52013SC0800

Uvod

Ta delovni dokument služb Komisije vsebuje vmesni pregled stanja glede izvajanja priporočil za posamezne države v vsaki državi članici in v euroobmočju kot celoti. V pregledu je upoštevan napredek, dosežen v zadnjih treh letih, in ponazorjene ključne reforme, sprejete od začetka procesa evropskega semestra, hkrati pa so izpostavljeni razkoraki v izvajanju glede na zadnja priporočila, sprejeta v letu 2013. Glede na to, da pri večini obravnavanih ključnih izzivov ni verjetno, da bi bili odpravljeni v enem samem letu, ta pregled prikazuje neprekinjena prizadevanja za reforme v nekem časovnem obdobju. To je predhodna in tehnična analiza. Končno oceno bo Komisija predložila v okviru svežnja priporočil za posamezne države leta 2014, pripravljenih na podlagi nacionalnih programov ter ob upoštevanju poglobljenih pregledov v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.

Navedene so tudi informacije za države, ki izvajajo program za gospodarsko prilagoditev (Grčija, Irska, Portugalska, Ciper in Romunija), čeprav zanje ni posebnih priporočil za posamezne države izven okvira izvajanja zadevnih programov. Države članice euroobmočja z dogovorjenim programom so od začetka veljavnosti zakonodajnega dvojčka o ekonomskem upravljanju opravičene nekaterih obveznosti spremljanja in poročanja v okviru pakta za stabilnost in rast ter začasno opravičene vseh obveznosti v okviru evropskega semestra. Vključen je tudi pregled stanja za Hrvaško, čeprav še ni prejela uradnih priporočil za posamezno državo.

Belgija

Javne finance: Kljub prizadevanjem za konsolidacijo je Belgija še vedno v težavnem fiskalnem položaju zaradi visoke ravni dolga. Čeprav se je primanjkljaj od leta 2010 postopoma zmanjševal, je ostal nad pragom 3 % BDP iz Pogodb. Belgija je zavezana k izvajanju dodatnih ukrepov za leto 2013. S pokojninsko reformo, ki se je začela izvajati konec leta 2011 in jo podpirajo ukrepi za aktivno staranje, so se zaostrili pogoji za minimalno starost in delovno dobo v okviru shem predčasnega umika s trga dela in predčasne upokojitve ter okrepile finančne spodbude za podaljšanje delovne dobe. Zaradi velikosti problema bodo za dolgoročno zaščito javnih financ potrebni dodatni ukrepi in reforme. Ni jasno, kako bodo nove pristojnosti Skupnosti v zvezi z dolgotrajno oskrbo izboljšale stroškovno učinkovitost.

Finančni sektor: Belgija je sprejela ukrepe za stabilizacijo svojega bančnega sektorja, v okviru katerih je dokapitalizirala najšibkejše banke in reformirala okvir za nadzor finančnega sektorja. Kljub temu je treba finančno stanje nekaterih bank, ki se sicer izboljšuje, še naprej spremljati, zlasti glede na visoko stopnjo pogojnih obveznosti države.

Rast in konkurenčnost: Belgija je sprejela ukrepe za omejitev inflacijskih pritiskov prek okrepitve organa, pristojnega za konkurenco, ter regulativnih ukrepov na področju energetskih trgov in trgov telekomunikacij. Posledično so padle cene energije in telekomunikacijskih storitev, skupna inflacija pa se je zmanjšala pod ravni sosednjih držav. Še vedno je treba sprejeti dodatne strukturne ukrepe, zlasti v maloprodajnem sektorju in pri strokovnih storitvah. Belgija je sprejela nekaj ukrepov za zmanjšanje nastale razlike v plačah. Zamrznitev realnih plač je bila sprejeta za leti 2013 in 2014, poleg tega pa so se povečala linearna in ciljna zmanjšanja prispevkov delodajalcev za socialno varstvo. Reforma mehanizma določanja plač, s katero naj bi se preprečilo vsakršno prihodnje ločevanje plač in produktivnosti, je bila odložena. Čeprav je dober sistem raziskav in inovacij delno izravnal poslabšanje stroškovne konkurenčnosti države, bi morala Belgija še razširiti svojo inovacijsko bazo, izboljšati dostopnost kvalificiranih strokovnjakov in spodbujati podjetništvo. Ker napovedi emisij toplogrednih plinov znatno presegajo zastavljeni cilj, bi morala Belgija izvesti ambicioznejše politike, zlasti v prometnem in gradbenem sektorju, vključno z uveljavitvijo učinkovitega notranjega okvira za delitev prizadevanj med različnimi pristojnimi organi.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Določen ni bil noben večji prehoda od obdavčitve dela na obdavčitev, ki manj negativno vpliva na rast, vendar pa se je na podlagi ciljno usmerjenih ukrepov zmanjšala davčna obremenitev dela in sprejetih je bilo več ukrepov za izboljšanje delovanja trga dela. Reforma sistema nadomestil za brezposelnost pospešuje postopno zmanjševane stopnje nadomestil. Uvedeni so bili nekateri ukrepi za povečanje zmogljivosti v zvezi s pripravništvi in vseživljenjskim učenjem. Potreben bo temeljitejši razmislek o uskladitvi rezultatov izobraževanja in usposabljanja ter zahtev trga dela. Nadalje bi bilo treba izboljšati medregionalno mobilnost delavcev. Potrebni so tudi konkretni ukrepi za odpravo vse pogostejše brezposelnosti mladih ter vključevanje ljudi s priseljenskim poreklom na trg dela in v družbo.

Bolgarija

Javne finance: Bolgarija je sprejela veliko ukrepov za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. V letu 2011 je odpravila čezmerni primanjkljaj in v strukturnem smislu dosegla svoj srednjeročni cilj –0,5 % BDP v letu 2012. Bolgarski javni dolg je manjši od 20 % njenega BDP, kar pomeni, da je njen delež dolga eden najnižjih v EU. Bolgarija je v zadnjih letih občutno okrepila svoj fiskalni okvir, zaradi česar je lahko ohranjala fiskalno disciplino, hkrati pa je povečala verodostojnost svoje fiskalne politike. Na strani prihodkov se Bolgarija še vedno sooča z izzivoma izboljšanja izpolnjevanja davčnih obveznosti in učinkovitosti davčne uprave. Kar zadeva pokojninsko reformo, je Bolgarija sprejela nekaj pozitivnih ukrepov, vendar bodo potrebna dodatna prizadevanja, da bi se zaposlene odvrnilo od predčasnega umika s trga dela. Še vedno mora sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo omejili zlorabo sistema invalidskih pokojnin. Reforme na področju zdravstva zavira premajhna upravna zmogljivost.

Rast in konkurenčnost: Zakonodaja na področju javnega naročanja je bila reformirana, potrebne pa so dodatne izboljšave za okrepitev upravnih zmogljivosti in zagotovitev njenega izvrševanja. Nedavne spremembe pravil o zamudah pri plačilih bodo izboljšale splošno poslovno okolje, kakor bi ga tudi načrtovana reforma postopkov zaradi insolventnosti, ki jo mora vlada še predlagati. Bolgarija mora sprejeti dodatne ukrepe v zvezi z reformo sodnega sistema. Prometna infrastruktura v Bolgariji se je v zadnjih letih izboljšala, vendar se lahko njena učinkovitost še znatno poveča. Enako velja za vodni sektor in sektor ravnanja z odpadki. V tem okviru mora Bolgarija okrepiti upravno zmogljivost ustreznih regulativnih organov. Znatne reforme so potrebne v bolgarskem energetskem sektorju, da bi se uskladil z notranjim energetskim trgom in bi se povečala njegova učinkovitost.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Bolgarijo pestijo podpovprečna stopnja zaposlenosti, ki še upada, pa tudi velike razlike v deležu brezposelnih v različnih regijah in skupinah prebivalstva. Treba bo izvesti reforme za izboljšanje uspešnosti zavodov za zaposlovanje in izvedbo konkretnih ukrepov za povečanje zaposlovanja mladih. Poleg tega je treba izboljšati tudi splošno kakovost in učinkovitost bolgarskega sistema izobraževanja. Reforme se pripravljajo, vendar je bilo njihovo sprejemanje in izvajanje odloženo. Kar zadeva minimalne pragove za prispevke za socialno varnost, je država ukrepala, da bi omejila njihov učinek, vendar ta prizadevanja niso zajela celovitejšega pregleda sistema.

Češka

Javne finance: Češka je sprejela ukrepe za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja do leta 2013. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje kakovosti javnofinančne konsolidacije. Zlasti so se med letoma 2010 in 2012 bistveno kumulativno zmanjšali odhodki, ki spodbujajo rast, kot so javne naložbe. To skupaj z nezadostnim črpanjem sredstev iz strukturnih skladov ogroža dolgoročne možnosti za rast. Na splošno je bil v smislu izboljšanja učinkovitosti javnih odhodkov dosežen majhen napredek. Sprejete so bile reforme za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov, vendar je bila odložena uvedba enotne točke za pobiranje davkov, poleg tega niso bile popolnoma izkoriščene možnosti za zmanjšanje velike upravne obremenitve plačila davkov. Nekateri posredni davki, zlasti DDV in trošarine, so se povišali. Še vedno obstajajo možnosti za jasnejši prenos obdavčitve z obdavčitve dela na obdavčitev, ki manj negativno vpliva na rast, ter za dodatno zmanjšanje razlik pri obravnavanju zaposlenih in samozaposlenih. Z reformo pokojninskega sistema iz leta 2011 se je izboljšala dolgoročna vzdržnost javnih financ, vendar je treba sprejeti še dodatne ukrepe.

Rast in konkurenčnost: Nizka učinkovitost javne uprave je glavni vzrok za zaskrbljenost čeških gospodarstvenikov. Češki organi so sprejeli ukrepe za boj proti korupciji in sprejeli dve zaporedni protikorupcijski strategiji. Vendar se ti niso dovolj učinkovito izvajali: nekateri ključni ukrepi so bili izvedeni le delno, na primer ukrep v zvezi z zakonom o javnem naročanju, medtem ko so ostali še vedno v postopku sprejemanja, kot je dolgo pričakovani zakon o javnih uslužbencih.  Kakovostnejše obvezno in visokošolsko izobraževanje je ključno za dolgoročno konkurenčnost Češke. Na področju obveznega izobraževanja se sicer izvaja nekaj ukrepov, ki jih financira EU, vendar na področju reforme visokega šolstva ni bilo nobenega napredka.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Čeprav načeloma velja, da udeležba žensk z majhnimi otroki in prikrajšanih skupin na trgu dela ni optimalna, se do zdaj na to Češka skoraj ni odzvala. Predlog vlade o novem zakonu o zagotavljanju storitev otroškega varstva, ki ga spremljajo davčne olajšave za ponudnike storitev in udeležene družine, je korak v pravo smer, vendar je lahko le del rešitve te problematike. Reforma uradov za delo je bila sprejeta leta 2011 in se izvaja od takrat. Pokazalo se bo, ali so sprejeti ukrepi zadostni za zagotovitev, da lahko uradi za delo s primernim osebjem in orodji učinkovito in ciljno usmerjeno pomagajo pri iskanju zaposlitev.

Danska

Javne finance: Pričakuje se, da se bo proračunski primanjkljaj na Danskem leta 2013 zmanjšal na 1,7 % BDP. Pozitivni obeti danskih javnih financ izhajajo delno iz enkratnih ukrepov, kar kaže na pomen preudarne fiskalne politike, ki presega sam postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zaščiti zaupanje v dansko gospodarsko politiko in zagotovijo sredstva za stroške, povezane s staranjem prebivalstva.

Finančni sektor: Tveganja, ki zaradi visoke ravni zadolženosti gospodinjstev na Danskem grozijo finančni stabilnosti, so omejena. Vlada in finančni sektor sta v zadnjem letu sprejela ukrepe, ki so usmerjeni v pravo smer. Vendar jih je treba skrbno spremljati, da se zagotovi, da bodo dosegli želeni učinek. Do zdaj ni bilo obravnavanih nobenih sprememb za zmanjšanje izkrivljanj in okrepitev proticikličnih značilnosti obdavčenja nepremičnin.

Rast in konkurenčnost: Zaradi slabe domače konkurence se višajo cene storitev in blaga na Danskem. Leta 2012 je vlada predstavila sveženj ukrepov na področju konkurence z ustreznimi ukrepi. Poleg tega odbor za produktivnost trenutno analizira šibko rast produktivnosti v danskem gospodarstvu ter potencialni prispevek šibke ravni konkurence v danskem storitvenem sektorju. Rezultati naj bi bili predvidoma znani pred koncem leta 2013 in bi se nato morali upoštevati v okviru ustreznih strateških ukrepov.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Danska je izvedla pomembne reforme na področju predčasnih pokojnin, invalidskih pokojnin in shem subvencioniranega zaposlovanja (sistem fleksibilnega zaposlovanja) za okrepitev ponudbe delovne sile. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje zaposljivosti ljudi z obrobja trga dela, kot so nizko kvalificirani delavci, osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo in osebe s priseljenskim ozadjem. Danska vlada je sprejela ukrepe za izboljšanje stanja, zlasti se je odločila za večji poudarek na vidiku usposabljanja in izobraževanja v okviru aktivnih ukrepov na trgu dela, kar bi moralo koristiti tudi tem skupinam. Ustanovljena sta bila tudi dva strokovna odbora za izboljšanje aktivnih ukrepov na trgu dela za zavarovane in nezavarovane delavce. Dogovorjena je bila reforma o primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju, ki se bo začela izvajati v šolskem letu 2014–2015. Predstavljen je bil tudi predlog reforme o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki naj bi začel veljati do avgusta 2015. Pripravlja se tudi reforma sistema terciarnega izobraževanja.

Nemčija:

Javne finance: Nemčija je ponovno dosegla trden fiskalni položaj, potem ko je v letih 2009 in 2010 beležila primanjkljaj nad 3 % BDP. V letu 2012 je državni proračun ustvaril rahel presežek, srednjeročni proračunski cilj pa je bil dosežen. Nemčija je v zadnjih letih povečala odhodke za izobraževanje in raziskave, vendar bi na tem področju lahko še bolj napredovala. Do določene mere je izboljšala učinkovitost javne porabe za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo ter davčnega sistema. Napredovala je pri izvajanju ustavnega pravila o uravnoteženem proračunu (zavora za dolg), čeprav mora večina dežel še vedno sprejeti specifična izvedbena pravila.

Finančni sektor: Nemčija je okrepila regulativni in nadzorni okvir v finančnem sektorju ter je sprejela ukrepe za uskladitev z novim regulativnim okvirom EU. Sklepi Komisije o državni pomoči so pomagali pri prestrukturiranju deželnih bank, vendar mora Nemčija sprejeti nadaljnje ukrepe za podporo konsolidaciji bančnega sektorja.

Rast in konkurenčnost: Nemčija je sprejela ukrepe, da bi izboljšala pogoje za pospešeno širjenje električnega omrežja, poleg tega je z nekaterimi sosednjimi državami začela usklajevati upravljanje energetskih omrežij. V zadnjih letih si Nemčija ni preveč prizadevala za zagotovitev konkurence na železniških trgih ter je izvedla le obrobne reforme za odprtje storitvenih sektorjev, zlasti sektorja strokovnih storitev in obrtnega sektorja. Nedavno je sprejela zakonodajno reformo za izboljšanje izvrševanja prava konkurence.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Nemčija je dosegla napredek pri zmanjševanju dolgotrajne brezposelnosti, vendar lahko stori več, da bi izkoristila potencial svoje delovne sile ob upoštevanju demografskih sprememb. Potem ko je izvedla splošno oceno ukrepov za podporo družinam, mora vlada sprejeti ukrepe za postopno odpravo davčnih neugodnosti, ki od zaposlitve odvračajo prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Nemčija je povečala število ustanov za varstvo otrok in sprejela številne pobude za izboljšanje zgodnjega učenja jezikov ter učenja branja,  poleg tega je sprejela ukrepe za zmanjšanje stopnje osipništva med učenci, ki so bili rojeni v tujini (ki je dvakrat višja od nacionalnega povprečja). Plače so se v zadnjih letih precej povišale. Kljub polavtomatskemu znižanju stopnje pokojninskih prispevkov ostaja davčna obremenitev dela visoka, zlasti za osebe z nizkimi dohodki.

Estonija

Javne finance: Fiskalni položaj Estonije je trden in je v skladu s paktom za stabilnost in rast. Glavni cilj estonske proračunske strategije je zagotoviti vzdržno fiskalno politiko, ki podpira uravnoteženo gospodarsko rast. Srednjeročni cilj je strukturni presežek, ki je bil dosežen leta 2012. Predložen je bil nov osnutek zakona, da bi se upoštevale zahteve Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter da bi se s predpisom zajelo pravilo o (strukturnem) proračunskem saldu za srednjeročno obdobje, ki je do zdaj obstajalo predvsem v neformalni obliki.  Estonija še mora sprejeti konkretne ukrepe za okrepitev zavezujoče narave obstoječih pravil o večletnem načrtovanju odhodkov ter večletnih zgornjih mej za odhodke.

Rast in konkurenčnost: Estonija je po krizi v letih 2008–2009 hitro okrevala. Čeprav se je stopnja rasti BDP upočasnila, je še vedno nad povprečjem EU. Estonija izboljšuje tudi svoj položaj v mednarodni vrednostni verigi ter sektorjih z intenzivno uporabo znanja, poleg tega pa je vse več naložb v raziskave in razvoj. Vendar so že leta 2012 zmanjšanja izvoznih deležev in precej veliko povečanje stroškov dela na enoto kazali na določen padec konkurenčnosti. V prvi polovici leta 2013 je ob upočasnitvi rasti proizvodnje in povečanju zaposlovanja upadla rast produktivnosti v gospodarstvu, rast plač pa se je bistveno povečala, zaradi česar se je konkurenčnost dodatno zmanjšala. Posebno pozornost bo treba nameniti usklajenosti med rezultati izobraževanja in potrebami trga dela, da se omejijo tveganja, da bi rast plač presegla povečanje produktivnosti. Vlada je sprejela več reform, med drugim reformo osnovnega in višjega srednješolskega izobraževalnega sistema, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolsko reformo, še več reform pa se pripravlja, na primer dolgo pričakovana strategija vseživljenjskega učenja. Vendar končna oblika še ni dorečena in učinek teh reform bo viden šele srednje- do dolgoročno.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Trg dela v Estoniji je po krizi v letih 2008–2009 hitro okreval. Ob nadaljevanju gospodarske rasti, ki je sicer malo manjša kot v letu 2013, zaposlitev dobi več brezposelnih in realne plače se povečujejo. Vendar so trajna brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost, neusklajenost spretnosti in znanj s trgom dela ter izgube delovne sile zaradi kroničnih bolezni ali zdravstvenih težav glavni vzroki za zaskrbljenost. Poleg tega starši, zlasti ženske, zaradi stalnega pomanjkanja zmogljivosti za varstvo otrok odlašajo z vrnitvijo na trg dela, zaradi česar je njihov prispevek na trgu dela manjši, kot bi bil sicer. Vlada te pomanjkljivosti rešuje z več osnutki reform, zlasti z reformo sheme nezmožnosti za delo, vendar jih je treba še dokončno oblikovati in predložiti parlamentu, da jih sprejme. Vendar ponavljajoče se neskladje na lokalni ravni med fiskalno in upravno zmogljivostjo v razmerju do pristojnosti, ki so bile na to raven prenesene, negativno učinkuje na učinkovitost in kakovost storitev, ki jih zagotavljajo lokalne vlade v večini sektorjev, vključno z dolgotrajno oskrbo, storitvami družinske podpore, izobraževanjem in prevozom. Enako velja za lokalne ukrepe podpore, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitih zdravstvenih služb. Reforme, ki obravnavajo ta vprašanja, še niso bile dogovorjene. Zlasti vladi še ni bila predložena nova strategija za regionalni razvoj, akcijski načrt za izboljšanje lokalne javne uprave pa je v pripravi.

Irska

Javne finance: Irska je skozi celotno obdobje programa za gospodarsko prilagoditev dosledno upoštevala fiskalne nominalne cilje. Napovedan primanjkljaj za leto 2013 znaša 7,4 % BDP, kar je malce pod zgornjo mejo iz programa in postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 7,5 %. Vladni dolg kot odstotek BDP ostaja visok in naj bi v letu 2013 dosegel vrh, vendar bi se nato zaradi prizadevanj za konsolidacijo in višje rasti BDP moral zmanjšati. Reforma proračunskega okvira poteka v skladu z napredovanjem na ravni EU, vendar mora država dodatno izboljšati okvir za odhodke ter poročanje in preglednost podatkov.

Finančni sektor: Zmanjševanje finančnih vzvodov in prestrukturiranje domačih bank prav tako dobro napreduje, čeprav je potrebnega še veliko dela. Nedavna prizadevanja so se osredotočila na opredelitev in doseganje ciljev za vzdržno reševanje hipotek v zaostanku s plačili, obravnavo drugih slabih posojil in izboljšanje pravnega in regulativnega okvira (okviri za primere insolventnosti fizične osebe in odvzema nepremičnin, pravila ravnanja za hipoteke z zaostanki v plačilih in evidenca posojil). Irska bo do konca novembra zaključila obsežno oceno bilanc stanja bank, preden se začnejo stresni testi, ki se bodo izvedli v okviru enotnega nadzornega mehanizma v letu 2014.

Rast in konkurenčnost: Po pričakovanjih bo rast realnega BDP skromna, in sicer 0,3 % v letu 2013, preden se bo pospešila na 1,7 % v letu 2014. To je v skladu s šibko zasebno potrošnjo in nizkimi prihodki v prvi polovici leta 2013 kljub rasti zaposlenosti, saj gospodinjstva še naprej odplačujejo dolgove in varčujejo. Vendar se obeti za trg dela še naprej izboljšujejo, kar bi se nazadnje moralo poznati tudi pri povečanju domačega povpraševanja in rasti proizvodnje. Letos poteče patent nekaterim ključnim farmacevtskim izdelkov, ki se proizvajajo na Irskem, kar je vodilo do upočasnitve rasti izvoza in uvoza. Pritiski na cene bodo po pričakovanjih ostali nizki glede na visoko stopnjo rezervnih zmogljivosti v gospodarstvu in omejen učinek fiskalnih ukrepov na inflacijo. 

Politika zaposlovanja in socialna politika: Strukturne reforme so izboljšale gospodarske temelje, vendar nekatere težave ostajajo nerešene. Nedavne reforme v okviru programa so se osredotočile  na krepitev mehanizmov za aktiviranje, zagotavljanje globlje in širše podpore iskalcem zaposlitve (zlasti dolgoročno brezposelnim in mladim) ter izboljševanju vloge in izvajanja programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje prekvalificiranja in izboljšanja spretnosti. Te storitve še niso v celoti vzpostavljene. Cilj drugih reform iz programa je zmanjšati stroške in povečati učinkovitost zdravstva, reformiranje vodnega sektorja in znižanje stroškov pravnih storitev s povečanjem konkurence.

Grčija

Javne finance: Grčija še naprej napreduje v okviru drugega programa za gospodarsko prilagoditev, čeprav zamuja z nekaterimi pomembnimi ukrepi. Grčija je sprejela pomembne ukrepe, da bi njene javne finance ponovno postale vzdržne. Nedavna proračunska gibanja potekajo v skladu z načrti. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se v letu 2013 ustvari primarni proračunski saldo in zagotovijo nadaljnje izboljšave proračuna.

Povečanje javnih prihodkov in reforma neučinkovitega upravljanja prihodkov sta ključni prednostni nalogi, potrebna so precejšnja prizadevanja, da bo nedavno uvedeno delno neodvisno upravljanje prihodkov v celoti delovalo in bo bolj učinkovito. Reforma javne uprave se nadaljuje s tekočimi razpravami o, med drugim, strategiji na področju človeških virov, razvoju sheme mobilnosti in uvedbi plačne lestvice, da se zagotovi vzdržnost proračuna za plače. Grčija je izvedla več pomembnih strukturnih reform na področju zdravstva in upravljanja javnih financ. Vendar so še vedno potrebne daljnosežne reforme na številnih drugih področjih.

Finančni sektor: Potrebno je odločno in učinkovito izvajanje privatizacijskega programa. Dokapitalizacija štirih osrednjih bank je zaključena.

Rast in konkurenčnost: Makroekonomski obet kaže prve znake okrevanja z napovedano pozitivno rastjo 0,6 % za leto 2014. Po več letih recesije je prvo polovico leta 2013 zaznamovala splošna ublažitev recesije in prvi znaki, da je država dosegla dno cikla. Medtem ko upadanje stroškov dela na enoto, k čemur so pripomogle uspešne reforme trga dela, izboljšuje stroškovno konkurenčnost, je treba pospešiti in okrepiti potekajoče reforme proizvodnih trgov. Program za gospodarsko prilagoditev je zelo osredotočen na strukturne reforme, ki so potrebne, da se ustvarijo pravi pogoji za povečanje naložb, delovnih mest in produktivnosti, ko se bo gospodarski cikel obrnil. Ključne reforme med drugim spodbujajo učinkovito in konkurenčno poslovno okolje, reformirajo sodni sistem, razvijajo učinkovite mrežne gospodarske panoge in storitve, odpiranje reguliranih poklicev pa poteka v skladu z obveznostmi iz programa, vendar pa država še ni sprejela odločitve glede politike.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Boj z brezposelnostjo ostaja primarna prednostna naloga. Grčija je izvedla ambiciozne reforme trga dela, sedaj pa je bistveno, da napreduje na področju štirih stebrov akcijskega načrta za zaposlovanje: program javnih del; pripravništvo za mlade (sistem bonov); reforma javnih zavodov za zaposlovanje (OAED) ter krepitev poklicnega izobraževanja in vajeništva. Država išče načine za izboljšanje mreže socialne varnosti znotraj sedanjega proračunskega okvira, kot je vključitev uvedbe pomoči za dolgotrajno brezposelne ter oblikovanje sheme minimalnega zajamčenega dohodka (kot pilotni projekt) do januarja 2014.

Španija

Javne finance: Španija se je zavezala, da bo svoj čezmerni primanjkljaj odpravila do leta 2016. Napredovala je pri izvajanju reform pokojninskega sistema. Postopna povečanja zakonsko predpisane upokojitvene starosti in obdobja plačevanja prispevkov za polno pokojnino so bila sprejeta leta 2011, marca 2013 pa je sledila zajezitev dostopa do predčasne in delne upokojitve ter spodbud zanje. Zakon o regulaciji dejavnika vzdržnosti v pokojninskem sistemu naj bi bil po načrtih sprejet do konca leta. Upravljanje javnih financ je bilo okrepljeno; transparentnost regionalnih proračunov in nadzor nad njimi sta se izboljšala; do konca leta bo predvidoma ustanovljena nov neodvisen davčni urad; izvaja se poravnava zaostankov v plačilih in sprejemajo ukrepi za odvračanje od zamud pri plačilih v prihodnosti; z zakonom o odpravi indeksacije, ki naj bi bil odobren do konca leta, bo odpravljena vezanost javnih naročil na inflacijo. Od leta 2012 se sprejemajo ukrepi za začetek uravnoteženja davčnega bremena v smeri davka od potrošnje in okoljskega davka, izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri dohodninah in davkih od dohodkov pravnih oseb. Vendar so potrebna še nadaljnja prizadevanja, zato je bila julija ustanovljena skupina neodvisnih strokovnjakov, da bi prispevala k splošni reviziji davčnega sistema.

Finančni sektor: Program za finančni sektor, ki naj bi se iztekel januarja 2014, se izvaja po načrtih. Prestrukturiranje bank, ki so prejele državno pomoč, je močno napredovalo in uskladitev z zahtevami horizontalnih politik je skoraj končana. S tem je bil okrepljen okvir za upravljanje, regulacijo in nadzor španskega bančnega sektorja.

Rast in konkurenčnost: Pomanjkljivosti poslovnega okolja, kot so razdrobljenost domačega trga ali ovire za vstop na trg v storitvenih panogah, zavirajo ustvarjanje novih delovnih mest. Parlamentu je bil predložen zakonodajni predlog za spodbujanje delovanja španskega notranjega trga (zakon o zajamčenju enotnosti trga). Prvi osnutek zakona o reformi poklicnih storitev je v postopku posvetovanja, tako da je njegovo dokončanje v zaostanku. Z nedavnim zakonom o podjetništvu so se uveljavile izboljšave okvira za insolventnost v gospodarskih družbah in prožnejše oblike gospodarskih družb. Od leta 2012 so bili sprejeti tudi ukrepi za odprtje sektorja prodaje na drobno in povečanje učinkovitosti trga najemnih stanovanj. Španski organi so julija 2013 v okviru nadaljevanja ukrepanja na podlagi ukrepov iz leta 2012 predložili zakonodajni sveženj, katerega namen je celovita prenova sektorja električne energije in odprava dolgotrajnega primanjkljaja v prihodkih od električne energije. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti na področju konkurence v prometnem sektorju. Španija je sprejela tudi ukrepe za reformo javne uprave: februarja 2013 je vlada predstavila osnutek zakona o reformi lokalne uprave (ki naj bi ga parlament sprejel pred koncem leta 2013), začelo pa se je tudi izvajanje splošnejše reforme javne uprave.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Zdi se, da je celovitejša reforma trga dela iz leta 2012, pripravljena na podlagi preteklih reform iz let 2010 in 2011, ob soglasju socialnih partnerjev iz leta 2012 ustvarila pogoje za večjo odpornost trga dela. Vendar je še prezgodaj za ocenjevanje njenega učinka. Nadaljujejo se prizadevanja za spodbuditev aktivnih politik zaposlovanja in utrditev njihove povezave s pasivnimi politikami. Vendar je njihovo izvajanje v praksi dolgotrajnejše od pričakovanega, usklajevanje med centrom in avtonomnimi regijami pa še vedno ogroža dejanske rezultate. Sprejemajo se ukrepi v okviru strategije za podjetništvo in zaposlovanje mladih, da bi se izboljšalo zaposlovanje mladih. Prav tako se že izvajajo reforme za izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Do zdaj so bili za reševanje vprašanj revščine in socialne vključenosti sprejeti zgolj omejeni ukrepi.

Francija

Javne finance: Kljub velikim konsolidacijskim naporom Francije za zmanjšanje nominalnega primanjkljaja s 7,5 % BDP v letu 2009 na 4,8 % v letu 2012 ni uspela popraviti svojega čezmernega primanjkljaja do leta 2013 zaradi gospodarskih razmer, ki so bile slabše od pričakovanih, zato ji je Svet odobril dve dodatni leti. Ali bodo z načrtovano reformo za decentralizacijo ustvarjeni bistveni prihranki za celoten sektor države, še ni jasno. Pokojninska reforma iz leta 2013 naj bi prispevala k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, mogoče pa je, da srednjeročno ne bo zadostovala. Načrtovani ukrepi se večinoma osredotočajo na stran prihodkov, zlasti s povečanjem prispevkov za socialno varnost za zaposlene in delodajalce. Pokojninska reforma iz leta 2013 obravnava le splošno shemo in ne zajema pregleda posebnih shem v celoti.

Rast in konkurenčnost: Sprejetih je bilo nekaj ukrepov za povečanje učinkovitosti davčnega sistema s krčenjem izbranih davčnih odhodkov. Izvedeni so bili tudi ukrepi za zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi pravnih oseb. Z oblikovanjem srednje stopnje DDV v višini 10 % leta 2013 naj bi se poenostavil davčni sistem, ne bodo pa se zmanjšale neučinkovitosti (npr. zmanjšana stopnja DDV za restavracije). Francija je sprejela nekatere ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, zlasti z uvedbo davčne olajšave za konkurenčnost in zaposlovanje v letu 2013. Sprejeti so bili le nekateri manjši ukrepi za povečanje konkurenčnosti v reguliranih sektorjih. V mrežnih gospodarskih panogah bo zakonodajna ureditev NOME (nova ureditev trga za električno energijo) zmanjšala ovire za vstop v energetskem sektorju, uvedena pa bo tudi reforma za povečanje učinkovitosti v železniškem sistemu.

Trg dela: Zakon iz junija 2013 o zagotovitvi delovnih mest pomeni napredek v smeri izboljšanja delovanja trga dela. Obravnava zlasti omejen dostop do vseživljenjskega učenja. Sprejeti so bili tudi ukrepi za podporo zaposlovanja starejših delavcev in mladih, zlasti prek subvencioniranega dela in vajeništev, čeprav niso bili vsi enako uspešni. Zadnja primera sta program „delovna mesta prihodnosti“, ki učinkovito podpira možnosti za zaposlitev nižje kvalificiranih mladih, in „generacijske pogodbe“, ki do zdaj niso privedle do pomembnejših rezultatov. V letih 2012 in 2013 je bila izvedena tudi reforma javnega zavoda za zaposlovanje. Razdrobljenost trga dela je bila delno obravnavana z zvišanjem prispevkov delodajalcev za socialno varnost pri pogodbah, krajših od treh mesecev, da bi se zmanjšal delež kratkoročnih pogodb. Diskrecijsko povečanje pri minimalni plači je bilo omejeno zaradi ohranitve konkurenčnosti, indeksacijska formula pa je ostala nespremenjena. Pogajanja med socialnimi partnerji o sistemu nadomestil za brezposelnost naj bi se začela kmalu. Zaradi stopnje brezposelnosti so potrebne dodatne strukturne reforme za zmanjšanje stroškov dela.

Hrvaška

Hrvaška je pred pristopom 1. julija 2013 prostovoljno in neformalno sodelovala v evropskem semestru 2013 in aprila 2013 predložila gospodarski program. V delovnem dokumentu služb Komisije je bila navedena kvalitativna ocena programa, katere zaključek je bil, da je sicer bil dosežen določen napredek, še vedno pa obstajajo zelo veliki fiskalni in strukturni izzivi. Vseboval ni nobenih posebnih priporočil.

Javne finance: V zadnjih letih je Hrvaška reformirala fiskalni okvir z začetkom veljavnosti treh zakonodajnih aktov: i) zakona o proračunu (2009); ii)  zakona o fiskalni odgovornosti (2011); in sklepa vlade o ustanovitvi odbora za fiskalno politiko (2011). Na strani prihodkov je Hrvaška sprejela ukrepe za prehod strukture obdavčitve z obdavčitve dela na obdavčitev, ki manj negativno vpliva na rast, ter za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti z ukrepi, namenjenimi boju proti davčnim utajam in izboljšanju učinkovitosti davčne uprave. Na strani odhodkov so bili opravljeni prvi koraki v smeri pregleda učinkovitosti in vzdržnosti odhodkov za socialno varstvo in pokojnine. Po podatkih, ki so jih priglasili organi, je primanjkljaj sektorja država na Hrvaškem leta 2012 znašal 5,0 % BDP. Državni primanjkljaj na podlagi plačil v prvih devetih mesecih leta 2013 se je približal 4,0 % BDP, kar je več, kot je bilo načrtovano za celotno leto (3 %). Bruto dolg sektorja država se je od leta 2009 hitro povečal in leta 2012 dosegel 55,5 %, po napovedih pa naj bi se še povečal.

Rast in konkurenčnost: Nizka kakovost poslovnega okolja in majhna učinkovitost sodstva ter pomanjkanje konkurence na ključnih trgih negativno vplivajo na možnosti za rast hrvaškega gospodarstva. Hrvaška je v zadnjih letih sprejela zakonodajne, institucionalne in praktične ukrepe za zmanjšanje upravne obremenitve in obuditev naložb. Sprejetih je bilo nekaj začetnih ukrepov za modernizacijo javne uprave, izboljšanje učinkovitosti sodstva in izvrševanje preventivnih mehanizmov za boj proti korupciji v javnem sektorju, vendar so potrebni dodatni ukrepi za okrepljeno upravno in sodno zmogljivost. Poraba za raziskave in razvoj je na nizki ravni, poleg tega pa je v veljavi neučinkovit pravni okvir. Nova strategija za inovacije in načrtovana pametna specializacijska strategija sta koraka v pravo smer.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Potencial hrvaškega trga dela je izredno neizkoriščen, pri čemer so v posebno neugodnem položaju mladi, dolgotrajno brezposelni, starejši in ženske. Obseg ukrepov aktivne politike zaposlovanja se je v zadnjem času izboljšal, vendar je treba učinkovitost ukrepov še oceniti. Hrvaška je tudi za izboljšanje slabega delovanja trga dela sprejela prve spremembe delovne zakonodaje, ki se delno nanašajo na zakonodajo za zaščito delovnih mest. Druga faza sprememb delovne zakonodaje, ki naj bi uvedla pomembnejše spremembe v zakonodajo za zaščito delovnih mest, in obširna pokojninska reforma sta še v pripravi. Socialni položaj se poslabšuje in tretjino prebivalstva ogroža revščina. Še vedno je mogoče izboljšati učinkovitost sistema socialnega varstva in  odpraviti obstoječe odvračalne okoliščine, zaradi katerih se v nekaterih skupinah odločajo za zavrnitev ponujene zaposlitve. Strategija socialnega varstva za obdobje 2011–2016 in nova zakonodaja na področju socialnega varstva zagotavljata široko podlago za reformo sistema, vendar bo učinek ukrepov odvisen od njihovega dejanskega izvajanja.

Italija:

Javne finance: Prizadevanja za konsolidacijo javnih financ po letu 2011 so omogočila odpravo čezmernega primanjkljaja. Kljub temu ostaja glavno breme javni dolg. Zato je potrebno tesno spremljanje razvoja proračuna, da se zagotovi dosledno upoštevanje določil pakta za stabilnost in rast. Reforma davčnega sistema ostaja razdrobljena. Davek na primarno prebivališče je bil v letu 2013 prepolovljen in naj bi ga z letom 2014 nadomestil nov davek na lokalne storitve. Ustrezno oblikovanje tega novega davka in popravki katastrskih vrednosti bodo kritičnega pomena za pravično obdavčitev nepremičnin in učinkovitost davčnega sistema. Kljub preteklim ukrepom in ukrepom, najavljenim za leto 2014, ostajata obdavčitev dela in kapitala v Italiji visoka.

Finančni sektor: Da bi okrepila italijanski bančni sektor je italijanska centralna banka opravila ciljno usmerjeni pregled kakovosti sredstev, kar je pozitiven korak, kljub temu, da je bilo v pregled vključenih omejeno število bank. Poleg tega so predlagane višje olajšave za lastniški kapital, da se poveča raznolikost dostopa do financiranja za podjetja. Izboljšave v korporativnem upravljanju bank so omejene.

Rast in konkurenčnost: Italija je sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje upravne obremenitve, poenostavitev zakonodaje in izboljšanje poslovnega okolja. Prav tako so bili sprejeti ukrepi za spodbujanje učinkovitosti sodnega sistema in izboljšanje upravljanja sredstev EU, kar pa zahteva nadaljnje zakonodajno ukrepanje in nadaljnji razvoj. Italija je izvedla reforme za spodbujanje konkurence na storitvenih trgih, vendar tveganja pri izvajanju ostajajo, zlasti pri strokovnih storitvah. Potrebni so nadaljnji ukrepi za izvedbo javnih razpisov za oddajo lokalnih javnih storitev, potem ko je ustavno sodišče leta 2012 razveljavilo določbe, ki so določale odprtje trga. V zvezi z mrežnimi gospodarskimi panogami se izvajajo ukrepi za izboljšanje pogojev dostopa na trg, zlasti v plinskem in prometnem sektorju, vendar ostajajo cene energije zelo visoke. Posodobitev infrastrukture po vsej državi pa še vedno ostaja izziv.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Togost in razdrobljenost sta strukturni značilnosti italijanskega trga dela. Za obravnavo teh izzivov je bila v letu 2012 sprejeta reforma, vključno z omejitvami za netipične pogodbe, novimi pravili za odpuščanje in celovitim sistemom nadomestil za brezposelnost. Vendar izvajanje poteka počasi, na primer posodobitev javnih zavodov za zaposlovanje. V letu 2012 je bil dosežen dogovor za boljšo uskladitev plač s produktivnostjo, podprto z vračili davkov,  kar pa je treba spremljati pri praktičnem izvajanju. Brezposelnost med mladimi in ženskami ostajata pereči temi. Italija je na več ravneh sprejela ukrepe, namenjene predvsem mladim, zadnjega avgusta 2013. Te ukrepe bi morala nemudoma izvesti. Na področju izobraževanja ostajajo številnim izzivi (tj. najnižja stopnja doseganja terciarne izobrazbe v EU in skoraj 24 % mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v programe izobraževanja ali usposabljanja), zato so potrebne nujne izboljšave. Avgusta 2013 je bil storjen pomemben korak za boljše ciljno usmerjanje socialnih nadomestil za odpravo revščine in socialne izključenosti, tj. zlasti razširitev obstoječe socialne kartice na vse južne regije. Vendar bo financiranje odvisno od reprogramiranja nacionalnega prispevka v strukturne sklade EU.

Ciper

Javne finance: Ciper trenutno izvaja obsežno javnofinančno konsolidacijo. Prilagoditev za leti 2013 in 2014 je na splošno uravnotežena med odhodki in prihodki. Na strani odhodkov se izvaja reforma pokojninskega sistema, sprejeta leta 2013, ki jo sestavljajo zvišanje upokojitvene starosti, odvračanje od predčasne upokojitve in znižanje višine dajatev. Sprejeti so bili ukrepi za okrepitev vzdržnosti strukture financiranja in pričakuje se, da bo do konca leta 2015 uveden nacionalni zdravstveni sistem. Kar zadeva upravljanje javnih financ, naj bi bil do konca decembra 2013 sprejet okvirni zakon, ki bo služil kot pravna podlaga za trdna načela upravljanja javnih financ, v njem pa bodo opredeljeni glavni postopki, vloge in pristojnosti v celotnem letnem proračunskem ciklu. Na strani prihodkov se izvajajo reforme davčnih prihodkov in javne uprave, ki naj bi izboljšale izpolnjevanje davčnih obveznosti, odpravljale davčne utaje ter izboljšale učinkovitost javnega sektorja pri izvajanju njegovih nalog, vključno s poenostavitvijo dodeljevanja javnih sredstev področjem, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela.

Finančni sektor: Zaradi drastičnega zmanjšanja zaupanja v bančni sektor so bile sprejete reforme, da bi se prestrukturirale in zmanjšale finančne ustanove ter okrepil nadzor. Ciprska centralna banka je bila določena kot edini organ za reševanje, banka Bank of Cyprus pa je bila dokapitalizirana in izvzeta iz sheme reševanja. Organi so začeli izvajati strategijo prestrukturiranja zadružnih kreditnih institucij in prve združitve so bile zaključene. Končan je bil delovni načrt za vključitev nadzora nad zadružnimi kreditnimi institucijami v ciprsko centralno banko. Nadaljevalo se je postopno sproščanje upravnih omejitev in kapitalskih kontrol v skladu s časovnim načrtom, o katerem je bil sprejet dogovor s partnerji, ki sodelujejo pri izvajanju programa.

Rast in konkurenčnost: Prenos tretjega energetskega svežnja, priprava strategije za energetski sektor, uskladitev zakonodaje z direktivo o storitvah ter napori pri liberalizaciji reguliranih poklicev spadajo med ukrepe za spodbujanje rasti, ki ji je sprejel ali jih načrtuje Ciper. Vendar bi bilo treba sprejeti še dodatne ukrepe v prometnem sektorju, med drugim zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti ter spodbujanja naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Po daljšem obdobju krčenja zaposlovanja od leta 2009 in skokovitega porasta brezposelnosti je Ciper sprejel ukrepe za pomoč dolgotrajno brezposelnim in brezposelnim mladim ter za izboljšanje znanj in spretnosti, in sicer z ustanovitvijo visokih šol, uvedbo nove sodobne sheme pripravništva in izvajanjem sistema poklicnih kvalifikacij. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo visoke brezposelnosti mladih in boljšo uskladitev kvalifikacij s potrebami trga dela. Ciper je prav tako reformiral svoj sistem za indeksacijo plač v javnem sektorju, za kar si prizadeva tudi zasebni sektor, in reformiral socialno varstvo, da se okrepi zaščita ranljivih skupin in zagotovi ustrezno ravnotežje med nadomestili za socialno varnost in spodbudami za zaposlovanje.

Latvija:

Javne finance: Obsežna konsolidacija javnih financ in učinkovitejša javna poraba, ki ju je Latvija dosegla med programom makroekonomske prilagoditve, sta ji omogočila, da je zmanjšala javnofinančni primanjkljaj z 8,1 % BDP leta 2010 na 1,3 % leta 2012 ter da je leta 2012 dosegla srednjeročni cilj. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je bil za Latvijo odpravljen junija 2013. Proračun za leto 2014 je prvi, ki je bil pripravljen na podlagi novega zakona o fiskalni disciplini. Parlament je sprejel davčne ukrepe v zvezi s pragom neobdavčitve pri dohodnini (splošno in za vzdrževane osebe) ter okoljskimi davki.

Finančni sektor: Latvija po finančni krizi izvaja privatizacijo več bank, okrepila je finančni nadzor, da bi ohranila stabilnost sektorja; medtem ko je sicer vzpostavila specifične regulativne ukrepe in tesno spremljanje bančnih vlog nerezidentov, je pomembno, da je še naprej previdna.

Rast in konkurenčnost: Predlagane so bile ambiciozne reforme v izobraževalnem in znanstvenem sektorju, ki vključujejo spremembe v upravljanju ustanov za visokošolsko izobraževanje, spodbujanje mednarodnih povezav v visokošolskem izobraževanju in znanosti ter uvedbo modela financiranja, ki nagrajuje kakovost, skupaj s povišanjem državnega financiranja visokošolskega izobraževanja. Vendar država pri izvajanju teh reform ni dosegla napredka, prav tako ni izvedla reform akreditacije študijskih področij. Latvija je sprejela precejšnje ukrepe za zmanjšanje neučinkovitosti sistema civilnega sodstva, ki imajo negativen učinek na poslovno okolje. Sprejeti ukrepi vključujejo reorganizacijo sodišča, več reform civilnih postopkov, uvedbo rešitev IKT ter reforme na področju preglednosti z objavo sodb. Zakon o mediaciji in spremembe zakonov o insolventnosti so v razpravi. Na področju energije je Latvija liberalizirala trg električne energije in izvedla nekatere ukrepe za izboljšanje povezav v omrežju električne energije. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja na področju plinske infrastrukture in trgov, zlasti, da se zagotovi dobro reguliran dostop tretjih strani do prometnih mrež in skladišč. Nekaj napredka je bilo doseženega na področju energetske učinkovitosti.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Latvija je znižala obdavčitev dela in v letih 2014 in 2015 načrtuje nadaljnje ukrepe za znižanje obdavčitve dela. Latvija je razširila področja, ki jih pokrivajo aktivne politike zaposlovanja (ALMP), razvila nove ukrepe ALMP in posodobila šole za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Program jamstva za mlade je v pripravi. Prejšnja odločitev Latvije za znižanje stopnje minimalnega zajamčenega dohodka in ukinitev financiranja s strani centralne ravni države je bila v nasprotju s specifičnimi priporočili. Vendar država počasi pripravlja reformo socialne pomoči, da bi izboljšala njeno pokritost in ustreznost. Drugi ukrepi za odpravo revščine in socialne izključenosti vključujejo povišanje minimalne plače, posebne socialne storitve za invalidne osebe ali zagotavljanje pomoči invalidnim otrokom. V zvezi z revščino otrok, ki je med najvišjimi v Evropi, je Latvija v letu 2013 povečala število družinskih nadomestil, za leto 2014 pa načrtuje dodatna povišanja.

Litva

Javne finance: V preteklih treh letih je bila gospodarska rast Litve med najvišjimi v Evropi, kar je prispevalo k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je bil odpravljen junija 2013. Medtem ko je mogoče opaziti trend nadaljnjega upadanja strukturnega primanjkljaja, je bil napredek pri doseganju srednjeročnega cilja pod zahtevanim minimumom in bi zato bilo treba pospešiti prizadevanja v prihodnje. Medtem ko je država sprejela nekatere ukrepe, zlasti na področju obdavčevanja nepremičnin, v celoti vzeto na področju obdavčevanja v obdobju 2012–2013 ni dosegla nobenega pomembnejšega napredka. Ker ima Litva delež davka v BDP med najnižjimi v EU, ima veliko prostora za povišanje prihodkov. Pregled davkov v letu 2013 je bil omejen. Učinki razširjene strategije na izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti se lahko pričakujejo v srednjeročnem obdobju. Sprejetje zakonov o fiskalni stabilnosti je bilo preloženo, poleg tega so potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev fiskalnega okvira. V letu 2011 je bilo sprejeto postopno povišanje upokojitvene starosti. V letu 2012 so bile sprejete zakonske spremembe dodatnega pokojninskega varčevanja. Vendar mora država šele uvesti zakonodajo o obsežnejši reformi pokojninskega sistema ter ukrepih za podaljšanje delovne dobe.

Rast in konkurenčnost: Litva je v zadnjih letih izboljšala svojo konkurenčnost zaradi stalnega upadanja višine plač in izboljšav na področju necenovne konkurenčnosti. Litva ima še veliko potenciala za dohitevanje na področju raziskav in inovacij ter uspešnosti izobraževanja. Poleg tega bi morale reforme v energetskem sektorju (Litva ima eno izmed energetsko in ogljično najbolj intenzivnih gospodarstev v EU) zmanjšati močno odvisnost od uvoza energije. Litva je tudi sprejela ukrepe na področju energetskih mrež, vendar ostaja izvajanje počasno.  V zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb je Litva v letu 2013 odpravila pravne ovire za odobritev posebnih posojil nekaterim kategorijam lastnikov. Medtem ko je to korak v pravi smer, je šele treba oceniti konkretni učinek teh ukrepov. Vlada je uvedla regulativni okvir za reformo državnih podjetij in znatno izboljšala preglednost. Sedaj ostaja izziv zagotoviti izvajanje vseh elementov reforme.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Položaj na trgu dela se je v Litvi še nadalje izboljševal, vendar brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost še vedno vzbujata zaskrbljenost. Vse bolj primanjkuje kvalificirane delovne sile. Vlada je sprejela številne ukrepe za odpravo brezposelnosti med mladimi, pri čemer je dosegla nekatere pozitivne rezultate, prav tako je v pripravi program jamstva za mlade. Vendar ukrepov aktivne politike zaposlovanja še ni preusmerila na slabo kvalificirane delavce in tiste, ki se vse bolj odmikajo od trga dela. Spodbujanje vajeništva v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja ostaja nezadostno. Delovnopravna zakonodaja o varstvu zaposlitve ostaja restriktivna: spremembe delovne zakonodaje so omejene in nimajo večjega učinka. Država je sprejela začetne reforme za podporo liberalizacije pogodb za določen čas v zasebnem sektorju, vendar te ne zadostujejo zaradi omejenega obdobja in omejenega področja uporabe.  Začela je z izvajanjem ukrepov reforme denarne socialne pomoči, ki so namenjeni boljšemu usmerjanju pomoči. S povišanjem splošne minimalne plače bi se morale znižati stopnje revščine med zaposlenimi ter bi se lahko zmanjšala splošna revščina. Vendar se ti ukrepi ne zdijo dovolj za odpravo revščine in socialne izključenosti.

Luksemburg

Javne finance: Luksemburg je dosegel napredek pri prizadevanjih za konsolidacijo javnih financ in se približal doseganju srednjeročnega cilja. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Pripravljen je bil osnutek zakona za uvedbo srednjeročnega proračunskega okvira, vendar država zamuja z njegovim sprejetjem. Reforma pokojninskega sistema, sprejeta decembra 2012, se lahko šteje le za prvi korak na poti k zagotovitvi dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Potrebni so dodatni ukrepi, vključno z ukrepi za dolgotrajno oskrbo. Luksemburg še ni sprejel ukrepov za podaljšanje uporabe standardne stopnje DDV, kar bi prispevalo k povečanju prihodkov iz potrošnje.

Rast in konkurenčnost: Nominalni stroški dela na enoto v Luksemburgu so se povišali za skoraj 16 % med letoma 2008 in 2012, skoraj dvakrat hitreje kot v sosednjih državah. Ukrepi, ki jih je Luksemburg sprejel za izboljšanje sistema določanja plač, so bili le delni in začasni. Luksemburg si prizadeva za povečanje raznolikosti strukture svojega gospodarstva, ki je v veliki meri odvisno od finančnega sektorja (približno 30 % vse dodane vrednosti). Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja, zlasti za odpravo trenutnih pomanjkljivosti luksemburškega sistema raziskav in inovacij. Nedavna zakonodaja je precej zmanjšala regulativno obremenitev strokovnih storitev ter olajšala dostop ponudnikom storitev. Ugodna obravnava dolga pri obdavčevanju podjetij je najverjetneje prispevala k visoki ravni zadolženosti podjetij, vendar država še ni sprejela ukrepov za obravnavo te težave. Luksemburg zaostaja pri doseganju cilja za emisije toplogrednih plinov, zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za odpravo negativnih zunanjih dejavnikov, ki izhajajo iz nizke stopnje obdavčitve energetskih produktov za prevoz, ter za izboljšanje javnega prevoza.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Luksemburški izobraževalni sistem se sooča s specifičnimi izzivi zaradi zahtev po večjezičnosti, visokega deleža oseb s priseljenskimi koreninami (43,1 %) ter povpraševanja po specifičnih znanjih, ki jih zahteva močno specializiran trg dela z obsežnim finančnim sektorjem. Položaj za priseljence in nizkoizobražene mlade ostaja težak. Luksemburg je sprejel ukrepe, vključno z ustanovitvijo centra za poklicno svetovanje, zaposlovalne opazovalnice, tako imenovano pobudo „primeren za delo“ in programom jamstva za mlade, ki kažejo v pravo smer. Vendar izvajanje zaenkrat ostaja le delno. Reforma srednješolskega sistema je v pripravi. Glede na nizko stopnje zaposlenosti starejših delavcev je država s pokojninsko reformo uvedla finančne spodbude za podaljšanje delovne dobe.

Madžarska:

Javne finance: Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Madžarsko je bil odpravljen junija 2013, zatem pa so organi sprejeli nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost. Fiskalna napoved Komisije za leto 2014 je točno referenčna vrednost iz Pogodbe (3 % BDP), pri čemer obstaja precejšnje tveganje za povišanje primanjkljaja. Poleg tega nedavne odločitve fiskalne politike ne kažejo nikakršnega premika proti rasti prijaznejši fiskalni strategiji. Za krepitev fiskalnega upravljanja so bili sprejeti nekateri ukrepi, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja.

Finančni sektor: Banke so ponovno začele dajati posojila MSP, zaradi izvajanja sheme financiranja za rast (FGS) v okviru centralne banke pa se je zmanjšala tudi izpostavljenost sektorja  posojilom, izraženim v tujih valutah (FX). Vendar ima ta shema lahko precejšnje srednjeročne fiskalne stroške. Posebni davki za finančni sektor so se v letu 2013 ponovno dvignili. Poleg tega vlada trenutno načrtuje novo podporno shemo za hipoteke za gospodinjstva, ki so izražene v tujih valutah, s tem povezani stroški pa bi lahko nadalje zmanjšali bančna sredstva za kredite. Nadzorni organ se je združil z banko Magyar Nemzeti Bank (MNB), kar bi moralo povečati njegova pooblastila v nujnih primerih ter vključevanje makro- in mikrobonitetnih orodij. V zvezi s čiščenjem portfeljev država ni sprejela nobenih novih ukrepov,  pri čemer delež slabih posojil v bilanci stanja banke ostaja razmeroma visok (blizu 20 %) poleg že tako visokega deleža prestrukturiranih posojil.

Rast in konkurenčnost: Gospodarska rast Madžarske je bila počasnejša od rasti drugih držav v regiji (PL, CZ, SK) zaradi zmanjševanja finančnih vzvodov zadolženih sektorjev in slabšanja poslovnega okolja. Slednje je v veliki meri posledica pomanjkanja predvidljivosti, izkrivljajočih učinkov vladnih politik, ki so določile vse več omejitev za vlagatelje, ter kakovosti obdavčitve dohodka pravnih oseb, zlasti finančnega sektorja. Madžarska doslej ni sprejela nobenih ukrepov glede na priporočila v zvezi s poslovnim okoljem.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Trg dela zaostaja za povprečjem EU, pri čemer je stopnja zaposlenosti razmeroma nizka. Brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost ostajata glavna vzroka za zaskrbljenost. Program jamstva za mlade je v pripravi. Obsežni programi javnih del, ki jih je vlada uvedla v letu 2011 so pripomogli k zajezitvi brezposelnosti, vendar se morajo dolgoročni učinki na zaposlovanje šele pokazati. Načrtovani ukrep za aktiviranje gre v pravo smer, vendar še vedno ostaja enkratni ukrep. Učinek programov za vseživljenjsko učenje se mora še pokazati. Strategije za zgodnje opuščanje šolanja, vseživljenjsko učenje in višje izobraževanje so še vedno v pripravi. Vlada je uvedla ciljna zmanjšanja prispevkov za socialno varstvo, da bi povečala povpraševanje po delovni sili na odprtem trgu dela, vendar učinka tega ukrepa še ni mogoče zaznati. Kljub splošnemu zmernemu povečanju aktivne delovne sile, se revščina in socialna izključenost povečujeta, vse več ljudi pa se sooča s hudim pomanjkanjem materialnih dobrin. Položaj je še zaostrilo skrajšanje obdobja prejemanja nadomestil za brezposelnost in zmanjšanje njihove višine ter tako tudi denarnih socialnih prejemkov z omejitvami meril za upravičenost.

Malta

Javne finance: Malta načrtuje, da bo v letu 2013 znižala javnofinančni primanjkljaj na 2,7 % BDP, vendar jesenska napoved Komisije kaže, da bo ta znašal 3,4 % BDP. Malta je najavila ukrepe za izboljšanje davčne skladnosti in bolj proti davčnim utajam, vendar njihovo uvajanje še ni zaključeno. Ugodno obravnavo dolga pri obdavčevanju podjetij je treba odpraviti. Reforma fiskalnega okvira naj bi se izvedla do konca leta. Dolgoročna vzdržnost malteških javnih financ ostaja izziv, saj ostaja napovedana rast odhodkov, povezanih s starostjo, nad povprečjem EU. Pri reformi pokojninskega sistema so trenutna povišanja upokojitvene starosti preveč postopna in niso povezana s pričakovano življenjsko dobo. Malta načrtuje, da bo v kratkoročnem ali srednjeročnem času to izravnala z drugimi ukrepi, kot so povečanje zaposlovanja žensk in starejših delavcev (strategija aktivnega staranja naj bi se zaključila do konca leta), vendar manjka dolgoročni odziv. Izdatki za zdravstvo še povečujejo izziv. Država je uvedla številne ukrepe za izboljšanje primernosti sistema, vendar je njihov finančni učinek nejasen.

Finančni sektor: Organi načrtujejo revizijo dveh bančnih uredb o rezervacijah za izgube iz naslova posojil in o koncentraciji tveganj. Osnutki teh uredb so še v razpravi, začetni rok pa je že zamujen. Za izboljšanje nadzora so organi ustanovili skupni odbor za finančno stabilnost ter predlagali spremembo zakona o centralni banki Malte.

Rast in konkurenčnost: V pripravi so načrti za povečanje raznolikosti oskrbe z energijo s preoblikovanjem trenutnih elektrarn na nafto v plinske elektrarne, v izgradnji pa je tudi nova elektrarna na utekočinjeni zemeljski plin. Poleg tega je v gradnji povezava električnega omrežja z Italijo, vendar je dokončanje projekta v zaostanku. V zvezi z obnovljivimi viri energije je država uvedla sheme podpore, vendar je odkrila težave pri razvoju pomembnih polj vetrnih elektrarn. Država je izvedla nekatere omejene ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v prometnem sektorju, vendar je uveljavljanje javnega prevoza, kot je predvideno v tekoči reformi, skromno. Na splošno so potrebna nadaljnja prizadevanja na področju energetske učinkovitosti. Malta uvaja okvir za e-javna naročila, da bi povečala učinkovitost javnih naročil. V letu 2013 pa je začela tudi reformo sodnega sistema.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Medtem ko je sicer še vedno zelo nizka, se stopnja zaposlenosti žensk povečuje. Od leta 2011 izvaja ukrepe na tem področju (npr. odpiranje javnih in zasebnih centrov za varstvo otrok in pošolske dejavnosti), čeprav ostaja njihova dostopnost tako glede oddaljenosti kot cene vprašljiva. Podaljšala je porodniški dopust ter uvedla nove ugodnosti pri dohodnini za zaposlene starše. Stopnja ospiništva ostaja visoka, vseeno je država sprejela ukrepe za obravnavo te težave. Država načrtuje ukrepe v zvezi s pismenostjo, vseživljenjskim učenjem, vključevanjem iskalcev zaposlitve in nedejavnih oseb na trg dela. Ti ukrepi bodo dopolnili tekoče reforme sistema vajeništva.  Malteški mehanizem prilagajanja plač življenjskim stroškom ima posebne značilnosti, za katere se zdi, da blažijo njegove negativne učinke. Vendar se Malto spodbuja, da pozorno spremlja učinek mehanizma in je v pripravi, da ga po potrebi reformira.

Nizozemska

Javne finance: Zaradi šibkega gospodarskega razvoja Nizozemska beleži čezmerni proračunski primanjkljaj od leta 2009. V skladu z napovedjo Komisije iz jeseni 2013 se je gospodarstvo v letu 2012 skrčilo za 1,2 %, po napovedih se bo v letu 2013 skrčilo še za dodaten odstotek, preden se bo v letu 2014 nekoliko povečalo. Nizozemska je sprejela pokojninske reforme prvega stebra. Reforme drugega stebra in reforme na področju dolgotrajne oskrbe mora še sprejeti. Ukrepi za izboljšanje delovanja pokojninskih skladov naj bi po pričakovanjih zmanjšali javnofinančne subvencije sistemu ter hkrati izboljšali možnosti za zaposlitev starejših delavcev.

Finančni sektor: Zaradi precejšnjih strukturnih izkrivljanj na nizozemskem trgu stanovanjskih nepremičnin so potrebne nadaljnje reforme, tudi da se omeji prelivanje težav na širše gospodarstvo, kar bi zaviralo okrevanje. Od aprila 2012 je bila izpeljana vrsta ukrepov. Nekateri od teh zadevajo prilagoditev fiskalne obravnave financiranja stanovanjskih nepremičnin. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti in povečevanje spodbude za odplačevanje je vsekakor koristno, vendar se ta ukrep uvaja prepočasi. Nedavna uvedba različnih stopenj najemnin za socialna stanovanja glede na dohodek gospodinjstva je dobrodošel korak, vendar je njen učinek še treba oceniti.

Rast in konkurenčnost: Nizozemska je sprejela strukturne reforme, vendar se zdi, da je po letu 2012 zagon za nujno potrebne reforme upadel.  V teh težkih časih za gospodarstvo z rastočo brezposelnostjo so potrebna okrepljena prizadevanja za povečanje potenciala rasti nizozemskega gospodarstva. Nizozemska je izboljšala svoj položaj na lestvici Unije inovacij za leto 2013 in se uvršča v skupino „sledilk inovacijam“ z nadpovprečnim uspehom. Država je najavila in izvaja več ukrepov, ki se zdijo korak v pravo smer. Na podlagi tega so bila specifična priporočila za področja konkurenčnosti ter raziskav in razvoja opuščena za leto 2013. Čeprav se zdi, da je javna poraba za izobraževanja varna pred proračunskimi rezi, je financiranje brezpogojnih temeljnih raziskav pod pritiskom. V letih 2012 in 2013 so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vendar na nekaterih področjih ostaja prostor za nadaljnje izboljšave.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Položaj na trgu delovne sile na Nizozemskem se je nedavno poslabšal. Ukrepi za izboljšanje udeležbe na trgu dela vključujejo višje davčne olajšave za delo ter postopno zmanjšanje davčnih obveznosti, ki odvračajo od zaposlitve prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Poleg tega država načrtuje izboljšanje mobilnosti delovne sile z revizijo delovnopravne zakonodaje o varstvu zaposlitve in spremembami obdobja prejemanja nadomestil za brezposelnost ter tudi z izvedbo ukrepov za vključitev posebnih skupin na trg delovne sile. Ob koncu leta 2012 je vlada predložila več reform socialno ekonomskih politik. Država še mora izpeljati predvidene ukrepe sistema nadomestil za brezposelnost, zakonodaje o varstvu zaposlitve/odpuščanju in novega zakona o udeležbi na trgu dela. Vendar je načrtovano izvajanje ukrepov počasno. Potrebne so dodatne reforme, da se izboljša delovanje trga dela.

Avstrija

Javne finance: Avstrija je uspešno znižala splošni javnofinančni primanjkljaj in si prizadeva izpolniti srednjeročni proračunski cilj, okrepiti pa mora letno strukturno prilagoditev. Rešiti mora vprašanje prekrivanja pristojnosti zvezne, regionalne in lokalne ravni ter nedoslednosti glede pristojnosti za financiranje in porabo. Dejstvo je, da lahko zadevno stanje ogrozi nekatere reforme, ki se trenutno izvajajo, na primer ciljni sistem za porabo v sistemu zdravstvenega varstva.

Finančni sektor: poteka prestrukturiranje (delno) nacionaliziranih bank, vendar so potrebni nadaljnji ukrepi in pozorno spremljanje proračunskih tveganj.

Rast in konkurenčnost: Potrebna so dodatna prizadevanja za spodbuditev konkurence in opravljanja storitev, vključno z odpravo prekomernih ovir za ponudnike storitev in ponovnim pregledom, ali splošni interes opravičuje obstoječe omejitve dostopa do reguliranih poklicev. Trenutno se izvaja reforma konkurenčnega prava, toda še vedno obstajajo pomisleki, da so viri, dodeljeni zveznemu organu za konkurenco, preveč omejeni. Čeprav je Avstrija leta 2012 zagotovila nekaj dodatnih proračunskih sredstev, pa še ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se večjemu številu študentov omogoči dostop do visokokakovostnega in prilagojenega usposabljanja ter dejanski zaključek študija.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Avstrija je sprejela ukrepe za srednjeročno okrepitev udeležbe starejših delavcev na trgu dela in za omejitev predčasnega upokojevanja. Izvajanje teh ukrepov in njihovo učinkovitost bo potrebno skrbno spremljati. Ukrepi za hitrejšo izenačitev zakonsko določene upokojitvene starosti za ženske in moške niso bili sprejeti. Obremenitev dela v smislu dejanske obdavčitve in prispevka za socialno varnost je še vedno visoka, pri čemer ni bil sprejet noben ukrep za prerazporeditev obdavčitve z delavcev z nizkimi dohodki na davčne osnove, ki manj škodujejo rasti. Sprejetih je bilo nekaj ukrepov za povečanje udeležbe žensk na trgu dela. Storitve otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe so bile nekoliko razširjene, vendar se zdi dodelitev proračunskih sredstev premalo ambiciozna za izpolnitev vse večjega povpraševanja. Sprejeti so bili nekateri ukrepi na področju udeležbe oseb s priseljenskimi koreninami na trgu dela, na primer strategija za učenje jezika, in za izboljšanje rezultatov izobraževanja, zlasti mladih iz prikrajšanih skupin. Napredek je počasen, učinkovitost teh ukrepov pa je treba pozorno spremljati.

Poljska

Javne finance: Z namenom upoštevanja priporočila v okviru pakta za stabilnost in rast, da se v letu 2014 doseže primanjkljaj v višini 3 % BDP, je Poljska predložila nadaljnje javnofinančne ukrepe, ki se nanašajo predvsem na pokojninski sistem, fiskalni okvir, izpolnjevanje davčnih obveznosti in ukrepe v zvezi z davčnimi prihodki. Poljska ni znatno znižala odhodkov s spodbujevalnim učinkom na rast, saj je bil precejšnji del napora za zmanjševanje primanjkljaja dosežen z zmanjševanjem naložb v zadnjih letih. Zakonodaja za reformo javnofinančnih pravil je bila sicer že sprejeta, vendar se še ne izvaja. Še vedno ostajajo težave z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. Poljska od začetka leta 2013 postopno zvišuje zakonsko določeno upokojitveno starost na 67 let. Po drugi strani ostajata poseben sistem socialnega zavarovanja za kmete in poseben pokojninski sistem za rudarje nespremenjena. Kar zadeva stroškovno učinkovitost sistema zdravstvenega varstva, je Poljska napovedala nekatere ukrepe v zvezi z vodenjem nacionalnega zdravstvenega sklada. Prav tako so v osnutku predpisa o socialni oskrbi predvideni nekateri ukrepi za izboljšanje usmerjenosti socialnih politik. Vendar bo treba njihov učinek proučiti na podlagi končnih pravnih določb.

Rast in konkurenčnost: Reforma področja znanosti in visokega šolstva je pomenila korak v pravo smer, toda inovacijska uspešnost poljskih gospodarskih družb ostaja nizka. Do zdaj se s sprejetimi ukrepi za okrepitev naložb gospodarskih družb v raziskave in razvoj ter lastnih inovacij ni doseglo vidno izboljšanje, prav tako pa javni instrumenti za podporo inovacijam niso dovolj ciljno usmerjeni. Učinkoviti instrumenti, kot so obstoječe davčne spodbude, se malodane ne uporabljajo, ne izkoriščajo pa se niti izboljšave ali alternativni davčni sistemi. Večina ukrepov v energetskem sektorju je šele v pripravljalni fazi. Vendar je bil v sektorjih električne energije in plina dosežen določen napredek, saj so se začeli izvajati nekateri projekti razvoja in modernizacije elektroenergetskega omrežja, leta 2012 pa je začela delovati platforma za trgovanje s plinom. Poljska vlada je za izboljšanje energetske učinkovitosti modernizirala javne zgradbe. Kljub določenim prizadevanjem se pri projektih za naložbe v železnico še naprej pojavljajo precejšnje zamude, po drugi strani pa je bil okrepljen regulator železniškega trga. Poljska si je zastavila ambiciozno reformno agendo, da bi odpravila ali zmanjšala zahteve glede kvalifikacij za do 230 poklicev. Prva tranša zakonodajnih sprememb je že začela veljati. Poljska še ni sprejela ukrepov, s katerimi bi se neposredno odzvala na priporočila glede ravnanja z odpadki in gospodarjenja z vodo ter pospešitve pokritosti s širokopasovnimi povezavami.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Vložena so bila že precejšnja prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Vlada je uvedla več reform na področju izobraževanja in usposabljanja. V pripravi so še dodatni ukrepi za izboljšanje politike zaposlovanja, zlasti kar zadeva mlade. Strategijo za vseživljenjsko učenje je sprejela septembra 2013. Vendar je treba še več storiti za izboljšanje dostopa do vajeništva in učenja ob delu. Poljska je le malo napredovala pri zmanjševanju razdrobljenosti trga dela in revščine med zaposlenimi. Povečuje se število mest za varstvo otrok, vendar zmogljivosti vrtcev ostajajo premajhne, da bi se lahko znatno povečala udeležba žensk na trgu dela. Poleg tega se še ni začelo izvajanje sistema socialnega zavarovanja za kmete (KRUS).

Portugalska

Javne finance: V preteklih treh letih je konsolidacija javnih financ napredovala, in sicer z zagotovitvijo fiskalnega napora v višini 5,1 % BDP. Primanjkljaj sektorja država naj bi v skladu z jesensko napovedjo Komisije za leto 2013 po pričakovanjih v letu 2013 znašal 5,95 % BDP. Vlada je potrdila ciljni primanjkljaj v višini 4 % BDP v letu 2014 ter v podporo predložila permanentne konsolidacijske ukrepe. Konsolidacija javnih financ se bo v letu 2013 izvajala s zvišanjem dohodnine in davka na nepremičnine ter z zgodnjim uvajanjem nekaterih ukrepov, določenih v pregledu javnofinančnih odhodkov. V skladu z razsodbo Ustavnega sodišča sta bila v letu 2013 znova uvedena dva dodatka za javne uslužbence in upokojence, ki sta bila odpravljena leta 2012. Z reformami javnega sektorja se še nadalje krepi upravljanje javnih financ, odpravljajo davčne utaje, izvaja prestrukturiranje državnih podjetij in zmanjšujejo stroški javno-zasebnih partnerstev.

Finančni sektor: Portugalske banke so od začetka izvajanja programa za gospodarsko prilagoditev znatno izboljšale količnike kapitalske ustreznosti, bolj uravnotežena struktura financiranja in razpoložljivost likvidnosti pa jih postavlja v dober položaj, da bodo lahko brez večjih težav premostile krajša obdobja negotovosti in obvladale morebitno nadaljnje slabšanje bančne aktive. V finančnem sektorju se je pospešeno nadaljevalo zmanjševanje finančnih vzvodov po zaslugi majhnega povpraševanja po kreditih, tako da je razmerje med krediti in depoziti ob koncu drugega četrtletja leta 2013 znašalo 122 %. Ukrepi za zagotovitev ustreznega financiranja za uspešna mala in srednja podjetja se izvajajo, med drugim tudi pobude za spodbuditev diverzifikacije virov financiranja.

Rast in konkurenčnost: Izvajanje načrta strukturnih reform iz programa za gospodarsko prilagoditev je dobro napredovalo. Prav tako so bile precej uspešno izvedene reforme sodstva in mrežnih gospodarskih panog, stanovanjskega sektorja, storitvenega sektorja in reguliranih poklicev. Kljub nekaterim zamudam napreduje tudi odpravljanje ovir za poslovanje, in sicer z zmanjševanjem upravnih bremen in racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj. Treba je nadaljevati prizadevanja, da bi postal prometni sektor bolj trajnosten in odprt za konkurenco, zlasti v pristaniščih. Sprejeti so bili nekateri pomembni ukrepi za izboljšanje likvidnosti poslovnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Od nastopa gospodarske krize je zaposlovanje močno upadalo, in sicer se je stopnja delovne aktivnosti znižala s 73,1 % v letu 2008 na 66,5 % v letu 2012. Razmere na trgu dela so se v zadnjem času izboljšale, vendar brezposelnost ostaja visoka, zlasti med mladimi. V okviru dolgoročne strategije za ustvarjanje delovnih mest so bile izvedene naslednje reforme: prožnejša pravila za kolektivne pogodbe, znatno zmanjšanje odpravnin, znižanje nadomestila za brezposelnost, da se poveča spodbuda za vrnitev na trg dela, spremembe ureditve delovnega časa in reforme aktivnih politik zaposlovanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja za odpravo neskladja med kvalifikacijami in potrebami na trgu dela. Pomembni ukrepi so bili sprejeti tudi na področju izobraževanja.

Romunija

Javne finance: Postopek za odpravo presežnega primanjkljaja za Romunijo se je končal junija 2013. Fiskalno upravljanje so okrepili sprejetje zakona o davčni odgovornosti, ustanovitev fiskalnega sveta, izvedba pokojninske reforme in sprejetje ukrepov za izboljšanje postopka priprave proračuna. Problematični pa ostajajo zaostanki v plačilih države ter vzdržnost javnih financ in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Poleg tega težave nastajajo zaradi nizke stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti, kar pomeni nepričakovano nizke prihodke, zlasti iz naslova DDV in obdavčitve dela.

Finančni sektor: Sprejeta je bila vrsta ukrepov za okrepitev finančnega sektorja: razširjen je bil okvir za reševanje bank in okrepljeni skladi zajamčenih vlog, za celoten bančni sektor so bili uvedeni mednarodni standardi računovodskega poročanja in sprejeti ukrepi za nadaljnje odvračanje od neomejenega zadolževanja potrošnikov in MSP v tujih valutah. Trenutno slabšanje bančne aktive se rešuje z drugimi ukrepi.

Rast in konkurenčnost: Romunija se spopada z velikimi težavami s konkurenčnostjo: prevladujejo nizko- ali srednjetehnološki sektorji, javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj so majhne, produktivnost industrije in storitvenih dejavnosti je nizka, podjetja pa imajo težave z rastjo. V pripravi je nacionalna strategija za konkurenčnost, ki pokriva vsa ta področja politik. Prestrukturiranje gospodarskih družb v državni lasti ter izboljšanje upravljanja in povečanje uspešnosti teh družb, zlasti v prometnem in energetskem sektorju, je bilo počasno. Šibka javna uprava ostaja problematična pri zagotavljanju gospodarske rasti in konkurenčnosti ter ovira črpanje evropskih sredstev. Akcijski načrti, ki so bili oblikovani z namenom izboljšanja učinkovitosti javne uprave, se izvajajo zelo počasi. Do konca leta 2013 naj bi bila pripravljena strategija za okrepitev javne uprave. Izvajanje nacionalnega načrta za prednostne ukrepe za povečanje obsega črpanja evropskih sredstev je bilo zgolj malo uspešno, čeprav se je stopnja črpanja evropskih sredstev zvišala.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Skupna brezposelnost v Romuniji je sorazmerno nizka, vendar narašča (7,5 % septembra 2013). Visoka pa je brezposelnost mladih (23 %), pri čemer je splošna stopnja zaposlenosti v letu 2012 znašala le 63,8 %. V letu 2013 so romunski organi izvajali nacionalni načrt za spodbuditev zaposlovanja mladih. Nacionalna strategija zaposlovanja za obdobje 2013–2020 je v pripravi. V ospredju so mladi, starejši delavci, osebe, zaposlene v kmetijstvu, ženske in ranljive skupine. V okviru boja proti delu na črno se od leta 2011 izvaja zakon o dejavnostih dnevnih delavcev. Zmanjševanje revščine ostaja eden večjih izzivov v Romuniji. V letu 2011 se je začela tudi reforma socialne pomoči, ki naj bi pomagala povečati učinkovitost in uspešnost socialno varstvenih prejemkov.

Slovenija

Javne finance: Slovenija se je zavezala, da bo svoj čezmerni primanjkljaj odpravila do leta 2015. Fiskalni okvir se po maja 2013 sprejeti spremembi Ustave, s katero je bila določena podlaga za pravilo o uravnoteženih javnih financah, še nadalje spreminja. Z zadnjo pokojninsko reformo so se stabilizirali pokojninski izdatki, vendar le do leta 2020, po tem pa naj bi po napovedih tovrstni izdatki narasli precej nad povprečje EU. Vlada je oblikovala delovno skupino, ki bo proučila možnosti za nadaljnjo reformo. Dolgotrajnejši pritiski na vzdržnost izvirajo tudi iz napovedanega povečanja povpraševanja po dolgotrajni oskrbi in s tem povezanih izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Vlada je maja 2013 objavila načrt za okrepitev dolgotrajne oskrbe v skupnosti, sprejetje novega zakona o dolgotrajni oskrbi pa je predvideno za prvo polovico leta 2014.

Finančni sektor: Sorazmerno nizke kapitalske rezerve več slovenskih bank so se znašle pod trajnim pritiskom in zanašanje teh bank na kapitalsko podporo s strani države predstavlja pomembno tveganje za vzdržnost javnih financ. Banka Slovenije je avgusta 2013 začela izvajati pregled kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste, v katere je bilo zajetega skoraj 70 % bančnega sektorja. Izvajanje pregleda poteka po načrtih in naj bi bilo končano do konca leta 2013. Novoustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank je na splošno pripravljena za sprejemanje sredstev, ki bodo pomagala razbremeniti bilance stanja bank. Slovenski organi so sprejeli prve ukrepe za pregled regulativnega okvira za banke do konca leta 2013 ter okrepitev nadzorne zmogljivosti, transparentnosti in statističnih razkritij.

Rast in konkurenčnost: Zdi se, da podatki, ki jih je sporočilo Vrhovno sodišče, potrjujejo, da so se nadaljevali nekateri pozitivni trendi v zvezi z učinkovitostjo sodstva. Okvir za zunajsodno finančno prestrukturiranje nefinančnih družb je v pripravi, vendar je bil pri tem zamujen rok iz priporočila za Slovenijo, tj. september 2013. Sredi septembra je bila ustanovljena izvedenska delovna skupina, da bi se zunajsodno prestrukturiranje vključilo v zakonodajo o insolventnosti, oktobra pa je vlada sprejela nove spremembe navedenega zakona. Ministrstvo za finance je septembra pripravilo nov predlog zakona o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, ki naj bi bil sredstvo za konsolidacijo neposrednega lastniškega deleža države in olajšanje privatizacije neključnih sredstev države. Rok za klasifikacijo državnih kapitalskih naložb, ki je bil septembra 2013, je bil zamujen. Medministrski proces iz leta 2012 za prenovo številnih slovenskih reguliranih poklicev od maja 2013 ni napredoval. Ponovno neodvisna Agencija za varstvo konkurence je bila okrepljena z dodatnim osebjem, vendar pa ji primanjkuje finančnih virov, ki bodo zaradi načrtovanega zmanjšanja proračunskih sredstev v letu 2014 še bolj omejeni.

Politika zaposlovanja in socialna politika: V okviru reform trga dela je bila ustanovljena delovna skupina, katere naloga je do marca 2014 pripraviti priporočilo o izvajanju reforme iz marca 2013 in njenem učinku. V pripravi je nov predpis v zvezi s študentskim delom, katerega namen je ohraniti prožnost študentskega dela, ob tem pa uvesti prispevke za socialno varnost, da se zmanjšajo izkrivljanja, ter sprejeti ukrepe v sektorju izobraževanja za omejitev dostopa do statusa študenta. Obravnavajo se spremembe Zakona o minimalni plači in začela se bodo pogajanja s socialnimi partnerji. Sprejeti so bili zgolj omejeni ukrepi za odpravo neusklajenosti kvalifikacij in potreb na trgu dela. Slovenija je pripravila in izvedla nekaj novih namensko prilagojenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih učinkovitost je treba pozorno spremljati.

Slovaška

Javne finance: Slovaška je začela intenzivno konsolidacijo javnih financ, da bi do leta 2013 odpravila čezmerni primanjkljaj. V kolikor se ta prizadevanja med drugim opirajo na enkratne ukrepe, jih bo treba v prihodnosti nadomestiti z bolj strukturnimi ukrepi, da se zagotovi trajnostno zmanjšanje. Vladne naložbe in izdatki za izobraževanje (kot odstotek BDP) so se v zadnjih letih zmanjšali, v skladu z načrtovanim proračunom pa bodo še upadli, kar je znak težav pri upoštevanju priporočila za zavarovanje odhodkov za kategorije, ki spodbujajo rast. Z reformo pokojninskega sistema iz leta 2012 se je povečala njegova dolgoročna vzdržnost, toda po napovedih naj bi javni sistem pokojnin dolgoročno še vedno beležil primanjkljaj. Načrtovane reforme sistema zdravstvenega varstva do zdaj še niso napredovale. V letih 2012 in 2013 je bilo sprejetih več ukrepov za zmanjšanje izkrivljanj pri obdavčenju dela za različne vrste zaposlitve in za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti glede DDV. Potrebna so še nadaljnja prizadevanja za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, ki bodo presegala zgolj ukrepe v zvezi z DDV. V večji meri se je mogoče zanašati na davke, ki manj škodijo rasti, kot sta davek na nepremičnine in okoljski davek.

Rast in konkurenčnost: Slovaška ima težave pri podpiranju bolj na znanju temelječe gospodarske rasti in konkurenčnosti v srednjeročnem obdobju. Okrepitev institucij, človeškega kapitala, zmožnosti za inovacije in poslovnega okolja so predpogoj za uspešno reševanje teh težav. V letih 2012 in 2013 so bili sprejeti ukrepi za povečanje transparentnosti javnega naročanja in sodnega sistema, s čimer naj bi se okrepila tudi neodvisnost urada za javna naročila. Reforme sodnega sistema se še izvajajo. Vlada je začela v letu 2012 izvajati pomembno reformo javne uprave. Ukrepi za njeno izvedbo so večletni. Spopasti se je treba še z izboljšanjem konkurence in transparentnosti mehanizmov določanja cen v reguliranih panogah, zlasti energetskem sektorju.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Slovaška je sprejela ukrepe za reformo aktivnih politik zaposlovanja, počakati pa bo treba, ali bo izvajanje reforme iz maja 2013 prineslo pričakovane rezultate, zlasti kar zadeva oceno učinka in zmožnost javnih zavodov za zaposlovanje, prav tako pa je še treba oblikovati bolj ciljno usmerjene ukrepe za najbolj prikrajšane iskalce zaposlitve. Razpoložljivost kakovostne in vsem dostopne predšolske vzgoje in varstva, zlasti za otroke, mlajše od treh let, ostaja ovira za udeležbo žensk na trgu dela. Slovaška še ni sprejela ukrepov za okrepitev socialne vključenosti marginaliziranih skupnosti. Kar zadeva izobraževanje, je Slovaška sprejela več ukrepov, zlasti se je začel izvajati akcijski načrt za mlade, sprejete pa so bile tudi spremembe zakonov o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, o visokem šolstvu in vseživljenjskem učenju.

Finska

Javne finance: Finska ima na splošno zdrave javne finance, poleg tega pa je izvedla načrtovane ukrepe javnofinančne konsolidacije. Kljub temu je bilo zaradi vse slabšega gospodarskega okolja težko doseči pričakovane rezultate v smeri srednjeročnega proračunskega cilja Finske. Finska ni izpolnila svojega srednjeročnega cilja 0,5 % strukturnega presežka v letu 2012 in si zastavila nov srednjeročni cilj 0,5 % primanjkljaja za leto 2013. Vendar po napovedi Komisije iz jeseni 2013 ta cilj ne bo izpolnjen. Avgusta 2013 je finska vlada začela izvajati program strukturnih reform, ki dopolnjuje in krepi prejšnje obveznosti in ukrepe za spodbujanje rasti in zmanjšanje vrzeli v vzdržnosti. Pripravljajo se obsežne reforme strukture občin, zdravstva in socialnih storitev. To so ukrepi v pravi smeri, a še niso dovolj izdelani, da bi jih bilo mogoče oceniti. Pokojninska reforma se načrtuje za leto 2017.

Rast in konkurenčnost: Finska je vodilna na področju inovacij in v primerjavi z drugimi državami članicami EU še vedno namenja največ odhodkov za raziskave in razvoj. Vendar se sooča z veliko izzivi, zlasti je v preteklih letih izgubila deleže na izvoznih trgih, kar ogroža konkurenčni položaj države. Učinkovitost finskega raziskovalnega in inovacijskega sistema pri preoblikovanju raziskav in razvoja v nove inovativne proizvode in storitve je ključnega pomena. Vlada je sprejela več ukrepov, med drugim je ponudila začasne davčne spodbude v podporo raziskavam in naložbam ter dodatno podporo za financiranje prestrukturiranja in rasti v sektorju IKT, poleg tega pa si prizadeva za sprejetje celovite reforme raziskovalnih zavodov in financiranja raziskav. Pripravljen je bil program za spodbujanje konkurence na proizvodnem trgu. Finska bo od leta 2014 zmanjšala stopnjo pri davku od dohodka pravnih oseb, pripravila pa je tudi predloge za zmanjšanje regulativne obremenitve in reformo sistema za podporo podjetjem. Uspešnost ukrepov je odvisna od podrobne opredelitve reform, česar pa Finska še ni objavila.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Finski trg dela na splošno dobro deluje. Največji izzivi so povezani s staranjem prebivalstva. Pomembno je, da se v prihodnosti ohrani ponudba delovne sile in izboljša vzdržnost pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Predčasni umik s trga dela bo preprečen z zmanjšanjem dostopa do predčasne upokojitve, čeprav bo to do določene mere še vedno mogoče, poleg tega pa so predvideni ukrepi za izboljšanje kakovosti delovnega življenja in s tem podaljšanje delovne dobe.  Leta 2013 je bil podaljšan program jamstva za mlade in začasni program za mlade odrasle, namenjen pridobivanju znanja in spretnosti. Prav tako se je začel izvajati pilotni program za odpravo dolgotrajne brezposelnosti. Socialni partnerji so se dogovorili o novem okviru za uskladitev plač za naslednja tri leta (2+1), s katerim naj bi se zagotovila zmerna povišanja plač, da bi se povečala konkurenčnost gospodarstva. Dogovor vsebuje tudi časovni načrt za sprejetje sporazuma o pokojninski reformi. To so konkretni koraki v pravo smer, vendar bo treba še počakati na njihove rezultate.

Švedska

Javne finance: Švedska ima trden fiskalni položaj, ki je v skladu s paktom za stabilnost in rast, ob tem pa v okviru razpoložljivega proračunskega manevrskega prostora uvaja ukrepe v podporo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Pojasniti bo morala načrtovane srednje- in dolgoročne ukrepe, med drugim tudi kako in kdaj namerava doseči cilj nacionalnega presežka v višini 1 % BDP ter kako bo dolgoročno obvladovala visoke izdatke za zdravstvo.

Finančni sektor: V preteklih letih so bili izvedeni nekateri ukrepi, ki so prispevali k stabilizaciji zadolženosti gospodinjstev, čeprav na visoki ravni (okoli 80 % BDP). Toda zdi se, da sta se v zadnjih treh mesecih zadolževanje in izposojanje gospodinjstev znova začela večati. Nedavni ukrepi, ki jih je uvedel finančni nadzorni organ, so zaželeni, vendar jih bo morda treba še nadgraditi. Za zdaj niso predvidene nobene spremembe obdavčenja nepremičnin gospodinjstev niti pravil o davčnih olajšavah za plačilo hipotekarnih obresti.

Omejena ponudba stanovanj in obdavčenje nepremičnin, ki spodbuja k zadolževanju, običajno povzročata višanje cen stanovanj. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za trg najemnih stanovanj, toda še vedno so potrebne nadaljnje reforme sistema določanja najemnin. Za drugo polovico leta 2013 in začetek leta 2014 je načrtovana priprava več zakonov za izboljšanje časovnega okvira za trajanje gradnje in povečanje konkurenčnosti gradbenega sektorja.

Rast in konkurenčnost: Medtem ko se Švedska uvršča med najuspešnejše države z vidika večine kazalnikov za raziskave in razvoj, pa se spopada z več izzivi, ki bi lahko srednjeročno ogrozili njen konkurenčni položaj. Zlasti sta to upad obsega naložb gospodarskih družb v raziskave in razvoj ter šibko tržno izkoriščanje rezultatov inovacij. Švedska je oktobra 2012 sprejela novo strategijo za inovacije, v kateri je ustrezno upoštevala priporočilo za Švedsko iz leta 2012, in jo zdaj izvaja.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Švedski trg dela na splošno uspešno deluje, vendar pa so nekatere skupine oseb v šibkem položaju na trgu dela, zlasti so to mladi in osebe s priseljenskim ozadjem. Vlada je sprejela več ukrepov, vključno z novimi predlogi za nadaljevanje reforme sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, uvedbo pogodb za uvajanje v delo in nadaljnjimi pogajanji glede „paktov o zaposlovanju“, katerih namen je zmanjšanje stroškov v prvem letu za delodajalce, ki zaposlijo mlade in jim zagotavljajo nadaljnje izobraževanje. Vsi ti ukrepi gredo v pravo smer, vendar bo treba še počakati na njihove konkretne rezultate. Znižanje DDV za restavracije, ki je bilo uvedeno leta 2011, je bilo predstavljeno kot ukrep za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Opravlja se ocena učinka tega ukrepa na cene, plače in zaposlovanje v tem sektorju. Njeni predhodni rezultati naj bi bili znani januarja 2014.

Združeno kraljestvo

Javne finance: Strategija konsolidacije javnih financ se izvaja in napreduje v pravi smeri, toda povprečna hitrost njenega izvajanja se je v tem obdobju upočasnila. Proračunski primanjkljaj se zmanjšuje in naj bi v obdobju 2015–2016 upadel na 4,4 %. Nasprotno pa visoka in še vedno naraščajoča stopnja zadolženosti države ostaja zaskrbljujoča, saj je med letoma 2009 in 2012 bistveno narasla in dosegla 88,8 %.

Finančni sektor: Zaradi nedavno uvedene sheme za financiranje posojil se začenja izboljševati dostop gospodinjstev in gospodarskih družb do kredita. Zakon o reformi bančništva naj bi po načrtih začel veljati v začetku leta 2014. Čeprav se kreditiranje gospodarstva izboljšuje, so prejemniki kreditov predvsem velike gospodarske družbe in sektor nepremičnin. MSP še vedno poročajo o težavah pri dostopu do bančnih kreditov. Nekoliko pa se je izboljšala razpoložljivost nebančnih kreditov. Z ustanovitvijo poslovne banke, ki jo podpira britanska vlada, v letu 2014 bi moralo financiranje MSP postati lažje.

Nepremičninski trg je znova zaživel v vseh regijah, čeprav se stopnja dejavnosti na teh trgih med različnimi regijami močno razlikuje, povsod pa še vedno primanjkuje ponudbe stanovanj. Obstaja tveganje, da bi se z ukrepi za spodbuditev povpraševanja po stanovanjih – zlasti je to program „Help to Buy“ (Pomoč pri nakupu) – ustvaril t. i. premoženjski balon, kar bi še dodatno škodovalo cenovni dostopnosti in povzročilo povečanje zadolženosti gospodinjstev. Ne izvajajo niti načrtujejo se nobene reforme obdavčenja nepremičnin, prav tako pa ni bil sprejet noben ukrep za razširitev davčne osnove za DDV.

Rast in konkurenčnost: Obstaja splošno soglasje, da se okrevanje gospodarstva utrjuje, močno izboljšanje pa potrjujejo dejanski izhodni podatki in kazalniki pregleda za prihodnost. Neto izvoz zdaj pozitivno prispeva h gospodarski rasti, vendar je to prej posledica velikega upada uvoza kot ponovnega povečanja obsega izvoza. Zakon o gospodarski rasti in infrastrukturi iz leta 2013, ki se uporablja za Anglijo in Wales, je začel veljati aprila 2013. Vlada je napovedala sprejetje svežnja „Investing in Britain’s future“ (Vlaganje v prihodnost Velike Britanije), v katerem so podrobno predstavljeni načrt javnih naložb v infrastrukturo v višini več kot 100 milijard GBP do leta 2020, strateške reforme za spodbuditev novih naložb zasebnega sektorja v proizvodnjo energije ter nadaljnje izvajanje in razširitev jamstvenih shem, da se spodbudi financiranje pomembnejših projektov. Prezgodaj je za oceno, toda kar zadeva zmogljivosti za proizvodnjo energije, se zdi, da že uvedeni ukrepi ne zagotavljajo zadostne ravni gotovosti po letu 2020.

Politika zaposlovanja in socialna politika: Od nastopa krize je trg dela pokazal določeno stopnjo odpornosti in stopnja zaposlenosti, ki znaša 71,7 %, je visoka. Še vedno pa ostajajo zaskrbljujoča področja, zlasti v zvezi z brezposelnostjo mladih in stopnjo mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v programe izobraževanja ali usposabljanja (stopnja NEET). Mnogi ljudje, zlasti mladi delavci, imajo negotovo zaposlitev za določen čas ali začasno zaposlitev. Poleg tega je v Združenem kraljestvu preveč nizkokvalificiranih delavcev, primanjkuje pa delavcev z visokimi poklicnimi in tehničnimi kvalifikacijami. S programi, ki jih je za reševanje te problematike, uvedla vlada – zlasti programa „Work Programme“ in „Youth Contract“ – niso bili izpolnjeni zastavljeni cilji. Združeno kraljestvo se spopada tudi s splošnejšim izzivom produktivnosti. Po zadnjih uradnih podatkih Združeno kraljestvo izgublja prednost pred svojimi konkurenti iz držav G7 (proizvodnja na opravljeno delovno uro je za 16 % pod povprečjem držav G7 v letu 2012 in še vedno 2 % pod njeno ravnjo iz leta 2007). Združeno kraljestvo ima najvišjo stopnjo tveganja revščine v enostarševskih gospodinjstvih v EU-28. Uvedeni so bili ukrepi za izboljšanje zagotavljanja varstva otrok in njegove cenovne dostopnosti, vendar izvajanje vodilne reforme sistema socialnega skrbstva, imenovane Universal Credit, spremljajo številne težave.

Euroobmočje

Gospodarski položaj euroobmočja ostaja težaven, saj so se v obdobju od leta 2000 ustvarila neravnotežja, prišlo je do razdrobljenosti finančnega trga, ne popušča pa niti negotovost pri pripravi politik v zvezi z dokončanjem ekonomske in monetarne unije. Da bi dosegli vzdržno rast in ustvarili naložbene priložnosti, so potrebne nadaljnje reforme za povečanje sposobnost prilagajanja gospodarstva in okrepitev konkurenčnosti držav članic euroobmočja.

Euroskupina je na svojem septembrskem zasedanju v povezavi z zagotavljanjem skladnosti skupne kombinacije politik in potrebo po spremljanju in usklajevanju reform razpravljala o sedanjem gospodarskem položaju ter njegovih posledicah za euroobmočje (in kako se to odraža v poročilih za posamezne države članice). Posamezna področja politik, kot je bančna unija, in položaj izbranih držav članic euroobmočja so bili predmet razprav Euroskupine na njenih zasedanjih septembra in oktobra. Kljub temu je treba še bolj okrepiti usklajevanje ekonomskih politik v euroobmočju, predvsem z zvišanjem stopnje zavezanosti gospodarskim reformam, prevzemanjem odgovornosti zanje in njihovim obsežnejšim izvajanjem. 

Kar zadeva fiskalno politiko, so vse države članice euroobmočja predložile svoje osnutke proračunskih načrtov. To je pomembna prelomnica pri krepitvi usklajevanja fiskalnih politik držav članic. Po občudovanja vredni konsolidaciji v preteklih treh letih se bo ta nadaljevala, čeprav se bo sčasoma upočasnila. To je rezultat zgodnje konsolidacije na ravni euroobmočja, ki so jo zahtevala tveganja glede vzdržnosti dolga, in je skladen s postopnim odpravljanjem čezmernih primanjkljajev. Način konsolidacije po državah članicah se še naprej ustrezno diferencira glede na proračunski manevrski prostor. Poleg tega se bo glede na zmanjšanje potreb po prilagajanju kratkoročni učinek na rast zmanjšal in bo več možnosti za gospodarski rasti prijazno konsolidacijo. Na tem področju so možne nadaljnje izboljšave. Na primer, sestava obdavčenja se ne opira v zadostni meri na razširitev davčne osnove in manj izkrivljajoče davke, krčenje izdatkov pa je preveč osredotočeno na gospodarski rasti prijazne izdatke, kot so naložbe. Države članice so pozvane, naj dajo še večji poudarek gospodarski rasti naklonjeni fiskalni politiki, ki je vpeta v srednjeročen fiskalni okvir. Čeprav je bil dosežen precejšen napredek pri krepitvi verodostojnosti srednjeročnih fiskalnih strategij v večini držav članic euroobmočja, pa bi k temu lahko še prispeval popoln in pravočasen prenos pogodbe o stabilnosti, usklajevanju ter upravljanju in direktive o proračunskih okvirih v nacionalno zakonodajo do konca leta 2013.  Države članice so prav tako pozvane, naj svoje proračunske politike dopolnijo s strukturnimi reformami, ki krepijo potencial za gospodarsko rast, da bodo tako še okrepile vzdržnost dolga.

Komisija in EIB sta z namenom zmanjšanja razdrobljenosti finančnega trga pripravili predloge za izvajanje ukrepov, namenjenih financiranju gospodarstva. Zlasti je bila predlagana razširitev skupnih instrumentov za financiranje na osnovi porazdelitve tveganja med Komisijo in Evropsko investicijsko banko, da se spodbudijo naložbe zasebnega sektorja in kapitalskega trga v MSP ter tako razširi obseg novih posojil tem podjetjem po vsej EU. Ti predlogi bi se morali začeti izvajati čim prej, pri tem pa bi morale biti v kar največji možni meri udeležene države članice, da bi se dosegla potrebna kritična masa. Bolj dolgoročno bi bilo treba poleg navedenega proučiti zmanjšanje pomena bančnega posredništva v EU. ECB je napovedala tudi podrobnosti o celostni oceni bank, ki se bo začela novembra in trajala 12 mesecev. EBA je pripravila tehnične standarde v zvezi z nedonosnimi krediti in restrukturiranjem. V Euroskupini so se začele razprave o verodostojnih fiskalnih varovalnih ukrepih. Dosežen je bil napredek pri vzpostavljanju bančne unije, in sicer z dogovorom o enotnem nadzornem mehanizmu, še nedokončanimi razpravami o direktivi o sanaciji in reševanju bank ter direktivi o zajamčenih vlogah med Svetom, Parlamentom in Komisijo ter razpravami o enotnem mehanizmu za reševanje. Dokončanje bančne unije je nujno. Za to je treba oblikovati ne le enotni nadzorni mehanizem, temveč tudi enotni mehanizem za reševanje. Pri tem je bistvenega pomena, da se direktiva o sanaciji in reševanju bank ter direktiva o zajamčenih vlogah sprejmeta še pred koncem leta, enotni mehanizem za reševanje pa še pred iztekom trenutnega zakonodajnega obdobja.

Strukturne reforme se izvajajo neenakomerno. Euroobmočje se odmika od tradicionalnega razcepa med osrednjim delom in obrobjem, ki je bil značilen za razvoj dogodkov v krizi eura do zdaj. Države z dogovorjenim programom so izvedle ambiciozno reformno agendo, vendar morajo svoje reforme nadaljevati enako hitro kot doslej, saj gospodarski temelji še niso popravljeni. Komisija v poročilih o napredku za Španijo in Slovenijo, ki se spopadata s čezmernimi neravnotežji, ugotavlja, da sta ti državi članici po identifikaciji čezmernih neravnotežij okrepili ukrepe v okviru politik ter da bo treba za njihovo odpravo sprejeti še druge korenite ukrepe. Prav tako je treba odpraviti neravnotežja v drugih državah, pa naj gre za države članice s primanjkljaji ali presežki na tekočem računu, da bo mogoče okrepiti gospodarske temelje in potencial za rast. Spremembe na področju konkurenčnosti v velikih državah članicah, kot sta Francija in Italija, bolj neposredno vplivajo na euroobmočje, kar povečuje odgovornost teh držav za izvajanje strukturnih reform, ki bodo izboljšale možnosti za euroobmočje kot celoto.

Kar zadeva zaposlovanje in socialni položaj v euroobmočju, je Komisija sprejela sporočilo o socialni razsežnosti ekonomske in monetarne unije. Poleg tega je za stabilnost ekonomske in monetarne unije nujno potrebno ambiciozno ukrepanje držav članic, da se zagotovi pravilno delovanje trgov dela, hkrati pa prepreči dolgotrajna brezposelnost med ranljivimi skupinami prebivalstva. S tega vidika je ključno, da države članice EU okrepijo svoja prizadevanja in do začetka januarja 2014 zagotovijo začetek izvajanja pobude za zaposlovanje mladih in programa jamstva za mlade.

Pregled napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države euroobmočja dokazuje, da se sprejemajo ukrepi za prebroditev trenutnih gospodarskih težav. Vendar reformna agenda še ni v celoti izpeljana. Države članice morajo skupaj prevzeti odgovornost za okrepitev okrevanja ter se zavezati k izvedbi potrebnih reform na ravni držav članic in ravni euroobmočja, ki bodo omogočile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. S tem bo mogoče zagotoviti trajno izboljšanje življenjskih pogojev njenih državljanov.