52013SC0258

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

Spremni dokument k

predlogu UREDBE SVETA

o Skupnem podjetju Čisto nebo 2

V tem povzetku so predstavljeni glavne ugotovitve in sklepi poročila o oceni učinka, priloženega predlogu Komisije za uredbo Sveta, v katerem so opredeljeni cilji, pravni status in pravila o poslovanju Skupnega podjetja Čisto nebo za obdobje 2014–2024.

Predlog sledi beli knjigi z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“, v kateri je poudarjeno, da bodo skupna evropska prizadevanja ustvarila največjo evropsko dodano vrednost na področjih, kot so čista, varna in tiha vozila pri različnih načinih prevoza, in sporočilu Komisije „Partnerstvo na področju raziskav in inovacij“, v katerem je poudarjeno, da lahko partnerski pristop v javno-zasebnih partnerstvih pomaga pri reševanju glavnih družbenih izzivov in okrepitvi konkurenčnega položaja Evrope.

Predlog temelji na predlogu Komisije za „Obzorje 2020“, ki zagotavlja zakonodajno podlago za prihodnja javno-zasebna partnerstva EU na področju raziskav in inovacij.

1.           Opredelitev težave

1.1.        Težava, ki zahteva ukrepanje

1.1.1.     Zračni prevoz ima pomemben učinek na okolje, ki se povečuje zaradi rasti zračnega prometa

Zračni prevoz danes prispeva približno 7 % vseh emisij, ustvarjenih v prometu, in približno 2 % skupnih svetovnih emisij CO2, vendar se njegov delež zaradi rastočega zračnega prometa hitro povečuje. Število letov v Evropi se bo med letoma 2009 in 2030 podvojilo, zunaj Evrope pa se bo še bolj povečalo.

Upoštevajoč tako napoved, bodo emisije še bistveno večje, če ne bodo sprejeti ukrepi za njihovo zmanjšanje. Če želi Evropa izpolniti svoje podnebne in energetske cilje, je nujno drastično zmanjšati učinek zračnega prometa na okolje.

1.1.2.     Vodilni položaj EU v tem sektorju je ogrožen zaradi vse večje mednarodne konkurence

Sektor aeronavtike EU je danes eden od vodilnih na svetu po proizvodnji, zaposlovanju in izvozu, saj ustvari letni promet v višini več kot 100 milijard EUR in zaposluje približno 500 000 ljudi.

Aeronavtična industrija EU se kljub temu vodilnemu položaju vse bolj spopada z močnimi tradicionalnimi ali novimi mednarodnimi tekmeci, ki precej vlagajo v raziskovalne in razvojne programe.

Če želi ostati konkurenčna, bi se morala osredotočiti na razvoj inovativnih tehnologij z izboljšano okoljsko uspešnostjo in učinkovitejšo porabo goriva ter zagotavljati konkurenčne in visokokakovostne proizvode.

1.1.3.     Sedanje javno-zasebno partnerstvo EU v aeronavtiki je treba izboljšati

Skupno podjetje Čisto nebo, javno-zasebno partnerstvo med Evropsko komisijo in aeronavtično industrijo, od svoje ustanovitve leta 2008 uspešno spodbuja razvoj v smeri strateških okoljskih ciljev. S prvo vmesno oceno[1] leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je koncept skupnega podjetja ustrezen za uresničitev njegovih ciljev. Opredeljena je bila tudi jasna potreba po izboljšanem operativnem in pravnem okviru. Poleg tega je skupina šerp[2] priznala potrebo po racionalizaciji pravnega okvira, da bi bil primeren za prihodnje oblikovanje in izvajanje javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav. Predložila je operativna priporočila za izboljšanje njegove učinkovitosti in delovanja kot instrumenta za upravljanje pobude.

1.2.        Ozadje politike

Strategija Evropa 2020 določa zavezo EU za zmanjšanje emisij vseh toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020. V beli knjigi o prometu je priznano, da promet prispeva velik delež teh emisij, zato je predlagano, naj se med letoma 1990 in 2050 zmanjšajo za 60 %. Strategija Evropa 2020 poziva tudi k „Uniji inovacij“ za spoprijemanje z družbenimi izzivi ter zlasti spodbuja bolj konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire. V programu Obzorje 2020 je predlagan izziv v zvezi s pametnim, zelenim in integriranim prevozom, katerega cilj je med drugim zagotoviti promet, ki gospodarneje izkorišča vire in je okolju prijazen, ter globalni vodilni položaj evropskega prometnega sektorja.

Skupina na visoki ravni za raziskave v letalstvu je ob priznavanju spreminjajočih se izzivov leta 2011 pripravila načrt „Letalstvo za leto 2050“ – novo vizijo za evropski letalski sektor, izdelano ob upoštevanju ciljev Evrope 2020 in bele knjige o prometu ter v soglasju z glavnimi javnimi in zasebnimi akterji v Evropi. V njej so obravnavani izzivi s področja okolja in konkurenčnosti ter predlagani ambiciozni cilji za trajnostni in konkurenčni letalski sektor za leto 2050.[3] Dopolnjena je z novim strateškim raziskovalnim in inovacijskim programom svetovalnega sveta za raziskovanje in inovacije na področju aeronavtike v Evropi (ACARE) in bo v skladu s skupnim načrtom usmerjala prihodnje ukrepe v programih javnega in zasebnega financiranja.

2.           Analiza subsidiarnosti

2.1.        Pravica EU do ukrepanja

EU ima pravico do ukrepanja na tem področju v skladu s členom 187 PDEU, ki izrecno omogoča ustanavljanje skupnih podjetij ali kakršne koli druge strukture, potrebne za učinkovito izvajanje raziskav Unije, tehnološkorazvojnih in demonstracijskih programov.

2.2.        Potreba po javnem posredovanju, subsidiarnost in evropska dodana vrednost

Izboljšanje okoljske uspešnosti aeronavtičnih tehnologij je zapleten in drag postopek, ki zahteva dolgoročno dodelitev sredstev. Sektor se s tehnološkim izzivom ne more spopasti sam, ker so raziskave in razvoj povezani s stroški in tveganji ter ker si investicijska podjetja ne morejo prisvojiti vseh družbenih koristi čistejšega zračnega prevoza.

Poleg tega so tehnološke zmogljivosti, potrebne za inovativne rešitve v aeronavtiki, zelo specializirane, komplementarne in neenakomerno porazdeljene po vseh državah članicah EU. Obseg raziskovalnega programa za okolju prijaznejše zrakoplove presega zmožnosti posameznih držav članic v smislu finančnih obveznosti in vključenih raziskovalnih zmogljivosti.

Z obsežnim programom s podrobno strukturiranim in osredotočenim raziskovalnim načrtom, ki ga sprejmejo javni in zasebni partnerji ter združuje različne usposobljenosti in akterje iz vse Evrope, ter z javno in zasebno finančno udeležbo na ravni EU se lahko spodbudi potreben tehnološki napredek in dosežejo obširni družbeni, gospodarski in okoljski cilji.

2.3.        Izkušnje iz prejšnjih programov

Čisto nebo je k obsežnemu in razvejanemu sodelovanju uspešno privabilo vse ključne deležnike, vključno s številnimi MSP. Vanj je vključenih 12 vodij, 74 podjetij pridruženih članov in več kot 400 partnerskih podjetij, ki si prizadevajo enotno obravnavati okoljske cilje ter predstavljati in potrjevati potrebne tehnološke inovacije. Program je osredotočen na popolnoma nove tehnološke koncepte, ki bi bili drugače zunaj obvladljivega tveganja zasebnega sektorja, in zagotavlja potrebno finančno stabilnost za naložbe v prelomne inovacije v sicer nedosegljivih časovnih okvirih. Tesno je povezan tudi s Skupnim podjetjem SESAR, ki razvija tehnologije za upravljanje zračnega prometa v skladu s pobudo EU „Enotno evropsko nebo“. Kljub temu uspehu se je treba v prihodnosti bolje posvetiti več točkam, kot so izboljšanje odprtosti dejavnosti, povečanje deleža javnih razpisov ter prilagoditev pravnega okvira za podporo učinkovitemu upravljanju in stroškovni učinkovitosti.

3.           Cilji

Cilj pobude je izboljšati konkurenčnost in učinek aeronavtičnih tehnologij na okolje v skladu s cilji strategije Evropa 2020, bele knjige o prometu ter izzivom za pameten, zelen in integriran prevoz iz programa Obzorje 2020.

Skupno podjetje Čisto nebo 2 ima naslednje cilje:

1.           prispevati k dokončanju raziskovalnih dejavnosti, ki so se začele na podlagi Uredbe (ES) št. 71/2008, in k izvajanju Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa Obzorje 2020, ter zlasti k izzivu pametnega, zelenega in integriranega prevoza v okviru stebra družbeni izzivi [...] iz Sklepa Sveta (EU) št. ..../2013/EU [z dne [...] 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za Obzorje 2020];

2.           prispevati k ciljem skupne tehnološke pobude za Čisto nebo 2, zlasti k vključevanju, predstavitvi in potrjevanju tehnologij, ki lahko:

(a) povečajo učinkovitost porabe goriva zrakoplovov in s tem zmanjšajo emisije CO2 za od 20 do 30 % v primerjavi z „najsodobnejšimi“ zrakoplovi, ki se bodo začeli uporabljati leta 2014;

(b) zmanjšajo emisije NOx in hrupa zrakoplovov za od 20 do 30 % v primerjavi z „najsodobnejšimi“ zrakoplovi, ki se bodo začeli uporabljati leta 2014.[4]

4.           Možnosti politike

Program Obzorje 2020 se bo izvajal prek skupnih raziskovalnih projektov, ki bodo dopolnjeni z javno-zasebnimi partnerstvi.

Obravnavane možnosti so:

1. nespremenjeno stanje. Ta možnost vključuje nadaljevanje sedanje pobude Čisto nebo na podlagi programa Obzorje 2020 z razširitvijo dejavnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. Temelji na nadaljnjem delovanju sedanjega Skupnega podjetja Čisto nebo v okviru programa Obzorje 2020, pri čemer se ohrani ureditev njegovega izvajanja;

2. oblikovanje pogodbenega javno-zasebnega partnerstva za izvajanje novega programa. Cilj te možnosti je, da se skupaj s sektorjem vzpostavi skupni program za uresničitev ciljev. Izvaja se prek pogodbenega javno-zasebnega partnerstva na podlagi skupnih raziskovalnih projektov, ki jih upravlja osebje Komisije ali izvajalska agencija. Sedanji program Čisto nebo na podlagi sedmega okvirnega programa se konča leta 2017, kot je bilo prvotno načrtovano;

3. vzpostavitev nove skupne tehnološke pobude z izboljšanim skupnim podjetjem za izvajanje novega programa (Čisto nebo 2). Pri tej možnosti se vzpostavi nov program v obliki skupne tehnološke pobude, ki jo izvaja skupno podjetje. Namen tega programa je doseči zastavljene cilje z obravnavanjem integriranih tehnoloških predstavitev na širši sistemski ravni. Da bi se dosegli nadaljnja učinkovitost in uspešnost, bodo izboljšani in spremenjeni vidiki upravljavske in programske strukture.

4.1.        Zavrnjene možnosti

Možnost „brez financiranja EU“ – opustitev javne podpore za raziskave in inovacije v aeronavtiki na evropski ravni – je bila zavrnjena, ker je v nasprotju z določbami programa Obzorje 2020, ki zračni promet obravnavajo kot izziv.

Za „zgolj regulativno možnost“ se ne šteje, da bi omogočala preprosto doseganje ambicioznih ciljev v sektorju aeronavtike, ker bi moralo obstajati splošno soglasje za njeno izvajanje, cilji glede uspešnosti pa bi bili posledično manj ambiciozni.

Možnost „brez javno-zasebnega partnerstva“ je bila ocenjena kot nezadostna za doseganje zastavljenih ciljev, saj bi lahko izvajanje vrste manjših projektov namesto obsežnega programa integriranih demonstratorjev povzročilo vsaj desetletno zamudo pri doseganju končne zrelosti tehnologije v primerjavi z drugimi možnostmi. S tako zamudo bi bila zamujena priložnost, da se rezultati vključijo v naslednjo generacijo zrakoplovov, preden začnejo obratovati,[5] poleg tega bi bil učinek majhen.

5.           Primerjava možnosti

5.1.        Kako so bile možnosti primerjane

Metodologija ocenjevanja temelji na učinku tehnologij, uvedenih z naslednjo generacijo zrakoplovov, predvidoma v časovnem okviru 2025–2030.[6] Vsaka možnost je ocenjena glede na zmanjšanje emisij zaradi tehnologij, ki jih lahko zagotovi.

Opredeljene tri možnosti politike so bile primerjane na podlagi vrste ključnih učinkov in meril, ki so:

· gospodarski učinek (delovna mesta, MSP, konkurenčnost);

· okoljski učinek (emisije);

· družbeni učinek (javno zdravje, družbene koristi);

· upravni učinek (stroški poslovanja, poenostavljena struktura, učinkovitost upravljanja);

· učinek na raziskave in razvoj (tehnologija, predstavitve, kontinuiteta, razdrobljenost, integracija, časovna naravnanost, stroškovna učinkovitost).

5.2.        Primerjava možnosti in ocena stroškovne učinkovitosti

V oceni je navedeno, da je možnost Čisto nebo 2 najprimernejša možnost, ki zagotavlja najboljša sredstva za dosego ciljev. Ponuja zelo dobro sinergijo s sedanjim raziskovalnim programom ter lahko izhaja iz tehnologij in demonstratorjev, razvitih v okviru programa Čisto nebo, kar bo zagotovilo nemoten prehod.

Možnost Čisto nebo 2 zagotavlja najboljše možnosti za pravočasno vključevanje in potrjevanje novih tehnologij na višji sistemski ravni ter naj bi torej bistveno prispevala k spopadanju z okoljskimi in družbenimi izzivi. Pri možnosti nespremenjenega stanja bi bil učinek manjši, saj bi se razvoj novih tehnologij začel pozneje, potrebni pa bi bili tudi dodatne naložbe in intenzivno delo pri vključevanju in doseganju zrelosti. Pri možnosti pogodbenega javno-zasebnega partnerstva bi bil nujni tehnološki preboj dosežen težje in počasneje zaradi ureditve izvajanja, letnih odločitev o proračunu in vsebine večletnega načrta ter nizke stopnje zavezanosti sektorja.

Kar zadeva gospodarski učinek, naj bi možnost Čisto nebo 2 ustvarila večje koristi v primerjavi z drugimi možnostmi. Poleg tega analiza stroškov in koristi kaže, da je Čisto nebo 2, ki se izvaja prek skupnega podjetja, vsaj stroškovno nevtralna ali ima nekaj koristi v primerjavi z izvajanjem programa na podlagi okvirnega programa s strani Komisije ali izvajalskih agencij, če so upravni stroški enakomerno porazdeljeni med javne in zasebne člane.

Možnost Čisto nebo 2 je najprimernejša tudi glede na rezultate javnega posvetovanja. Sektor jo podpira z osnutkom predhodnega predloga za nadaljevanje dejavnosti.

5.3.        Primerjava učinkov

V preglednici je povzeta primerjava različnih možnosti glede na možnost nespremenjenega stanja.

Možnost Merila || Nespremenjeno stanje || Pogodbeno javno-zasebno partnerstvo || Prenovljena skupna tehnološka pobuda (Čisto nebo 2)

Uspešnost || || ||

Kritična masa || = || − || +

Učinek na MSP || = || − || =

Učinek vzvoda || = || − || =

Učinek inovacij || = || = || +

Okoljski učinki || = || = || +

Gospodarski učinek || = || = || +

Družbeni učinek || = || − || +

Učinkovitost || || ||

Upravni stroški || = || − || +

Upravna poenostavitev || = || = || +

Skladnost || || ||

Skladnost s programi držav članic || = || − || =

6.           Obseg možnosti Čisto nebo 2

Z možnostjo Čisto nebo 2 bodo obravnavane najobetavnejše nove tehnologije za zrakoplove, ki omogočajo izboljšanje okoljske uspešnosti in konkurenčnosti aeronavtične industrije EU, izhajala pa bo iz tehnologij in demonstratorjev, razvitih v okviru programa Čisto nebo.

Za Čisto nebo 2 sta predlagani dve dopolnilni vrsti dejavnosti demonstratorjev:

· trije demonstratorji (predstavitvene platforme inovativnih zrakoplovov) na višji stopnji integracije platform celotnih zrakoplovov. Ti bodo izvajali končna preskušanja sistemov v vseh segmentih letenja (veliki in regionalni zrakoplovi, rotoplani) na najvišji ravni raziskav;

· trije prečni integrirani tehnološki demonstratorji, ki so osredotočeni na osnovno konstrukcijo zrakoplovov, motorje in sisteme ter vključujejo sistem vožnje zrakoplovov po tleh z električnim pogonom in trajnostni življenjski ciklus.

Ocenjevalec tehnologije bo zagotavljal stalno ocenjevanje znanstvenega in tehnološkega napredka ter njegovega morebitnega učinka na okolje.

Program bo izhajal iz uspešnih lastnosti Čistega neba, kot je projektna narava z razmeroma majhnim številom natančno osredotočenih demonstratorjev in jasno določenimi roki. Prehod s Čistega neba na Čisto nebo 2 bo postopen, zagotovljena bo tehnična in vodstvena kontinuiteta.

Trenutna ocena stroškov programa v industriji je 4,05 milijarde EUR. EU bo prispevala 1,8 milijarde EUR iz proračuna programa Obzorje 2020. Industrijski partnerji bodo prispevali 2,25 milijarde EUR, od tega 1 milijardo EUR z dodatnimi aktivnostmi.

7.           Spremljanje in ocenjevanje

Napredek Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bodo spremljali in ocenjevali zunanji in notranji organi.

Notranje spremljanje napredka bo potekalo na naslednji način: prvič, vodstveni kadri Skupnega podjetja bodo spremljali izvrševanje proračuna in napredek pri tehničnem delu; drugič, neodvisni zunanji strokovnjaki bodo vsako leto opravili tehnični pregled; in, tretjič, znanstveni in tehnološki svetovalni odbor bo analiziral rezultate pregleda in pripravil oceno. Na podlagi teh ocen bo pripravljeno letno poročilo o dejavnostih, ki ga bo sprejel upravni odbor in bo objavljeno.

Evropska komisija bo organizirala oceno, ki jo bodo neodvisni strokovnjaki izvedli na podlagi natančno opredeljenih ključnih kazalnikov uspešnosti, povezanih s tehničnimi, vodstvenimi in finančnimi zadevami: oceno pred začetkom programa (predhodno), vmesne ocene in oceno po koncu programa (naknadno).

Ocenjevalec tehnologije bo tako kot pri sedanjem programu Čisto nebo ohranjen kot pomemben instrument za meritev učinka, njegova vloga pa bo okrepljena. Omogočil bo podrobnejšo oceno okoljskih koristi, povezanih z novimi tehnologijami, in meril učinek različnih tehnoloških dosežkov glede na njihove posamezne cilje.

[1]               http://ec.europa.eu/research/jti/pdf/clean_sky_interim_evaluation_15-12-2010.pdf.

[2]               http://ec.europa.eu/research/jti/pdf/jti-sherpas-report-2010_en.pdf.

[3]               Npr. 75-odstotno zmanjšanje emisij CO2 na potniški kilometer, 90-odstotno zmanjšanje emisij NOx in 65-odstotno zmanjšanje emisij zaznanega hrupa do leta 2050 v primerjavi z izhodiščem iz leta 2000.

[4]               Najsodobnejši zrakoplov je novo izhodišče, uvedeno za prihodnje pobude. Trenutno se rezultati Čistega neba primerjajo z referenčnimi podatki za zrakoplove iz leta 2000. Najsodobnejši zrakoplovi (npr. Airbus A320-NEO, Boeing 737-MAX, Boeing 787, Airbus A350) že vključujejo 15-odstotno zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi z zrakoplovi iz leta 2000.

[5]               Predvidoma med letoma 2025–2030.

[6]               Zaradi posebnosti razvoja zrakoplovov bodo nove tehnologije, ki niso vključene v naslednjo generacijo, uvedene eno generacijo pozneje. Čas med dvema generacijama je običajno od 10 do 15 let (naslednja generacija približno v obdobju 2040–2045).