52013SA0007

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52013SA0007 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52013SA0007

Help

Posebno poročilo št. 7/2013 Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?

HTML

PDF

52013SA0007

Posebno poročilo št. 7/2013 Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?

GLOSAR

Dodana vrednost EU : Dodana vrednost EU je vrednost, ki jo ukrepi EU dodajo k vrednosti, ki bi bila dosežena samo z ukrepi držav članic.

Dohodkovna podpora za delavce : Denarni odhodki za nadomestilo za brezposelnost. To vključuje odpravnine, ki se plačujejo iz javnih sredstev, in pokojnine za upravičence pred dopolnjeno "standardno" upokojitveno starostjo, če se izplačujejo zaradi brezposelnosti ali iz razlogov v zvezi s politiko trga dela. Glej An Interpretative Guide to the OECD Social Expenditure Database (Razlagalni vodič po podatkovni zbirki socialnih izdatkov OECD), OECD, 2007.

ERS : Evropsko računsko sodišče (ali "Sodišče")

ESPG : Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

ESS : Evropski socialni sklad

GD za proračun : Generalni direktorat za proračun

GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje : Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

OECD : Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; zdaj je v OECD včlanjenih 21 držav članic EU.

POVZETEK

I. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006 kot izraz solidarnosti EU z delavci, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev. ESPG bi moral olajšati ponovno vključevanje teh delavcev v delovno razmerje z zagotavljanjem finančnih prispevkov za časovno omejene in usklajene svežnje prilagojenih storitev. Ti svežnji vključujejo aktivne ukrepe na trgu dela, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Pogosto vključujejo tudi dohodkovno podporo in druga nadomestila, ki se izplačajo delavcem.

II. Presežne delavce podpira tudi Evropski socialni sklad (ESS), zlasti s programi vseživljenjskega učenja. Toda ESS je za razliko od ESPG, ki je bil zasnovan za kratkoročno podporo v nujnih primerih, namenjen odpravljanju dolgoročnih strukturnih neravnovesij.

III. Vrednost svežnjev pomoči ESPG je do 31. decembra 2012 znašala 627 milijonov EUR za 89 odobrenih vlog držav članic. ESPG ukrepe sofinancira 50- ali 65-odstotno, razliko pa prispeva zadevna država članica.

IV. Sodišče je prišlo do naslednjih zaključkov:

(a) skoraj vsem delavcem, upravičenim do sredstev ESPG, so bili zagotovljeni prilagojeni in dobro usklajeni ukrepi;

(b) vsi ukrepi ESPG so lahko upravičeni tudi do sredstev ESS in nekatere države članice so se raje odločile za uporabo sredstev ESS kot ESPG;

(c) določeni niso bili nobeni količinsko opredeljeni cilji za ponovno vključevanje. Poleg tega obstoječi podatki niso primerni za ocenjevanje uspešnosti ukrepov za ponovno vključevanje delavcev v delovno razmerje;

(d) ESPG je dodano vrednost EU ustvaril, ko so se njegova sredstva uporabljala za sofinanciranje storitev za presežne delavce ali nadomestil, ki v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic praviloma ne obstajajo;

(e) toda Sodišče je v vseh revidiranih zadevah odkrilo tudi ukrepe za zagotavljanje dohodkovne podpore za delavce, ki bi jih sicer plačale države članice. Ukrepe dohodkovne podpore je v svoje svežnje vključilo kar šestnajst od devetnajstih držav članic, ki so prejele sredstva ESPG. Ti ukrepi so skupaj predstavljali 33 % povrnjenih stroškov za vse zadeve ESPG;

(f) postopek odobritve ESPG, ki zahteva ad hoc proračunski postopek, je zelo dolgotrajen. To ovira solidarnost EU z odpuščenimi delavci, ki jim je pomoč namenjena.

V. Sodišče priporoča, naj:

(a) države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi razpoložljivost posodobljenih in zanesljivih podatkov za spremljanje doseganja ciljev in primerjavo izidov različnih ukrepov;

(b) Evropski parlament, Svet in Komisija razmislijo o omejitvi sredstev EU na ukrepe, ki bodo najverjetneje ustvarili dodano vrednost EU, namesto da se z njimi financirajo že obstoječe nacionalne sheme dohodkovne podpore za delavce;

(c) Evropski parlament, Svet in Komisija kot o nadomestni možnosti za sedanjo shemo ESPG razmislijo o možnosti prilagoditve okvira ESS in dodeljevanja sredstev, da bi hitreje zagotovili podporo delavcem, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev.

UVOD

1. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006 kot izraz solidarnosti EU z delavci, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev. ESPG bi moral olajšati ponovno vključevanje teh delavcev v delovno razmerje z zagotavljanjem finančnih prispevkov za časovno omejene in usklajene svežnje prilagojenih storitev [1]. Ti svežnji vključujejo aktivne ukrepe na trgu dela, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in iskanje nove zaposlitve. Pogosto vključujejo tudi dohodkovno podporo in druga nadomestila, ki se izplačajo delavcem.

2. ESPG ni zajet v večletni finančni okvir. Zato mora vsako vlogo za podporo ESPG, ki jo vloži država članica, temeljito oceniti Komisija in odobriti proračunski organ EU (Svet in Evropski parlament). ESPG skupno upravljajo Komisija in države članice.

3. Presežni delavci lahko prejmejo tudi pomoč iz Evropskega socialnega sklada (ESS), zlasti prek programov vseživljenjskega učenja. Toda ESS je za razliko od ESPG, ki je bil zasnovan za kratkoročno podporo v nujnih primerih, namenjen odpravljanju dolgoročnih strukturnih neravnovesij.

4. ESPG podpira delavce, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije (500 ali več odpuščenih [2] v enem ali več podjetjih v EU), kadar imajo ti presežki delovne sile znaten škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo ("merilo trgovine"). Zato morajo države članice prosilke dokazati, da je odpuščanje presežnih delavcev povezano z znatnim povečanjem uvoza v EU, hitrim padcem tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitvijo proizvodnje v tretje države.

5. Z odstopanjem od Uredbe o ESPG se je ESPG od 1. maja 2009 do 31. decembra 2011 uporabljal tudi za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ("merilo krize") [3].

6. Na primer, ko je bila danska ladjedelniška industrija zaradi učinkov krize uničena, je prišlo do odpuščanja delavcev. ESPG je v tej državi članici podpiral presežne delavce zadnje ladjedelnice (glej sliko 1). Drugi primer je nemška proizvodnja avtomobilske opreme, ki je bila še posebej prizadeta na Spodnjem Saškem in v Severnem Porenju - Vestfaliji (glej sliko 2).

7. Skupna odobrena pomoč ESPG v obdobju od 9. marca 2007 (datum prve vloge) do 31. decembra 2012 je znašala 627 milijonov EUR (379 milijonov EUR iz proračuna EU in 247 milijonov EUR od držav članic) za 89 odobrenih vlog [4], pri čemer je letna proračunska zgornja meja za obdobje 2007–2013 500 milijonov EUR. ESPG ukrepe sofinancira 50- ali 65-odstotno [5], razliko pa prispeva zadevna država članica.

8. ESPG naj bi predvidoma deloval do 31. decembra 2013. Toda Komisija je z novo uredbo o ESPG predlagala njegovo nadaljevanje do 31. decembra 2020 [6].

Slika 1

+++++ TIFF +++++

Slika 2

+++++ TIFF +++++

OBSEG REVIZIJE IN REVIZIJSKI PRISTOP

9. Glavni cilj revizije je bil oceniti prispevek ESPG, in sicer ustvarjanje dodane vrednosti EU, k omogočanju čimprejšnje vrnitve presežnih delavcev na trg dela. Sodišče je preučilo zlasti naslednja vprašanja:

(a) Ali so bili vsi prizadeti delavci deležni prilagojenih ukrepov ESPG in ali so bili aktivni ukrepi na trgu dela, ki so bili sofinancirani iz ESPG, usklajeni z drugimi podobnimi ukrepi (npr. z ukrepi ESS in držav članic)?

(b) Ali je bil ESPG učinkovit pri ponovnem vključevanju na trg dela?

(d) Ali se je postopek odobritve v okviru ESPG izvajal pravočasno?

10. Osem zadev v štirih državah članicah (po dve na Danskem, v Nemčiji, na Irskem in v Litvi), v katerih se je uporabljal ESPG, je bilo revidiranih na kraju samem. V okviru teh zadev je bilo izplačanih 67 milijonov EUR od 627 milijonov EUR (10,7 %) do 31. decembra 2012 dodeljene pomoči ESPG. Vzorec osmih zadev je zajemal samo izvedene zadeve ter odražal različne velikosti gospodarstev EU, raznolikost prizadetih gospodarskih sektorjev in pomembne razlike med merili za pomoč ESPG (glej tabelo 1).

TABELA 1

Pregled revidiranih zadev ESPG [9999]

Vir: Evropska komisija.

11. Revizija je zajemala obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Vključevala je razgovore, preučevanje dokumentacije Komisije in organov štirih revidiranih držav članic ter analizo podatkov o stopnjah ponovnega vključevanja. Revizija v državah članicah je vključevala tudi organizacijo osmih sestankov fokusne skupine, na katerih so lahko svoja mnenja izmenjali različni lokalni deležniki ESPG (akademiki, uprave in socialni partnerji) (glej sliko 3).

12. Poleg zgoraj navedenega so bili analizirani tudi rezultati vmesne ocene ESPG, ki jo je opravila Komisija [7]. Poročilo o vmesni oceni iz decembra 2011 je zajemalo prvih 15 zadev [8], ki jih je sofinanciral ESPG v osmih državah članicah. Ena od teh (Nokia, Nemčija) je bila vključena v vzorec zadev, ki jih je Sodišče revidiralo na kraju samem.

13. Sodišče je izvedlo tudi anketo, ki jo je naslovilo na države članice, ki niso uporabljale ESPG (Bolgarija, Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Združeno kraljestvo), da bi ugotovilo razlog za to.

Slika 3

+++++ TIFF +++++

OPAŽANJA

SKORAJ VSEM DELAVCEM SO BILI PONUJENI PRILAGOJENI IN DOBRO USKLAJENI UKREPI

14. Da bi izkazali solidarnost vsem prizadetim delavcem, bi bilo treba prilagojene ukrepe ponuditi ne samo odpuščenim delavcem v glavnem prizadetem podjetju, ampak tudi zaposlenim pri dobaviteljih tega podjetja.

15. V revidiranih zadevah so ukrepe ESPG lahko izkoristili skoraj vsi prizadeti delavci. Ugotovljen ni bil noben primer namerne izključitve potencialnih upravičencev.

16. Toda Sodišče je v zadevah Karmann in Dell ugotovilo, da neznano število presežnih delavcev, ki so bili prej zaposleni pri dobaviteljih prizadetih podjetij, ni bilo vključenih v noben podporni ukrep ESPG [9]. Glavni razlog za nevključevanje teh delavcev so bile težave, ki so jih imele države članice pri ugotavljanju, kateri dobavitelji so bili prizadeti.

STORITVE SO BILE PRILAGOJENE POSAMEZNIKOM

17. Storitve, ki so bile ponujene potencialnim upravičencem, so bile na splošno prilagojene njihovim potrebam, zato je bilo zanje najverjetneje, da bodo dosegle rezultate. Ta pozitivni vidik, ki je bil omenjen že v vmesni oceni, je potrdila tudi ocena osmih revidiranih zadev ESPG, ki jo je izvedlo Sodišče. Konkretni primeri prilagojenih storitev so navedeni v okviru 1.

18. Na Irskem v vlogah ni bila vedno vzpostavljena povezava med prilagojenimi storitvami in dejanskimi potrebami na trgu dela. Zato v tej fazi ni bilo opredeljeno, ali so predloženi ukrepi najprimernejši za podpiranje ponovnega vključevanja presežnih delavcev.

UKREPI ESPG SO BILI NA SPLOŠNO DOBRO USKLAJENI Z NACIONALNIMI UKREPI IN ESS

19. Uredba o ESPG določa, da bi morali biti ukrepi ESPG za čim večji učinek vedno del usklajenega svežnja prilagojenih storitev. To pomeni, da bi morali biti usklajeni z ukrepi, ki so se izvajali pred prilagojenimi storitvami, ki jih sofinancira ESPG, ali istočasno [10]. Države članice bi morale svojo pomoč usklajevati tudi s strukturnimi skladi [11], zlasti ESS.

20. Sodišče je ugotovilo, da so države članice ESPG in ESS na splošno uspešno usklajevale z nacionalnimi ukrepi na trgu dela. Običajno so bili obstoječi ukrepi ESS dopolnjeni z dodatnimi ukrepi ESPG, ki so bili zasnovani posebej za potrebe delavcev.

21. Poleg tega Sodišče pri nobeni od osmih revidiranih zadev ni odkrilo primerov prekrivanja različnih ukrepov ali podvojenega financiranja posameznikov.

OKVIR 1

TRIJE PRIMERI SVEŽNJEV PRILAGOJENIH STORITEV NA IRSKEM IN DANSKEM

V zadevi Dell so irski organi zagotovili podporo za otroško varstvo in storitve učenja na daljavo. Okrajni in mestni odbori za podjetništvo so za presežne delavce v podjetju Dell zagotovili posebne tečaje (npr. o tem, kako ustanoviti lastno podjetje) ter mentorstvo za uspešno premagovanje upravnih postopkov.

V zadevi SR Technics so bili posebej zasnovani nekateri tečaji, npr. s področja aeronavtike v sodelovanju z irskim organom za letalstvo. Če ni bilo mogoče zagotoviti primernih tečajev posebej za presežne delavce, so ti prejeli nepovratna sredstva, ki so jim omogočila obiskovanje ustreznih tečajev, namenjenih širši javnosti (80 % jih je bilo tehnične narave ali povezanih z letalsko industrijo). To je bilo prvič na Irskem, da je organ za usposabljanje in zaposlovanje sodeloval z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za izobraževanje in poklicno usposabljanje, da bi zagotovil vajeništvo za civilno prebivalstvo.

Na Danskem (Odense Steel Shipyard (I)) je ESPG spodbujal izvajanje ukrepov za visokokakovostno usposabljanje. Ti ukrepi so bili bolj dolgoročni in prilagojeni ter so vodili k višjim kvalifikacijam od tistih, ki jih lahko brezposelni običajno pridobijo, in k možnosti sektorske preusmeritve. Po mnenju več udeležencev v fokusni skupini, ki so jo organizirali revizorji, so prilagojene storitve močno presegale obseg nacionalnih prilagojenih ukrepov in so veljale za edinstveno priložnost, saj so odpuščeni delavci prevzeli odgovornost za svoj osebni projekt ponovnega vključevanja.

NEKATERE DRŽAVE ČLANICE SO RAJE UPORABLJALE ESS KOT ESPG

22. Čeprav naj se ESS ne bi uporabljal za nepredvidljive dogodke, se vsi ukrepi v okviru Uredbe o ESPG lahko izvajajo tudi v okviru ESS [12]. Ali se iz ESS lahko sofinancira podpora za delavce, ki so bili žrtve množičnega odpuščanja presežnih delavcev zaradi nepredvidljivega dogodka, ali ne, je odvisno predvsem od nacionalnih pravil za upravičenost in vsebine operativnih programov.

23. Anketa, ki jo je Sodišče izvedlo v državah članicah, ki niso nikoli uporabile pomoči ESPG, je pokazala naslednje razloge za dajanje prednosti ESS pred ESPG:

(a) višja stopnja sofinanciranja ESS (do 85 %) v primerjavi z ESPG (do 65 %) odvrača od uporabe ESPG. Ta razlog je navedlo šest držav članic [13], že leta 2010 pa ga je priznala tudi Komisija [14];

(b) ESS se lahko izvaja hitreje kot ESPG ali pa so nacionalne uprave z ESS bolje seznanjene [15];

(d) dolgotrajen postopek za odobritev vlog za pomoč ESPG [17].

24. Bolj omejevalni pogoji ESPG, zlasti merilo v zvezi s trgovino, so še eden od razlogov, zakaj se države raje odločajo za ESS kot za ESPG. Nekaterim državam članicam je po množičnem odpuščanju presežnih delavcev morda lažje preusmeriti sredstva ESS k podpori presežnih delavcev, kot pa zaprositi za sredstva ESPG. Britanski organi, na primer, niso nikoli zaprosili za pomoč ESPG, kljub temu, da je bilo za 18 zadev ugotovljeno, da bi lahko bile upravičene do takšne pomoči [18].

PONOVNEGA VKLJUČEVANJA DELAVCEV, KI SO DOBILI PODPORO ESPG, V DELOVNO RAZMERJE NI MOGOČE ZANESLJIVO OCENITI

25. Da bi ocenili učinkovitost sklada, je treba spremljati in ovrednotiti njegove rezultate in učinke ter jih primerjati z drugimi shemami, ki imajo podobne cilje. Glede na cilj ESPG je najrelevantnejši kazalnik uspešnosti to, ali lahko pomaga pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev v delovno razmerje.

26. Sodišče je preverilo, ali so bile stopnje ponovnega vključevanja, izračunane kot odstotek ponovno vključenih delavcev glede na vse presežne delavce, na voljo za vseh osem revidiranih zadev. Tabela 2 prikazuje te odstotke za različna standardna razmejitvena obdobja.

TABELA 2

STOPNJE PONOVNEGA VKLJUČEVANJA ZA OSEM REVIDIRANIH ZADEV

Opombe:

- Vsi podatki temeljijo na podatkih držav članic. Podatki o ponovnem vključevanju niso natančni.

- Ponovno vključeni udeleženci so v zadevnem obdobju bodisi samozaposleni bodisi zaposleni na trgu dela.

- NV = število ali odstotek delavcev ni na voljo.

Vir: države članice.

DE | DE | DK | DK | IE | IE | LT | LT |

število | % | število | % | število | % | število | % | število | % | število | % | število | % | število | % |

Presežni delavci | 1337 | | 2476 | | 1021 | | 1358 | | 2840 | | 1135 | | 751 | | 1612 | |

Od njih udeleženci v ukrepih ESPG | 1305 | 98 % | 1740 | 70 % | 385 | 38 % | 568 | 42 % | 2606 | 92 % | 756 | 67 % | 457 | 61 % | 773 | 48 % |

na koncu ESPG | 385 | 30 % | 636 | 37 % | 89 | 23 % | 198 | 35 % | 560 | 21 % | NA | NA | 162 | 35 % | 453 | 59 % |

od 3 do 12 mesecev po koncu ESPG | 627 | 48 % | NV | NV | NV | NV | NV | NV | 1272 | 49 % | 334 | 44 % | 159 | 35 % | 410 | 53 % |

od 3 do 12 mesecev po koncu ESPG | NV | NV | 1178 | 68 % | 136 | 35 % | NV | NV | NV | NV | NV | NV | 191 | 42 % | 458 | 59 % |

27. Medtem ko so bili podatki o ponovnem vključevanju za obdobje po končanih ukrepih ESPG na voljo za vse delodajalce, razen za zadevo SR Technics, ti podatki za druga razmejitvena obdobja, prikazana v tabeli 2, pogosto niso bili na voljo ("NV"). V zadevi podjetja Odense Steel Shipyard (I) zaradi časovnega okvira ukrepov ESPG [19] ni bilo razpoložljivih podatkov o razmerah presežnih delavcev po enem letu. Popoln pregled je bil mogoč samo za Litvo. Iz tabele je razvidno, da je ESPG nekoliko prispeval k ponovnemu vključevanju presežnih delavcev.

28. V najbolj uspešnem primeru (zadeva "Construction", Litva) je bilo po končanih ukrepih ESPG na trg dela ponovno vključenih 59 % vseh presežnih delavcev. Najnižja stopnja ponovnega vključevanja delavcev takoj po koncu pomoči ESPG je znašala 21 % (zadeva Dell, Irska). Najvišja zabeležena stopnja ponovnega vključevanja je 12 mesecev po končanih ukrepih ESPG znašala 68 % (zadeva Karmann, Nemčija), toda podatki za to obdobje so bili na voljo le za štiri zadeve od osmih.

POMANJKANJE CILJEV ZA PONOVNO VKLJUČEVANJE IN SPECIFIČNIH PODATKOV O USPEŠNOSTI ESPG

29. Na kakovost in razpoložljivost podatkov o ponovnem vključevanju je negativno vplivalo več dejavnikov. Prvi je ta, da države članice na splošno niso določile količinsko opredeljenih ciljev za ponovno vključevanje. Od osmih revidiranih zadev je tak cilj vključevala le ena [20]. Zato uspešnosti ukrepov z vidika doseganja njihovih ciljev ni mogoče oceniti.

30. Drugi je ta, da javni ali zasebni zavodi za zaposlovanje v Nemčiji ter na Danskem in Irskem pri zbiranju podatkov o ponovnem vključevanju niso sistematično razlikovali med ukrepi ESPG, ESS in drugimi nacionalnimi ukrepi, ki so bili namenjeni posebej delavcem, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev.

31. V Nemčiji, na primer, je določanje učinka posameznih ukrepov ali skupine ukrepov na ponovno vključevanje otežilo kombiniranje več modulov usposabljanja, financiranih iz ESS in ESPG [21]. Pomemben vpliv na ponovno vključevanje so imeli tudi zunanji dejavniki (splošne gospodarske razmere, vpletenost Volkswagna pri zadevi Karmann, subvencije za zaposlovanje).

32. Tretji dejavnik je bil ta, da revidirani organi držav članic niso razlikovali med glavnima vrstama ukrepov ESPG:

(a) aktivni ukrepi na trgu dela, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in pomoč pri iskanju nove zaposlitve;

(b) dohodkovna podpora, ki se plača delavcem.

33. Medtem ko v Nemčiji ter na Danskem in Irskem tega pomembnega razlikovanja ni bilo, je litovski organ upravljanja zagotovil celo podatke o ponovnem vključevanju, iz katerih je razvidno razlikovanje med delavci, ki so sodelovali v vseh različnih ukrepih.

34. Poleg tega ni natančnih podatkov, ki bi omogočali ugotovitev tega, kateri projekti, sofinancirani iz ESS, bi dejansko lahko izpolnjevali merila za pomoč ESPG. To bi bilo koristno za primerjavo med stopnjami ponovnega vključevanja, ki so se dosegle s skladi z različnimi proračunskimi, pravnimi in operativnimi ureditvami. Poleg tega bi pripomoglo k merjenju učinka ESPG. Na nezadostno kakovost (netočnost, nepopolnost in nedoslednost) razpoložljivih informacij o spremljanju ESS je Sodišče opozorilo že pri prejšnjih revizijah smotrnosti poslovanja. Komisija zlasti nima doslednih in zanesljivih podatkov o uspešnosti glede doseganja ciljev, ki jih podpira EU, njeno ocenjevanje in nadzor pa sedaj nista usmerjena k učinkovitosti [22].

PODATKE O PONOVNEM VKLJUČEVANJU JE BILO TEŽKO PRIMERJATI

35. Podatke o ponovnem vključevanju je vedno težko primerjati. Kot je navedeno v vmesni oceni ESPG so na rezultate v zvezi s ponovnim vključevanjem vplivali tako dejavniki na strani ponudbe (kvalifikacije presežnih delavcev) kot na strani povpraševanja (lokalne gospodarske razmere in razmere na trgu dela) [23].

36. Pri ESPG pa je to primerjavo oviral še dodaten element, in sicer razlike med časovnim okvirom ESPG in drugih ukrepov na trgu dela, saj so bili bolj pomoči potrebni delavci prepuščeni ESPG, ki se izvaja relativno počasi (glej okvir 2 in odstavek 42).

37. Glede na to, da oba sklada, ESS in ESPG, podpirata usposabljanje in ponovno vključevanje brezposelnih, je takšna primerjava nujna zlasti z vidika dobrega finančnega poslovodenja, saj bi lahko pokazala potencialne strukturne probleme. To se je zgodilo v spodnjem primeru (okvir 2).

38. Zgornji primer prikazuje, da je pravočasnost eno najpomembnejših meril za dosego neke stopnje uspešnosti sklada pri doseganju ciljev v zvezi s ponovnim vključevanjem. Iz zadeve Nokia je razvidno tudi, da sta ESPG in ESS podpirala isto ciljno skupino, vendar iz razlogov, ki so v popolnem nasprotju z namenom, za katerega sta bila sklada ustanovljena. ESS, ki je strukturni sklad, je omilil nujne primere, ESPG, ki je sklad za nujne primere, pa je podpiral tiste, ki jih je bilo težje ponovno vključiti na trg dela.

39. ESPG in ESS delujeta kot dopolnjujoča se sklada, ki bodisi zagotavljata dolgoročno strateško pomoč bodisi delujeta kot enkraten časovno omejen in specifičen odziv na nujne primere, kjer je potrebno prestrukturiranje.

OKVIR 2

PREHODNE DRUŽBE NOKIA – RAZLIČNA USPEŠNOST ZARADI RAZLIČNIH ČASOVNIH OKVIROV

Družba za mobilno telefonijo Nokia je 30. junija 2008 zaprla svoj proizvodni obrat v mestu Bochum (Severno Porenje - Vestfalija). Da bi zaposlili začasno presežne delavce, so bila eno za drugim ustanovljena tri prehodna podjetja (kot se imenujejo po nemški zakonodaji).

Prvo prehodno podjetje (podprto samo s sredstvi ESS) je bilo ustanovljeno junija 2008, sedem mesecev pred prošnjo Nemčije za sredstva ESPG. To podjetje je doseglo stopnjo ponovnega vključevanja v višini 66 %. Zadnje, tretje prehodno podjetje je bilo ustanovljeno šele februarja 2009, ko je bila oddana vloga za sredstva ESPG. Doseglo je stopnjo ponovnega vključevanja v višini 4,35 %.

Zadeva Nokia je dober primer – ne zato, ker so bila sredstva ESS toliko uspešnejša od sredstev ESPG, ampak zato, ker se je pokazalo, da je bil ESS hitrejši pri sprostitvi sredstev kot ESPG, zaradi česar je dosegel tudi boljše rezultate v zvezi s ponovnim vključevanjem. Res pa je, da je moral ESPG poskrbeti za osebe v težjih razmerah, ki jih ni bilo mogoče uspešno ponovno vključiti na trg dela s prvima prehodnima podjetjema.

NEMČIJA

40. Organ upravljanja je menil, da primerjava med različnimi sklopi podatkov o ponovnem vključevanju ni izvedljiva. Zato ni opredelil primerljive statistične skupine prebivalstva za skupino upravičencev ESPG niti ni naredil primerjave s splošnimi stopnjami ponovnega vključevanja na zvezni ravni.

DANSKA

41. Zaradi manjkajočih podatkov primerjava med rezultati v zvezi s ponovnim vključevanjem udeležencev projekta ESPG in splošnimi stopnjami ponovnega vključevanja izven revidiranih zadev ni bila mogoča.

IRSKA

42. Iz anket, ki jih je izvedel organ upravljanja, je razvidno, da je bila v istem časovnem okviru stopnja zaposlenosti presežnih delavcev, ki niso dobili pomoči ESPG, višja kot pri upravičencih tega sklada. Razliko v stopnjah zaposlenosti je mogoče delno pojasniti s tem, da nekateri udeleženci niso dokončali programov usposabljanja ali izobraževanja.

43. Po navedbah organa upravljanja pa so verjeten razlog za nižjo stopnjo ponovnega vključevanja, ki jo je dosegel ESPG na Irskem, razlike med profili presežnih delavcev, saj so najbolj kvalificirani delavci zaposlitev našli brez pomoči ESPG.

LITVA

44. Rezultati v zvezi s ponovnim vključevanjem s pomočjo ESPG so se bistveno razlikovali med različnimi projekti ESPG, saj so bili odvisni od izvedenih ukrepov in ciljne skupine, zaradi česar enostavna primerjava ni bila mogoča.

KOMISIJA

45. Podatki o spremljanju so bili Komisiji na voljo samo v obliki končnih poročil o ESPG šest mesecev po koncu obdobja izvajanja. Toda ta poročila zaradi nedoslednosti in nezanesljivosti podatkov o ponovnem vključevanju (glej odstavke od 25 do 44) ne omogočajo zanesljive primerjave med različnimi zadevami ESPG ali med ukrepi, ki so se uporabili v posameznih zadevah.

46. V končnih poročilih namreč ni poglobljene analize vrste in odstotka nadomestil, ki so bila izplačana ali dodeljena za vse doslej odobrene zadeve ESPG. Poleg tega zbirka podatkov Komisije ni omogočala identifikacije posameznih ukrepov ESPG in sredstev, ki so jim bila dodeljena, niti opredelitve kazalnikov uspešnosti, kot so podatki o udeležbi ali stopnje ponovnega vključevanja. Manjkajo tudi podatki o posameznih ukrepih ESPG ali nacionalnih ukrepih, ki so bili predhodniki ukrepov ESS ali so jih dopolnjevali.

TRETJINA SREDSTEV ESPG NADOMEŠČA NACIONALNE SHEME DOHODKOVNE PODPORE ZA DELAVCE, IN TO BREZ DODANE VREDNOSTI EU

47. Dodana vrednost EU presega koncept preproste dodane vrednosti. To je vrednost, ki jo ukrepi EU dodajo k vrednosti, ki bi bila dosežena samo z ukrepi držav članic. Poraba iz proračuna EU mora namreč nuditi jasne in vidne koristi za EU in njene državljane, ki se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije [24].

48. Sodišče se sklicuje predvsem na opredelitev OECD za aktivne programe na trgu dela [25]. V skladu s tem so ukrepi, katerih cilj je izboljšanje možnosti upravičencev za pridobitev plačane zaposlitve ali drugačno povečanje njihove zmožnosti za zaslužek, opredeljeni kot aktivni ukrepi, zato se šteje, da izpolnjujejo pogoje za dodano vrednost EU. Ti ukrepi ne vključujejo samo storitev, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in pomoč pri iskanju nove zaposlitve, temveč tudi nadomestila za mobilnost in štipendije ter nadomestila, ki so dodeljena v okviru ESPG in v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic običajno ne obstajajo.

49. Nasprotno pa ukrepi za dohodkovno podporo za delavce, ki vključujejo nadomestila za brezposelnost in programe za predčasno upokojitev, ne morejo veljati za ukrepe, ki ustvarjajo dodano vrednost EU. Dohodkovna podpora za delavce namreč ni "aktiven ukrep na trgu dela" [26], poleg tega pa zmanjšuje delež takšnih ukrepov v svežnju ESPG. Komisija je v vmesni oceni že poročala, da ukrepi usposabljanja v povprečju pomenijo samo 26 % porabe ESPG [27].

50. Kot je razvidno iz tabele 3, je vseh osem revidiranih zadev vključevalo ukrepe ESPG za zagotavljanje dohodkovne podpore, ki bi jih sicer plačale države članice, ne glede na pomoč ESPG. Učinek te vrste pomoči ESPG, ki razen dodatnih sredstev EU za države članice ne ustvarja nobene dodane vrednosti, je povrnitev dela stroškov sistema nadomestil za brezposelnost držav članic.

TABLE 3

RAZČLENITEV SREDSTEV ESPG GLEDE NA VRSTO PRILAGOJENIH UKREPOV V VSEH OSMIH REVIDIRANIH ZADEVAH ESPG

Vir: Evropsko računsko sodišče, na podlagi razpoložljivih podatkov GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter organov držav članic.

DE | DK | IE | LT |

EUR | % | EUR | % | EUR | % | EUR | % | EUR | % | EUR | % | EUR | % | EUR | % |

Aktivni ukrepi | Usposabljanje/prekvalifikacija | 1926538 | 20 % | 2324115 | 24 % | 2368478 | 31 % | 6877045 | 33 % | 6596330 | 50 % | 2307271 | 52 % | 70283 | 19 % | 96040 | 9 % |

Pomoč pri iskanju zaposlitve in splošno informiranje | 661139 | 7 % | 1126894 | 12 % | 100256 | 1 % | 1530203 | 7 % | 192412 | 1 % | 24748 | 1 % | – | – | – | – |

Spodbude za zaposlovanje | – | – | – | – | – | – | 612081 | 3 % | – | – | – | – | 17073 | 5 % | 51426 | 5 % |

Podporna zaposlitvi in rehabilitaciji | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | 136407 | 37 % | 450720 | 43 % |

Spodbude za podjetništvo in ustanavljanje podjetij | 22159 | 0 % | 7198 | 0 % | 2488 | 0 % | 1369129 | 7 % | 3283375 | 25 % | 586570 | 13 % | 33963 | 9 % | 322552 | 31 % |

Drugi ukrepi | – | – | – | – | – | – | – | – | 218090 | 2 % | 27420 | 1 % | – | – | 661 | 0 % |

Dohodkovna podpora | 7117315 | 73 % | 6076406 | 64 % | 5294117 | 68 % | 10485906 | 50 % | 2940682 | 22 % | 1464435 | 33 % | 109457 | 30 % | 135123 | 13 % |

Skupaj | 9727151 | 100 % | 9534613 | 100 % | 7765339 | 100 % | 20874364 | 100 % | 13230889 | 100 % | 4410444 | 100 % | 367182 | 100 % | 1056480 | 100 % |

UKREPI DOHODKOVNE PODPORE ZA DELAVCE PRI POLOVICI REVIDIRANIH ZADEV POMENIJO VEČJI DEL SOFINANCIRANIH ODHODKOV

51. Sodišče je za vsako od zadev revidiranega vzorca izračunalo zneske sredstev ESPG, ki so bila dodeljena različnim vrstam ukrepov in zlasti dohodkovni podpori za delavce (glej tabelo 3).

52. V šestih od osmih zadev, ki so prikazane v tabeli 3, so svežnji ESPG vključevali relativno visok delež dohodkovne podpore. V Nemčiji in na Danskem ter v po eni zadevi na Irskem in v Litvi je namreč dohodkovna podpora pomenila več kot tretjino skupne vrednosti zadevnih svežnjev prilagojenih ukrepov.

53. V posameznih revidiranih zadevah v Nemčiji in na Danskem so ukrepi usposabljanja, katerih namen je bil prekvalificiranje ali dokvalificiranje presežnih delavcev, predstavljali le tretjino zadevnih svežnjev ESPG ali manj, po drugi strani pa so ukrepi dohodkovne podpore v obliki nadomestil za brezposelnost ali enakovredne pomoči pomenili od 50 % do 73 %. Poleg tega v teh zadevah ni bilo mogoče sistematično vzpostaviti povezave med dohodkovno podporo za presežnega delavca in njegovim sodelovanjem v nekem ukrepu na trgu dela, ki ga financira ESPG, kot je usposabljanje.

UKREPI DOHODKOVNE PODPORE ZA DELAVCE NA SPLOŠNO POMENIJO TRETJINO POVRNJENIH STROŠKOV

54. Ker ni zadovoljive podatkovne zbirke zadev ESPG, je Sodišče preučilo podatke o vlogah držav članic, ki jih je Komisija zbrala za vseh 89 zadev ESPG, za katere so bile na voljo ustrezne informacije. Ugotovljeno je bilo (glej tabelo 4), da so 33 % podpore ESPG za delavce (torej brez tehnične pomoči državam članicam) pomenili ukrepi dohodkovne podpore, kot so nadomestila za brezposelnost.

55. 29 % doslej odobrenega skupnega sofinanciranja ESPG in 89 % vseh doslej odobrenih ukrepov dohodkovne podpore je bilo dodeljenih šestim državam članicam. Med temi so poleg Nemčije in Danske še Avstrija, Italija, Francija in Malta [28].

56. Sodišče ugotavlja tudi, da si Komisija v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir prizadeva omejiti podporo ESPG v obliki nadomestil, kar vključuje dohodkovno podporo za delavce, tako da bi pomenila največ 50 % posameznega svežnja ESPG [29].

PREGLEDNICA 4

RAZČLENITEV SREDSTEV ESPG GLEDE NA VRSTO PRILAGOJENIH UKREPOV IN PO DRŽAVAH ČLANICAH

Opombi:

- Vsi zneski so v EUR na dan 31. decembra 2012.

- Zavrnjene in umaknjene zadeve so izvzete.

Vir: Evropsko računsko sodišče, na podlagi razpoložljivih podatkov Komisije za 89 odobrenih vlog.

Država članica | Ukrepi ESPG |

Aktivni ukrepi | Dohodkovna podpora | Skupaj |

Avstrija | 8234726 | 23 % | 27602090 | 77 % | 35836816 |

Nemčija | 26038835 | 36 % | 46985923 | 64 % | 73024758 |

Italija | 26736900 | 36 % | 46753250 | 64 % | 73490150 |

Francija | 25857836 | 42 % | 35239500 | 58 % | 61097336 |

Malta | 792920 | 62 % | 476942 | 38 % | 1269862 |

Danska | 59405375 | 68 % | 27871817 | 32 % | 87277192 |

Češka | 353171 | 74 % | 121292 | 26 % | 474463 |

Litva | 3273610 | 77 % | 969200 | 23 % | 4242810 |

Španija | 61810966 | 88 % | 8288900 | 12 % | 70099866 |

Poljska | 1637795 | 92 % | 137050 | 8 % | 1774845 |

Irska | 86027249 | 92 % | 7153436 | 8 % | 93180685 |

Grčija | 3956000 | 93 % | 310000 | 7 % | 4266000 |

Romunija | 4036200 | 93 % | 310000 | 7 % | 4346200 |

Švedska | 29242680 | 93 % | 2151000 | 7 % | 31393680 |

Portugalska | 13739582 | 97 % | 464000 | 3 % | 14203582 |

Finska | 3783575 | 98 % | 94500 | 2 % | 3878075 |

Nizozemska | 35500765 | 100 % | - | - | 35500765 |

Belgija | 27864008 | 100 % | - | - | 27864008 |

Slovenija | 3325370 | 100 % | - | - | 3325370 |

Skupaj | 421617563 | 67 % | 204928900 | 33 % | 626546463 |

RAZLIČNO SOFINANCIRANJE ESPG V PODOBNIH GOSPODARSKIH OKOLIŠČINAH

57. Sodišče opaža nedosledne rezultate v podobnih gospodarskih okoliščinah v zvezi z ukrepi dohodkovne podpore za delavce v Nemčiji in Avstriji [30], ki sta največji uporabnici te vrste podpore ESPG.

58. Nemčija je za namene financiranja ESPG štela, da trajanje ukrepov usposabljanja ali kvalificiranja pomeni nekaj manj kot polovico običajnega delovnega časa delavcev [31]. Avstrija pa je za podobne ukrepe štela, da pomenijo 100 % običajnega delovnega časa. To je posledica tega, da avstrijska shema kratkoročnih nadomestil zaposlitev poln delovni čas opredeljuje kot zgolj 50 % običajnega delovnega časa.

59. Zaradi teh različnih nacionalnih odločitev pomeni sofinanciranje kratkoročnih nadomestil iz ESPG v Avstriji dvakrat več zadev v primerjavi z nemškimi zadevami. Toda Sodišče opaža, da ta razlika pri odločanju o financiranju ESPG ni vplivala na posameznike, saj so v celoti prejeli nadomestila, predvidena v nacionalnih shemah.

POSTOPEK ODOBRITVE ESPG JE PREVEČ DOLGOTRAJEN ZA SKLAD ZA NUJNE PRIMERE

60. Da bi bil kar najbolj učinkovit, bi moral biti ESPG sposoben hitro zagotoviti svoj finančni prispevek, da se financirani ukrepi za prizadete delavce zagotovijo kar najhitreje potem, ko pride do odpuščanja presežnih delavcev.

61. Sodišče je po tem, ko je določilo povprečno trajanje postopka odobritve, ocenilo, koliko ga je mogoče skrajšati ob upoštevanju različnih pravnih določb in pravil, ki jih je treba spoštovati.

62. Postopek odobritve ESPG je proces, ki traja od trenutka, ko država članica uradno odda vlogo, do takrat, ko Komisija in proračunski organ zadevi ESPG dodelita finančni prispevek. Postopek je mogoče razdeliti v zaporedne faze (imenovane postopek ocenjevanja, proračunski postopek in postopek pooblastitve), ki skupaj v povprečju trajajo 41 tednov.

DIAGRAM

SHEMATSKI PRIKAZ POSTOPKA ODOBRITVE ESPG

+++++ TIFF +++++

POSTOPEK OCENJEVANJA BI BILO MOGOČE SKRAJŠATI

63. Postopek ocenjevanja je sestavljen iz ocene ter postopkov internega posvetovanja Komisije, ki vodijo k sprejetju predloga sklepa proračunskega organa. Postopek v povprečju traja 30 tednov.

64. Ocena v povprečju traja 15 tednov od datuma uradne oddaje vloge države članice, če upoštevamo neformalne izmenjave informacij med pristojnim organom države članice in Komisijo pa je ta postopek še veliko daljši.

65. Eden od dejavnikov, ki prispeva k dolgotrajnosti ocene, je možnost dopolnjevanja vlog držav članic kadar koli po uradni oddaji vloge, ki jo predvideva Uredba o ESPG. Uvedba časovne omejitve za to možnost in uporaba izkušenj lahko skrajšata čas 15 tednov, ki je potreben za oceno vlog držav članic z nujnim primerom. Naknadna interna posvetovanja znotraj Komisije v povprečju prav tako trajajo 15 tednov.

PRORAČUNSKI POSTOPEK IN POSTOPEK POOBLASTITVE ŠE DODATNO VPLIVATA NA PRAVOČASNOST PODPORE SKLADA

66. Ker ESPG deluje izven večletnega finančnega okvira, se za vsako zadevo ESPG uporabi poseben proračunski postopek, da se zagotovi razpoložljivost odobrenih proračunskih sredstev. V praksi to pomeni, da mora proračunski organ, ko Komisija opredeli zadostna sredstva in/ali razveljavi obveznosti, sprejeti sklep o njihovi uporabi [32]. Za ta proračunski postopek je potrebnih še približno sedem tednov, ki jih ni mogoče skrajšati.

67. Postopek odobritve se zaključi s postopkom pooblastitve, ki vodi k sprejetju uradnega sklepa o plačilu finančnega prispevka. Trajanje postopka pooblastitve je v povprečju 4 tedne, kar je tesno povezano z določbami poslovnika Komisije [33]. Odobreni finančni prispevek se nato plača zadevni državi članici.

TRAJANJE POSTOPKA ODOBRITVE ESPG JE NEPRIMERNO DOLGOTRAJNO

68. Postopek odobritve je zelo dolgotrajen, zlasti če upoštevamo, da naj bi bil ESPG sklad za nujne primere. Ocenjevalci so Komisijo že v poročilu o vmesni oceni leta 2011 opozorili na to, da je dolgotrajen postopek odobritve ESPG morda prepočasen, da bi lahko zagotavljal pravi mehanizem "hitrega odzivanja" v kriznih časih.

69. Celoten postopek odobritve je v povprečju 11 tednov daljši od običajnega postopka Komisije za sprejetje sklepa o financiranju.

PRORAČUNSKI ORGAN JE NA KONCU ODOBRIL VSE PROJEKTE, KI JIH JE PREDLOŽILA KOMISIJA

70. Proračunski organ je odobril vse predloge, ki jih je predložila Komisija. Zavrnjena je bila le ena vloga od 114. Razlog za to je verjetno zelo uspešna podpora Komisije državam članicam med fazo oddaje vlog. Sodišče je namreč v vseh osmih revidiranih zadevah našlo zadostne dokaze o uspešni podpori državam članicam.

71. Poleg tega ni niti eden od revidiranih ali anketiranih organov držav članic izrazil nezadovoljstva s službo Komisije, ki je odgovorna za ESPG. Bolj kot na težave s kakovostjo podpore so organi opozarjali na težave v zvezi s celotnim postopkom ESPG.

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

72. Sodišče se zaveda potrebe po izkazovanju solidarnosti EU z delavci, ki jih je prizadelo odpuščanje presežnih delavcev, ki je posledica sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Ni pa prepričano, da so vsi elementi sedanjega mehanizma ESPG najprimernejši za zagotavljanje specifične podpore za odpuščene delavce z dodano vrednostjo EU.

SKORAJ VSEM UPRAVIČENIM DELAVCEM SO BILI ZAGOTOVLJENI PRILAGOJENI IN DOBRO USKLAJENI UKREPI

73. Prilagojene ukrepe ESPG so lahko koristili skoraj vsi upravičeni delavci. Toda v nekaterih primerih presežni delavci, ki so bili prej zaposleni pri dobaviteljih prizadetega podjetja, niso bili vključeni v podporo ESPG (odstavki od 14 do 18).

74. Podpora ESPG je bila na splošno dobro usklajena z ukrepi ESS in nacionalnimi ukrepi na trgu dela, pri čemer so dodatni ukrepi ESPG, ki so bili zasnovani posebej za izpolnitev potreb delavcev, dopolnjevali obstoječe ukrepe (odstavki od 19 do 21).

75. Medtem ko je ESS namenjen odpravljanju dolgoročnih strukturnih neravnovesij, je bil ESPG zasnovan za kratkoročno podporo v nujnih primerih. Čeprav naj bi se ESS ne uporabljal za nepredvidljive dogodke, se vsi ukrepi v okviru Uredbe o ESPG lahko uporabljajo tudi v okviru ESS. Nekatere države članice so dajale prednost uporabi ESS zaradi višje stopnje sofinanciranja, hitrejšega izvajanja in razpoložljivosti vnaprejšnjega financiranja, pa tudi zaradi dolgotrajnega postopka odobritve in bolj omejevalnih pogojev ESPG (odstavki od 22 do 24).

PONOVNEGA VKLJUČEVANJA DELAVCEV, KI SO DOBILI PODPORO ESPG, V DELOVNO RAZMERJE NI MOGOČE ZANESLJIVO OCENITI

76. Podatki o ponovnem vključevanju sicer obstajajo, vendar niso dovolj natančni, dosledni ali podrobni za oblikovanje kakršnih koli zaključkov. Zato ni bilo mogoče narediti nobene koristne primerjave ali primerjalne analize med ukrepi ESPG znotraj posamezne zadeve ESPG, med posameznimi zadevami ESPG ter zadevami ESPG in drugimi aktivnimi programi na trgu dela. Določeni niso bili nikakršni količinsko opredeljeni cilji za ponovno vključevanje (odstavki od 25 do 46).

PRIPOROČILO 1

Države članice in Komisija bi za izboljšanje kakovosti informacij o dosežkih različnih zadev in uspešnosti ukrepov, ki podpirajo presežne delavce, morale sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi razpoložljivost posodobljenih in zanesljivih podatkov za spremljanje doseganja ciljev in primerjavo rezultatov različnih ukrepov.

TRETJINA SREDSTEV ESPG NADOMEŠČA NACIONALNE SHEME DOHODKOVNE PODPORE ZA DELAVCE, IN TO BREZ DODANE VREDNOSTI EU

77. ESGP je dodano vrednost EU ustvaril, ko so se njegova sredstva uporabljala za sofinanciranje storitev za presežne delavce ali nadomestil, ki praviloma v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic ne obstajajo. To še posebej velja za aktivne ukrepe, ki so namenjeni temu, da se izboljšajo možnosti upravičencev za pridobitev plačane zaposlitve ali povečajo njihove zmožnosti za zaslužek, kot so usposabljanje, pomoč za samozaposlitev, svetovanje in iskanje nove zaposlitve, nadomestila za mobilnost ter štipendije (odstavki od 47 do 49).

78. Toda Sodišče je v vseh revidiranih primerih odkrilo tudi ukrepe za zagotavljanje dohodkovne podpore delavcem, ki bi jo sicer plačale države članice. Zato Sodišče meni, da imajo dodano vrednost EU samo ukrepi usposabljanja in neposredni aktivni ukrepi podpore za presežne delavce, ostalo so zgolj dodatna sredstva za države članice. 16 od 19 držav članic, ki so dobile sredstva ESPG, je v svoje svežnje vključilo ukrepe dohodkovne podpore. Ti ukrepi so pomenili 33 % povrnjenih stroškov za vse zadeve ESPG (odstavki od 50 do 56).

79. Komisija ni dovolj spremljala deleža, ki ga predstavljajo ukrepi podpore za delavce (odstavka 45 in 46). Poleg tega lahko različne odločitve držav članic povzročijo različno sofinanciranje ESPG za podobne ukrepe dohodkovne podpore (odstavki od 57 do 59).

PRIPOROČILO 2

Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali razmisliti o omejitvi sredstev EU na ukrepe, ki bodo najverjetneje ustvarili dodano vrednost EU, namesto da se z njimi financirajo že obstoječe nacionalne sheme dohodkovne podpore za delavce.

POSTOPEK ODOBRITVE ESPG JE PREVEČ DOLGOTRAJEN ZA SKLAD ZA NUJNE PRIMERE

80. Postopek odobritve ESPG je zelo dolgotrajen. To odvrača od uporabe ESPG, in posledično preprečuje solidarnost EU z odpuščenimi delavci, ki jim je pomoč namenjena.

81. K skupni dolgotrajnosti postopka odobritve prispeva tudi potreba po proračunskem postopku (odstavki od 60 do 69).

PRIPOROČILO 3

Evropski parlament, Svet in Komisija naj kot nadomestni možnosti za sedanjo shemo ESPG razmislijo o možnosti prilagoditve okvira ESS, da bi hitreje zagotovili podporo delavcem, ki jih je prizadelo množično odpuščanje presežnih delavcev.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi g. Harald NOACK, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na svojem zasedanju 10. junija 2013

Za Računsko sodišče

+++++ TIFF +++++

Vítor Manuel da Silva Caldeira

Predsednik

[1] Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (UL L 167, 29.6.2009, str. 26) – skupaj "Uredba o ESPG". Glej člen 3 "Upravičeni ukrepi".

[2] Do 30. maja 2009 je bila spodnja meja 1000 presežnih delavcev.

[3] Člena 1 in 2 Uredbe o ESPG. Merilo krize se je v skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 dejansko uporabljalo samo od 18. junija 2009 do 31. decembra 2011.

[4] Države članice so do 31. decembra 2012 vložile 114 vlog, od katerih jih je bilo 10 neuspešnih (eno je zavrnila Komisija, devet pa so jih umaknile države članice prosilke), 15 pa jih je bilo še vedno v postopku odobritve ESPG.

[5] V skladu s členoma 1 in 10 Uredbe o ESPG je stopnja sofinanciranja za vse vloge, predložene od 1. maja 2009 do 31. decembra 2011, znašala 65 %. Pred tem obdobjem in po njem je stopnja financiranja znašala 50 %.

[6] COM(2011) 608 final z dne 6. oktobra 2011.

[9999] Vsa navedena imena zadev ESPG je strogo dodelila Komisija. Prikazana so na spletni strani ESPG spletišča GD Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (http://ec.europa.eu/social/), pa tudi v statističnih podatkih o ESPG (2007–2011), ki jih je objavila Komisija. Če se imena zadev ESPG neposredno ali posredno nanašajo na imena podjetij, bralec teh podjetij ne sme povezovati z izjavami v tem posebnem poročilu ali izjavami Sodišča in izjavami v zvezi s tem posebnim poročilom. Imenovana podjetja niso ne upravičenci ESPG ne upravitelji revidiranih zadev ESPG.

[7] Mid-term evaluation of the European Globalisation Adjustment Fund:final report (vmesna ocena Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: končno poročilo), ki ga je družba GHK predložila GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, 2011 (http://ec.europa.eu/social).

[8] BenQ (Nemčija), Nokia (Nemčija), Castilla y Léon in Aragón (Španija), Catalonia (Španija), DELPHI (Španija), Perlos (Finska), PSA suppliers (Francija), Lombardy (Italija), Piedmont (Italija), Sardinia (Italija), Tuscany (Italija), Alytaus tekstilė (Litva), Textiles (Malta), Lisbon-Alentejo (Portugalska) ter North-Centre (Portugalska).

[9] Nekatere težave pri doseganju presežnih delavcev prizadetih dobaviteljev so bile ugotovljene že pri vmesni oceni. Glej vmesno oceno, str. 100.

[10] Glej člen 5 Uredbe o ESPG o informacijah za usklajevanje, ki so potrebne v fazi predložitve vloge, ter člen 6 o dopolnjevanju in usklajevanju.

[11] Člena 5(3) in 6(2) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

[12] Odgovor komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve na poslansko vprašanje E-1230/2010 z dne 19. aprila 2010.

[13] Bolgarija, Estonija, Ciper, Latvija, Madžarska in Slovaška. Višji nacionalni prispevek je veljal za vidno oviro za predložitev vloge za prispevek ESPG. Odgovori držav članic, ki niso uporabile sredstev ESPG, na anketo Evropskega računskega sodišča, oktober 2012. Glej tudi dokument za razpravo v zvezi s trajnimi spremembami Uredbe (ES) št. 1927/2006 iz leta 2009, Procedural changes (Postopkovne spremembe), 25.– 26. januar 2011.

[14] Odgovor komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve na poslansko vprašanje E-1230/2010 z dne 19. aprila 2010.

[15] Bolgarija, Ciper in Madžarska.

[16] Bolgarija, Estonija, Ciper, Latvija, Madžarska in Slovaška.

[17] Estonija, Latvija in Madžarska. Glej tudi dokument za razpravo v zvezi s trajnimi spremembami Uredbe (ES) št. 1927/2006 iz leta 2009, Procedural changes (Postopkovne spremembe), 25.- 26. januar 2011.

[18] Po navedbah Komisije je bil ESS Združenega kraljestva po množičnih odpuščanjih presežnih delavcev preusmerjen v zagotavljanje usposabljanja zanje.

[19] Vloga za prispevek ESPG je bila oddana 6. oktobra 2011, končno poročilo pa je treba oddati do 5. marca 2014.

[20] Zadeva Odense Steel Shipyard (I): to opažanje je potrdila revizija vzorca posameznih upravičencev, ki so prejeli pomoč ESPG, ki jo je izvedlo Sodišče. Cilj je bil, da je šest mesecev po končanih ukrepih ESPG zaposlenih 25 % udeležencev. Dosežen je bil skoraj 11 mesecev prej.

[21] To ugotovitev sta potrdila analiza vzorca posameznih upravičencev v Nemčiji, ki so prejeli pomoč ESPG, izvedena v okviru revizije, in vrednotenje z dne 16. septembra 2012, ki ga je naročil organ upravljanja, str. 4; Bundesministerium für Arbeit und Soziales (zvezno ministrstvo za zaposlovanje in socialne zadeve), Der Europäische Globalisierungsfonds in Deutschland: Eine Untersuchung und Bewertung seiner Umsetzung und Potenziale (Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v Nemčiji: pregled in ocena izvajanja in potencialov), oktober 2012, str. 2, 9, 10, 72 in 88 (http://www.bmas.de).

[22] Glej odstavek 51 posebnega poročila št. 17/2009 o dejavnostih za poklicno usposabljanje žensk, ki se sofinancirajo iz Evropskega socialnega sklada ter odstavka 63 in 64 posebnega poročila št. 25/2012 – Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce? (http://eca.europa.eu).

[23] Vmesna ocena, str. 101–102.

[24] Mnenje Evropskega računskega sodišča št. 1/2010 – Izboljševanje finančnega poslovodenja proračuna Evropske unije: tveganja in izzivi (http://eca.europa.eu).

[25] Aktivni programi na trgu dela vsebujejo vse socialne izdatke (razen za izobraževanje), ki so namenjeni izboljšanju možnosti upravičencev za pridobitev plačane zaposlitve ali povečanju njihove zmožnosti za zaslužek. Ta kategorija vključuje izdatke za javne zavode za zaposlovanje, usposabljanje za nastop na trgu dela, posebne programe za mladino, ki prehaja iz šole na delovno mesto, programe na trgu dela za zagotovitev ali spodbujanje zaposlovanja brezposelnih in drugih oseb (razen mladine in invalidov) ter posebne programe za invalide (An Interpretative Guide to the OECD Social Expenditure Database (Razlagalni vodič po podatkovni zbirki socialnih izdatkov OECD), OECD, 2007, str. 14).

[26] Tu so mišljeni vsi odhodki za nadomestilo za brezposelnost. To vključuje odpravnine, ki se izplačujejo iz javnih sredstev, in pokojnine za upravičence pred dopolnjeno "standardno" upokojitveno starostjo, če se izplačujejo zaradi brezposelnosti ali iz razlogov v zvezi s politiko trga dela (An Interpretative Guide to the OECD Social Expenditure Database (Razlagalni vodič po podatkovni zbirki socialnih izdatkov OECD), OECD, 2007, str. 15).

[27] Glej poročilo o vmesni oceni, 8. december 2011, str. 42. Vmesna ocena, ki je bila pripravljena za Komisijo, je temeljila na vzorcu 15 zadev, ki so bile odobrene pred začetkom veljavnosti spremembe Uredbe o ESPG iz leta 2009.

[28] Glej tudi tabelo 4.

[29] Člen 7(1) COM(2011) 608 final.

[30] Zadeva Steiermark.

[31] Ta stopnja je količnik, izračunan na podlagi telefonske ankete, ki je bila izvedena za vlogo v zvezi z zadevo Nokia. Količnik se je nato uporabljal za vse ostale zadeve ESPG v Nemčiji.

[32] Odstavek 28 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2006/C 139/01).

[33] Glej člene od 13 do 15 poslovnika Komisije (C(2000) 3614 z dne 8. decembra 2000), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2010/138/Euratom z dne 24. februarja 2010 (UL L 55, 5.3.2010, str. 60).

--------------------------------------------------

Top

Choose the experimental features you want to try

52013SA0007