno oceno
upoštevanja fiskalnih predpisov. (10)
Brezposelnost mladih se je v zadnjem letu postopoma
povečevala, kar je bilo deloma posledica sedanje neusklajenosti med
rezultati izobraževanja in potrebami na trgu dela kot tudi vedno večjega
deleža mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Kljub sedanjim prizadevanjem za reformo sistema poklicnega
izobraževanja in usposabljanja je treba v skladu s cilji
jamstva za mlade še dodatno olajšati dostop do kakovostnega vajeništva in učenja
ob delu, okrepiti sodelovanje med šolami in delodajalci ter pomagati
neregistriranim mladim. Prilagoditev znanj in spretnosti potrebam na trgu dela
je tudi posebej pomembna v okviru vseživljenjskega učenja, kjer je
udeležba še vedno zelo nizka, zlasti starejših delavcev, katerih znanja so
pogosto zastarela. Še vedno je prisotna segmentacija trga dela s široko uporabo
zaposlovanja za določen čas, vključno s civilnopravnimi
pogodbami. Zaposlovanje za določen čas je še zlasti pogosto med
mladimi. Čeprav se pogosto trdi, da je zaposlovanje za določen
čas instrument, s katerim brezposelni vstopijo na trg delovne sile z
namenom poznejše pridobitve stalne pogodbe, se zdi, da to ne velja za
večino delavcev na Poljskem, saj je stopnja prehoda iz zaposlitve za določen
čas k stalni zaposlitvi nizka, kar ponavadi negativno vpliva na
produktivnost in kakovost človeškega kapitala. (11)
Udeležba žensk na trgu dela je še vedno nizka. Poljska je sprejela več ukrepov za povečanje zaposlenosti
žensk, vključno s povečanjem razpoložljivosti zgodnjega otroškega
varstva (jasli) in povečanjem javnega financiranja za vrtce za spodbujanje
staršev, da svoje otroke vpišejo v predšolsko izobraževanje. Kljub temu pa je
razpoložljivost zgodnjega otroškega varstva zlasti na podeželskih območjih
še vedno nizka in razlike v dostopnosti predšolskega izobraževanja ostajajo.
Udeležba starejših delavcev na trgu dela na Poljskem ostaja nizka. Možnosti
predčasnega upokojevanja so se znatno zmanjšale, vendar so potrebna
dodatna prizadevanja za povečanje zaposljivosti starejših delavcev in
dejanskega trajanja delovne dobe. Še vedno predstavlja izziv reforma posebnih
pokojninskih ureditev za rudarje in kmete. Ureditev za kmete (KRUS) ustvarja
spodbude za majhne kmete, da ostanejo v kmetijskem sektorju, kar povzroča
skrito brezposelnost na podeželju in spodbuja sivo ekonomijo. Rudarji še vedno uživajo
privilegije glede pokojninskih pravic in potrebne minimalne delovne dobe. Obe
pokojninski ureditvi ovirata sektorsko in teritorialno mobilnost delovne sile. (12)
Poljska se uvršča med države EU z najnižjo
ravnjo izdatkov za raziskave in razvoj, pri splošnih kazalnikih inovacij pa je
med državami z najslabšimi rezultati. Še zlasti nizek je
njen delež izdatkov za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju. Poleg nizke
porabe za raziskave in razvoj je tudi raziskovalna in inovacijska dejavnost
podjetij šibka, poslovno okolje pa ni dovolj naklonjeno inovacijam. Sistem za podporo inovacijam na Poljskem ni bil prilagojen tveganjem in
je temeljil predvsem na nepovratnih sredstvih, absorpciji podporne tehnologije
in prenosu, brez velikega vpliva na resnično nove inovacije.
Obstoječe davčne spodbude za raziskave in razvoj so neučinkovite
pri spodbujanju notranjih raziskav in razvoja zasebnega sektorja ter jih
uporabljajo samo velika podjetja. Poljska podjetja so se v veliki meri opirala
na absorpcijo tehnologije. To je Poljski sicer omogočilo povečanje
produktivnosti in gospodarske rasti, vendar se mora zdaj preusmeriti v bolj
domač model, ki bi temeljil na inovacijah. Še vedno ostaja izziv
povečanje inovacijske zmogljivosti poljskih podjetij, izboljšanje povezave
med znanostjo in industrijo ter razvoj ciljnih instrumentov, ki so prilagojeni
celotnemu ciklu inovacij. (13)
Poljska še ni v celoti izkoristila svojega velikega
potenciala za povečanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih
gospodarstva in taki energetski prihranki bi lahko spodbudili rast, izboljšali
konkurenčnost ter prispevali k zmanjšanju energetske odvisnosti Poljske.
Domače zmogljivosti za proizvodnjo energije so vse bolj zastarele in
elektroenergetsko omrežje je še vedno preobremenjeno, vendar napredujejo
načrti za vzpostavitev večje zmogljivosti za povezovanje s sosednjimi
državami članicami. Glavni problem na trgu zemeljskega plina je še vedno
pomanjkanje diverzifikacije in konkurence. (14)
Nezadostno razvita prometna in širokopasovna infrastruktura
Poljske še vedno pomembno ovira rast. Potrebne so zlasti obsežne naložbe v
izrabljeno železniško omrežje, da bi se povečala konkurenčnost
železniškega sektorja ter doseglo boljše ravnovesje med cestnim in železniškim
prometom. Samo približno tretjina od skupno okoli 20 000 km
železniških prog, ki se uporabljajo, je v dobrem tehničnem stanju. Težave s pravočasnim izvajanjem železniških projektov se
nadaljujejo. Učinkovito rabo virov je mogoče
povečati z izboljšanjem ravnanja z odpadki. (15)
Izvrševanje pogodb na Poljskem je dolgotrajno,
postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj pa je dolg in zapleten. Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti so visoki, kar
predstavlja velik problem v poslovnem okolju. Poljska je
dosegla znaten napredek pri izvajanju ambiciozne reforme olajšanja dostopa do
reguliranih poklicev. (16)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
obsežno analizo poljske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni
program in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti
splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v
prihodnje nacionalne odločitve, Komisija ni upoštevala le pomena za
vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Poljskem, ampak tudi
spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v
okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1
do 6 v nadaljevanju. (17)
Svet je ob upoštevanju te ocene proučil
poljski konvergenčni program, njegovo mnenje[6] pa je izraženo zlasti v
priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju. PRIPOROČA, da Poljska v obdobju
2014–2015 ukrepa, tako da: 1. Okrepi proračunsko
strategijo, da se do leta 2015 odpravi čezmerni primanjkljaj na vzdržen
način, in sicer prek strukturne prilagoditve, kot je določeno v
priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Po odpravi čezmernega primanjkljaja in dokler ni dosežen
srednjeročni cilj si prizadeva za letno strukturno prilagoditev z
referenčno vrednostjo 0,5 % BDP. Za trajno odpravo fiskalnih
neravnovesij je potrebna verodostojna izvedba ambicioznih strukturnih reform, da
se poveča zmogljivost prilagajanja ter okrepita rast in zaposlitev. V
zvezi s tem čim bolj omeji zniževanje naložb, ki spodbujajo rast, izboljša
ciljno usmerjenost socialnih politik ter stroškovno učinkovitost porabe in
splošno učinkovitost zdravstvenega sektorja, razširi davčno osnovo z
ureditvijo vprašanja obsežnega sistema znižanih stopenj DDV in izboljša
izpolnjevanje davčnih obveznosti, zlasti s povečanjem
učinkovitosti davčne uprave. Ustanovi neodvisen fiskalni svet. 2. Okrepi prizadevanja za zmanjšanje
brezposelnosti mladih, zlasti z dodatnim izboljšanjem ustreznosti izobraževanja
za potrebe trga dela, povečanjem razpoložljivosti vajeništva in mest za
učenja ob delu ter okrepitvijo vključevanja neregistriranih mladih
ter sodelovanja med šolami in delodajalci v skladu s cilji jamstva za mlade.
Poveča udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju, da bi se ponudba
znanj in spretnosti prilagodila povpraševanju po njih. Odpravlja segmentacijo
trga dela, tako da poveča prizadevanja za zagotavljanje boljšega prehoda
iz zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas
ter zmanjša pretirano uporabo civilnopravnih pogodb. 3. Si še naprej prizadeva
povečati udeležbo žensk na trgu dela, zlasti z nadaljnjimi ukrepi za
povečanje razpoložljivosti cenovno dostopnega in kakovostnega otroškega
varstva in predšolskega izobraževanja ter z zagotavljanjem stabilnega
financiranja. Vključi kmete v splošni pokojninski sistem, tako da pospeši
vzpostavitev sistema za ocenjevanje in evidentiranje prihodkov kmetov. Postopoma
ukine posebno pokojninsko ureditev za rudarje in slednje vključi v splošni
sistem. Dopolni splošno pokojninsko reformo z dodatnimi prizadevanji za
povečanje zaposljivosti starejših delavcev, da bi se povišala
povprečna starost ob izstopu iz trga dela. 4. Izboljša učinkovitost
davčnih spodbud pri spodbujanju raziskav in razvoja v zasebnem sektorju
kot del prizadevanj za okrepitev povezav med politikami na področju
raziskav, inovacij in industrije ter bolje ciljno usmerja obstoječe instrumente
na različnih stopnjah cikla inovacij. 5. Prenovi in razširi
zmogljivosti za proizvodnjo energije ter poveča učinkovitost v
celotni energetski verigi. Pospeši in razširi razvoj elektroenergetskega
omrežja, vključno s čezmejnimi povezavami s sosednjimi državami
članicami in zgradi povezovalni plinovod z Litvo. Nemudoma zagotovi
učinkovito izvajanje projektov za naložbe v železnice in izboljša upravne
zmogljivosti v tem sektorju. Okrepi prizadevanja za povečanje pokritosti s
širokopasovnimi povezavami. Izboljša ravnanje z odpadki. 6. Sprejme dodatne ukrepe za
izboljšanje poslovnega okolja, tako da se poenostavijo izvrševanje pogodb in
zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja. Okrepi prizadevanja, da se
zmanjšajo stroški in čas, ki ga podjetja porabijo za izpolnjevanje davčnih
obveznosti. Dokonča sedanjo reformo za olajšanje dostopa do reguliranih
poklicev. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] COM(2014) 422 final. [3] P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129. [4] COM(2013) 800 final. [5] COM(2013) 790 final. [6] V skladu s členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št.
1466/97.