OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje

Ta pobuda je vključena v strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[1], ki v ospredje postavlja digitalno infrastrukturo kot del vodilne pobude „digitalna agenda za Evropo“[2]. Njen poudarek je na Namen digitalne agende je med drugim razvoj in vzpostavitev čezmejnih javnih spletnih storitev, da bi se povečala mobilnost podjetij in državljanov. Kjer se zakonodaja in pobude s področja enotnega trga (kot sta direktiva o storitvah ali načrt za e-javna naročila) zanašajo na možnost, da podjetja sodelujejo in poslujejo z javnimi upravami elektronsko in prek meja, je potrebna zlasti interoperabilnost javnih storitev. Digitalna agenda nadalje poudarja potrebo po uvedbi in vzpostavitvi visokohitrostnih širokopasovnih povezav za vse prek fiksnih in brezžičnih tehnologij, ter olajšanje naložb v nova, zelo hitra, odprta in konkurenčna internetna omrežja, ki bodo so ožilje prihodnjega sodobnega gospodarstva. EU si je za uvedbo in vzpostavitev širokopasovnih omrežij do leta 2020 določila visoke cilje.

Komisija je 29. junija 2011 sprejela sporočilo „Proračun za strategijo Evropa 2020“ o naslednjem večletnem finančnem okviru (VFO) (2014-2020)[3], v katerem je predlagala uvedbo instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), da bi spodbudila dokončno vzpostavitev prednostne energetske, prometne in digitalne infrastrukture s sredstvi v višini 40 milijard EUR, od katerih bo Komisija v svojem predlogu 9,2 milijarde EUR namenjenea digitalnim omrežjem in storitvam.

Evropski svet je 8. februarja 2013 sprejel sklepe o novem VFO in določil proračunska sredstva za „digitalni IPE“ v višini 1 milijarde EUR. Komisija zdaj na tej podlagi predlaga spremembo svojega predloga Uredbe o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja. V času nastajanja tega dokumenta pogajanja med Svetom in Evropskim parlamentom o naslednjem večletnem finančnem okviru še niso bila zaključena. Prav tako še vedno potekajo pogajanja o predlogu Uredbe o vzpostavitvi IPE.

Spremenjeni predlog v največji možni meri upošteva najnovejša stališča Sveta in ustreznega odbora Evropskega parlamenta. Z njim naj bi se posredovanje IPE osredotočilo na manjše število infrastruktur za digitalne storitve, in sicer ob upoštevanju strogih meril za določanje prednosti in z omejenim prispevkom za širokopasovno povezavo prek finančnih instrumentov, da bi se spodbudile zasebne naložbe in naložbe iz drugih javnih virov (ne IPE). Predlog kljub svojemu omejenemu finančnemu prispevku k širokopasovni povezavi nudi okvir, ki omogoča širše prispevke podjetij in institucionalnih akterjev, kot je Evropska investicijska banka.

Namen predloga

Ta uredba naj bi določila smernice za cilje in prednostne naloge, predvidene za širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve na področju telekomunikacij v okviru  instrumenta za povezovanje EvropeIPE.

V teh smernicah so v prilogi opredeljeni projekti skupnega interesa za vzpostavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve in širokopasovna omrežja. Ti projekti bodo prispevali k izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, spodbudili bodo medomrežno povezovanje ter medsebojno povezljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih omrežij in dostop do njih ter podpirali razvoj enotnega digitalnega trga. Ti projekti so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope, ki je priložena tej uredbi

Ta uredba naj bi odpravila ozka grla, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, kar pomeni, da je treba povezljivost omrežja z infrastrukturo javnih digitalnih storitev ter dostop do nje zagotoviti tudi prek meja. Za telekomunikacijska omrežja so ovire v operativnem smislu v nasprotju z npr. financiranjem obvoznice okrog prestolnice, ki je ključna za pretočnost prometnega koridorja,  prisotne tako na strani ponudbe kot tudi na strani povpraševanja. Na strani ponudbe so to npr. številne neoptimalna tržna nepopolnosti situacija in vzporedno slabe poslovne priložnosti za naložbe v širokopasovna omrežja in zagotavljanje bistvenih storitev v javnem interesu (npr. e-zdravje, e-identiteta, e-javna naročila in njihova čezmejna interoperabilnost). Na strani povpraševanja pa se enotni digitalni trg z znatnim potencialom za rast zanaša na to, da bodo vsi državljani, podjetja in uprave povezani z digitalnimi omrežji.

Instrument za povezovanje Evrope naj bi spodbudil uporabo inovativnih finančnih instrumentov, namenjenih spodbujanju naložb v infrastrukturo, z zmanjšanjem naložbenega tveganja in zagotavljanjem dolgoročnejšega financiranja tako za alternativne kot za prvotne operaterje. Inovativni finančni instrumenti imajo pomemben učinek finančnega vzvoda na zasebne in druge javne naložbe, medtem ko se še vedno zanašajo na tržne mehanizme. Za izredno slabe izide poslovanja pri naložbah v infrastrukturo instrument za povezovanje Evrope predvideva tudi možnost sofinanciranja prek nepovratnih sredstev.

Pri širokopasovnih omrežjih ukrepi, ki na področju širokopasovnih povezav prispevajo k projektom skupnega interesa, spodbujajo naložbe v omrežja, s katerimi bo mogoče do leta 2020 doseči cilje digitalne agende za Evropo, tj. univerzalno pokritost pri hitrosti 30 Mbps oziroma najmanj 50 % gospodinjstev z naročnino na storitve s hitrostjo, višjo od 100 Mbps. Oblikovan bo uravnotežen portfelj projektov za hitrosti 30 in 100 Mbps, pri čemer bo treba ustrezno upoštevati potrebe držav članic po naložbah, ki po okvirnih ocenah znašajo do 270 milijard EUR.

Pri infrastrukturi infrastrukturah za digitalne storitve se ozka grla pri vzpostavljanju storitev v interoperabilnih okvirih odpravljajo z javnimi naročili in neposrednimi nepovratnimi sredstvi,  v nekaterih primerih večinoma s visokimi stopnjami sofinanciranja celotnim financiranjem platform na ravni EU, saj evropske interoperabilne infrastrukture za storitve nimajo fizičnih lastnikov. Sicer si niti posamezne države članice niti zasebni vlagatelji ne bi prizadevali za vzpostavitev storitev v interoperabilnih okvirih čezmejnih storitev. Zato je dodana vrednost EU visoka.

Med projekte Projekti skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalne storitve iz Priloge dajejo najprej prednost gradnikom. spadajo vseevropske visokohitrostne hrbtenične povezave za javne uprave, čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave na podlagi interoperabilne identifikacije in overovitve (npr. vseevropske elektronski postopki za ustanovitev podjetja in čezmejna naročila, e-pravosodje, čezmejne e-zdravstvene storitve); za ustanovitev podjetja in čezmejna naročila, e-pravosodje, čezmejne e-zdravstvene storitve); zagotavljanje dostopa do informacij javnega sektorja, vključno z digitalnimi viri evropske dediščine, data.eu in večjezični viri, varnost in zaščita (varnejši internet in kritična storitvena infrastruktura) ter pametne energetske storitve. Med projekte skupnega interesa lahko spada tudi delovanje elektronskih javnih storitev, ki se izvajajo v okviru drugih programov Skupnosti, kot je program ISA („Interoperabilne rešitve za evropske javne uprave“). Vsako leto bodo glede na razpoložljiva sredstva izbrane posebne infrastrukture za digitalne storitve iz Priloge, ki bodo nato vzpostavljene.

Za širokopasovna omrežja bo v okviru te uredbe na voljo malo sredstev. Načelo javne finančne podpore še naprej velja na področjih, kjer ni dovolj zasebnih naložb, vendar bo treba javna sredstva črpati večinoma iz drugih virov in ne IPE, zlasti iz nacionalnih virov in evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kjer bodo informacijske in komunikacijske tehnologije verjetno vključene med tematske cilje, zajete v zahtevah po osredotočanju na tematske prednostne naloge.

Ob upoštevanju ključnega pomena širokopasovnih omrežij za rast in delovna mesta ter finančnih in tehničnih izzivov, povezanih z javnimi naložbami v sektorju, ta uredba predvideva omejeno in učinkovito pomoč. IPE bo z majhnim prispevkom financiral vzpostavitev finančnih instrumentov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju: Unija), zlasti v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, ti finančni instrumenti pa bodo olajšali učinkovito porabo drugih javnih in tudi zasebnih sredstev. Tako bo IPE sam lahko financiral le omejeno število širokopasovnih projektov, vendar bo poleg tega omogočil učinkovito dodeljevanje sredstev, na primer iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj bo organom upravljanja omogočil, da prispevajo sredstva iz operativnih programov. Takšni prispevki bodo namenjeni porabi v zadevni državi članici ali regiji in bi lahko olajšali doseganje kritične mase in ekonomije obsega pri izvedbi projektov. Predlog vzpostavlja okvir za širše prispevke podjetij in institucionalnih akterjev, ta okvir pa je namenjen povečanju stopnje prispevkov za širokopasovne projekte skupnega interesa, ki bo močno presegla stopnjo financiranja iz Uredbe.

Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope IPE[4]. Ta predlog je treba zato obravnavati skupaj s predlogom navedene uredbe. Uredba določa tudi merila za določitev novih projektov skupnega interesa na podlagi ocene, ki jo Komisija opravi ob upoštevanju spremenjenih političnih prednostnih nalog, tehnološkega razvoja ali razmer na zadevnih trgih.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

V zvezi z uvedbo širokopasovnih storitev so bila opravljena številna posvetovanja z državami članicami, stroko in socialnimi akterji. V okviru posvetovanj sta bila organizirana okrogla miza podpredsednice Kroes z izvršnimi direktorji ponudnikov vsebin, izdelovalci opreme, vlagatelji in telekomunikacijskimi operaterji vodilnih svetovnih družb, kot so Nokia, Alcatel Lucent, Google, Ericsson, News Corp itd., ter prvi zbor digitalne agende, ki je potekal 16. in 17. junija 2011 v Bruslju in ki se ga je udeležilo več kot 1 000 zainteresiranih strani iz zasebnega in javnega sektorja ter predstavnikov civilne družbe. Ob teh in mnogo drugih priložnostih so zainteresirane strani široko podprle oceno Komisije, da z obstoječim telekomunikacijskim naložbenim modelom ni mogoče vzpostaviti cenovno dostopne in visokokakovostne širokopasovne infrastrukture za vse evropske državljane, ter pozdravile načrte Komisije, da bo podpirala ciljno usmerjene javne naložbe, npr. z inovativnimi finančnimi instrumenti, da bi spodbudila potrebne naložbe v infrastrukturo ter tako podprla alternativne in vzdržnejše modele naložb.

Evropski parlament je v osnutku poročila o naslednjem večletnem finančnem okviru poudaril pomen, ki ga imajo proračunska sredstva pri spodbujanju naložb v širokopasovne povezave.

Na področju infrastrukture za čezmejne digitalne storitve Komisija že več let sodeluje z različnimi interesnimi skupinami. Iz ocen in strokovnih mnenj o obstoječih dejavnostih, kot sta Europeana (za kulturno dediščino) ali program Varnejši internet, na splošno izhaja, da je treba dejavnosti nadaljevati in razširiti.

Iz okvirnega zmanjšanja proračuna z 9,2 milijarde EUR na 1 milijardo EUR je jasno razvidno, da je treba obseg programa omejiti. Na področju infrastruktur za digitalne storitve bi to lahko dosegli z zmanjšanjem števila prvotno predlaganih storitev ali pa z uvedbo strožjih meril za financiranje. Sedanji predlog Komisije vsebuje oboje: v Prilogi k temu predlogu dve storitvi iz proračunskih razlogov nista bili izbrani („vseevropske visokohitrostne hrbtenične povezave za javne uprave“ in „informacijske rešitve in rešitve na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev“), dodana pa je bila ena infrastruktura za splošne storitve (glej spodaj).

Delovna skupina Sveta za telekomunikacije je med dosedanjimi zakonodajnimi posvetovanji predlagala, naj se dodajo dodatne infrastrukture za digitalne storitve na področju „elektronskih postopkov za gibanje iz ene evropske države v drugo“, „evropske platforme za medsebojno povezanost zavodov za zaposlovanje in zavodov za socialno delo“ ter „spletnih platform za upravno sodelovanje“. Iz proračunskih razlogov nekatere niso vključene v Prilogo tega predloga.

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta je dodal še dodatne infrastrukture za digitalne storitve na naslednjih področjih: „vzpostavitev infrastrukture v javnem prometu, ki omogoča uporabo varnih in interoperabilnih mobilnih storitev bližine“, „platforma za spletno reševanje sporov“, „evropska platforma za dostop do izobraževalnih virov“ in „interoperabilne čezmejne storitve elektronskega izstavljanja računov“. Nekatere so vključene v Prilogo k temu predlogu.

Posredovanja v okviru programa na področju širokopasovne povezave ni bilo mogoče predvideti ali pa je bilo omogočeno le omejeno posredovanje za spodbujanje zasebnih in drugih javnih sredstev. Ker bodo za širokopasovno povezavo sredstva EU na voljo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti kot četrta prednostna zahteva tematske strnjenosti Evropskega sklada za regionalni razvoj, in ker je bila uporaba strukturnih skladov za širokopasovno povezavo težavna, ta predlog predvideva vzpostavitev finančnih instrumentov, ki bodo omogočili učinkovito dodeljevanje (med drugim) strukturnih skladov.

Tako Svet kot Parlament sta menila, da se s posredovanjem ne bi smelo izpodriniti zasebnih naložb. Obe instituciji sta se prav tako strinjali, da bi moralo posredovanje temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti, vendar pa je Evropski parlament uvedel zelo visoko zastavljen cilj v zvezi s hitrostjo prenosa („kjer je mogoče, hitrost 1 Gb/s in več“), nekatere države članice pa so želele omiliti prvotni predlog Komisije, ki povezuje posredovanje IPE z drugim ciljem Evropske digitalne agende, ki določa hitrost 30 Mb/s. Ta predlog vztraja, naj bodo sredstva EU prednostno namenjena najnovejšim tehnologijam, in hkrati državam članicam nudi prožnost pri izbiri tistih projektov v njihovih državah, ki bodo lahko črpali dolgoročna sredstva. S tem ponovno potrjuje povezavo s cilji Digitalne agende in hkrati ohranja duh prednosti obeh institucij. O najprimernejši metodi za posredovanje, tj. podpora ali finančni instrumenti (posojila, jamstva, projektne obveznice, lastniški kapital), so potekale še nadaljnje razprave. Ta predlog zaradi omejenih virov določa le vzpostavitev finančnih instrumentov, ki bodo vir cenovno ugodnih dolgoročnih sredstev, usklajenih s potrebami po infrastrukturi.

Glede horizontalnih točk so bila v prvotnem predlogu Komisije predvidena pooblastila delegiranih aktov, na podlagi katerih se spremeni seznam projektov skupnega interesa iz Priloge. Ta predlog upošteva pomisleke, ki so jih izrazile predvsem države članice, zato je v Prilogi predvideno dovolj prožno besedilo. Predlog določa, da bodo potrebne prilagoditve programa izvedene z izvedbenim aktom. 

Med pogajanji o zakonodaji in proračunu so IPE podprle številne organizacije zainteresiranih strani, kot so Digitalna Evropa, Evropska fundacija, Zveza za informacije javnega sektorja, Zveza za tehnologijo večjezične Evrope, Združenje evropskih operaterjev telekomunikacijskih omrežij in Združenje evropskih konkurenčnih telekomunikacij ter svet za FTTH.

V izvirnem poročilu o oceni učinka, izvedeni leta 2011, sta bili sta obravnavani dve možnosti. Prva, osnovna možnost ne predvideva ni predvidela dodelitve sredstev EU za širokopasovne povezave, razen prek morebitnih sredstev strukturnih skladov evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter z nadaljevanjem programa za konkurenčnost in inovativnost na področju infrastrukture za digitalne storitve, v okviru katerega se podpirajo samo pilotni projekti. Pri tem scenariju ne bi bili doseženi kritična masa ali vzpostavitev digitalnih storitev, naložbe v širokopasovne povezave pa bi bile zaradi nezadostnih konkurenčnih pritiskov in velikega poslovnega tveganja v številnih regijah še naprej nezadostne in neučinkovito financirane. Enako je mogoče pričakovati, da bodo javne spletne storitve zaradi nezadostnih prizadevanj in tehničnih rešitev ali njihove razdrobitve, pomanjkanja kritične mase ter visokih stroškov za ponudnike storitev in upravičence storitev še naprej slabo razvite in čezmejno neinteroperabilne. Zato ta možnost ne bi prispevala k uresničevanju enotnega digitalnega trga, mnogo Evropejcev pa bi bilo še naprej prikrajšanih za digitalne priložnosti.

Pri drugi možnosti so predlagana finančnoa orodjea, ki bi dopolnjevaloa in spodbujala finančna sredstva, trenutno na voljo v okviru prve možnosti. Gre za ukrep iz predloga za naslednji večletni finančni okvir, ki ga je Evropska komisija objavila 29. junija 2011, da bi vzpostavila „instrument za povezovanje Evrope“ in financirala infrastrukturo. V okviru tega novega instrumenta se bodo financirali infrastrukturni projekti z visoko dodano vrednostjo EU, in sicer ne samo „trda“, ampak tudi „mehka in pametna“ infrastruktura ter upravne strukture, da se vzpostavijo „prometno jedrno omrežje“, energetski „prednostni koridorji“ in digitalna infrastruktura. Instrument bi bil usmerjen v projekte z visoko evropsko dodano vrednostjo, kot so čezmejne povezave ali vzpostavitev vseevropskih sistemov, ki jih je treba uresničiti do leta 2020. Da bi bil učinek čim večji, bi ustrezne določbe določale kombinacijo tržnih instrumentov in neposredne podpore EU., s čimer bi se spodbudilo sodelovanje specializiranih vlagateljev v infrastrukturo. Pri subvencijah bi bila Komisija ob morebitni podpori izvajalske agencije še vedno pristojna za splošno načrtovanje in izbiro projektov, medtem ko bi predlagatelji projektov zagotavljali fizično izvajanje na kraju samem. Izvajanje finančnih instrumentov bo zaupano specializiranim finančnim institucijam, Komisija pa bo odločala o upravičenosti. Države članice bi razvile nacionalne načrte za visokohitrostni dostop do interneta v skladu s cilji za širokopasovni dostop, medtem ko bo mogoče na podlagi geodetskega načrtovanja širokopasovne infrastrukture in storitev (na ravni EU in nacionalni/regionalni ravni) ugotoviti vrzeli v pokritosti ter spodbuditi pobude številnih zasebnih in javnih vlagateljev. Novi predlog bistveno ne spreminja načina ali metod posredovanja, analiziranih v drugi možnosti, vendar s strožjimi merili za upravičenost zmanjšuje obseg posredovanja.

Dejansko že obstaja veliko čezmejnih digitalnih storitev, ki omogočajo izmenjave med evropskimi javnimi upravami in tako podpirajo politike EU. Pri novih rešitvah je pomembno, da gradijo na že obstoječih rešitvah, izvedenih v okviru drugih evropskih pobud, da se izogne podvajanju dela ter zagotovi usklajevanje in povezovanje pristopov in rešitev pri vseh pobudah in politikah, kot so na primer program ISA, program Fiscalis in Obzorje 2020.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Predlagana uredba bo razveljavila in nadomestila Odločbo 1336/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja.

Predlagano posredovanje bo v skladu s členom 172 PDEU, ki je pravna podlaga za posredovanje EU, ki prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

Subsidiarnost in sorazmernost

Da se zagotovi usklajen razvoj vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki omogočajo vzpostavitev širokopasovne infrastrukture in spodbujajo storitve na enotnem evropskem trgu ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, je treba sprejeti ukrepe na ravni Unije, saj ukrepov ne morejo sprejeti posamezne države članice.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in obsegom ukrepov na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, kot je določeno v členu 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Izbira pravnega instrumenta

Veljavne telekomunikacijske smernice so bile predlagane in sprejete kot odločba Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila naslovljena izrecno na države članice, zato so te smernice za vse države članice zavezujoče v celoti.

Vendar bo instrument olajšal predvsem vzpostavitev telekomunikacijske infrastrukture in spodbujanje storitev s strani zasebnih subjektov (vključno z operaterji, komunalnimi operaterji, proizvajalci opreme itd.) ter regionalnih in lokalnih organov. Ker je v načrtovanje, razvoj in upravljanje digitalnih telekomunikacijskih omrežij poleg držav članic vključenih vedno več drugih akterjev, je treba zagotoviti, da bodo smernice zavezujoče za vse. Zato je Komisija kot pravni instrument za ta predlog izbrala uredbo.

Financiranje

Projekti v skupnem interesu so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o vzpostavitviinstrumentu za povezovanje Evrope IPE [XXX/20012]. Finančna podpora se zagotavlja v skladu z ustreznimi pravili in postopki Unije, prednostmi financiranja in glede na razpoložljiva sredstva.

Prenos pooblastila

Telekomunikacijska omrežja se hitro razvijajo, zato bo treba morda v prihodnosti spremeniti seznam projektov skupnega interesa, da se upošteva hiter razvoj. Zato se predlaga, da se pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesejo na Komisijo.

Posledice za druge predloge Komisije

Ta sprememba predloga Komisije vpliva na drug dosje, ki je trenutno v zakonodajnem postopku, tj. Uredba o vzpostavitvi IPE. Ta uredba določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja v prometnem, energetskem in telekomunikacijskem sektorju.

Potrebne spremembe ne bodo vplivale na horizontalne elemente Uredbe o IPE, temveč jo bodo le označile kot veljavno za EGP in tako omogočile sodelovanje držav EGP.

Spremembe v Uredbi IPE bodo omejene in bodo morda vključevale preoblikovanje nekaterih uvodnih izjav, s čimer se bo upoštevala drugačna osredotočenost posredovanja ter prilagoditev ali črtanje nekaterih določb, vključno s členom 7.4 o upravičenosti do finančne pomoči na področju telekomunikacij in pogojih za njeno dodelitev ter členom 10.4. (b) glede stopenj financiranja ukrepov na področju širokopasovne povezave. V členu 20 za spremembo dela Priloge, ki obravnava telekomunikacije, ne bo več potreben prenos pooblastila.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne pomeni dodatnega stroška za proračun EU.

Predlog uredbe o smernicah za vseevropske telekomunikacijska omrežja je povezan s predlogom uredbe o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope IPE, ki določa zakonodajni in finančni okvir. V okviru IPE je predlog Komisije za novi večletni finančni okvir predvidel je za telekomunikacije namenjene 9,2 milijarde EUR[5]. Evropski svet je s sklepi z dne 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru 2014–2020 določil vsoto 1.0 milijarde EUR (v cenah iz leta 2011) za del IPE, ki zadeva telekomunikacije. Končna vsota, namenjena telekomunikacijam, bo znana, ko bo dosežen politični sporazum glede številk večletnega finančnega okvira in ko bo zakonodajni organ sprejel novo pravno podlago.

2011/0299 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Telekomunikacijska omrežja in storitve predstavljajo vedno bolj internetno podprto infrastrukturo, v kateri so širokopasovna omrežja in digitalne storitve med seboj tesno povezani. Internet postaja prevladujoča platforma za komunikacijo, storitve in poslovanje. Zato vseevropska razpoložljivost hitrega dostopa do interneta in digitalnih storitev v javnem interesu bistveno prispeva h gospodarski rasti in enotnemu trgu.

(2)       Evropski svet je 17. junija 2010 podprl Evropsko digitalno agendo[8], ki je začrtala pot za doseganje čim večjega družbenega in gospodarskega potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Evropska digitalna agenda želi spodbuditi ponudbo konkurenčne visokohitrostne internetne infrastrukture in internetno podprtih digitalnih storitev ter povpraševanje po njih, da bi se vzpostavil pravi enotni digitalni trg, ki je bistven za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

(3)       Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)[9] določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja v prometnem in energetskem sektorju ter na področju digitalnih komunikacij. Možnosti za izkoriščanje sinergij, vključno z združevanjem sredstev IPE z drugimi viri financiranja, je veliko, saj v sektorjih, ki jih zajema Uredba o IPE, obstajajo podobni izzivi in priložnosti.

(4)       Dejansko že obstaja veliko čezmejnih digitalnih storitev, ki omogočajo izmenjave med evropskimi javnimi upravami in tako podpirajo politike EU. Pri novih rešitvah je pomembno, da se upoštevajo že obstoječe rešitve, izvedene v okviru drugih evropskih pobud, da se izogne podvajanju dela in zagotovi usklajevanje in povezovanje pristopov in rešitev pri vseh pobudah in politikah, kot so na primer program ISA, program Fiscalis in Obzorje 2020. Prav tako je pomembno, da rešitve upoštevajo dogovorjene standarde, specifikacije in smernice, kot je evropski okvir interoperabilnosti za evropske javne storitve (EIF)[10].

(5)       Pilotni projekti velikih razsežnosti med državami članicami, sofinancirani v okviru programov za konkurenčnost in inovativnost, kot so PEPPOL, STORK, epSOS, eCODEX ali SPOCS, so potrdili ključne čezmejne digitalne storitve na notranjem trgu, ki temeljijo na skupnih gradnikih. Te so že dosegle stopnjo dovršenosti, potrebno za njihovo vzpostavitev, ali pa jo bodo dosegle v bližnji prihodnosti. Pri obstoječih projektih skupnega interesa je dodana vrednost ukrepanja na evropski ravni že očitna, kot na področju kulturne dediščine (Europeana), zaščite otrok (Safer Internet) in socialne varnosti (EESSI), predlagani pa so bili še drugi projekti, na primer na področju zaščite potrošnikov (spletno reševanje sporov).

(6)       Infrastrukture za digitalne storitve, izvedene v skladu s Sklepom 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave[11], bodo olajšale elektronsko čezmejno in čez-sektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami. To bo posledično omogočilo zagotavljanje bistvenih storitev na področjih, ki med drugim vključujejo elektronsko identifikacijo in javna naročila, čezmejno medsebojno povezovanje poslovnih registrov, interoperabilne elektronske čezmejne zdravstvene storitve ter čezmejno sodelovanje na področju kibernetske varnosti, kar bo prispevalo k enotnemu digitalnemu trgu. Takšno sodelovanje med upravami bo omogočeno z vzpostavitvijo in/ali spodbujanjem interoperabilnih platform za osnovne storitve, osnovanih na obstoječih skupnih gradnikih, in/ali platform, ki bodo dodale še dodatne gradnike, bistvene za razvoj drugih platform za osnovne storitve, ter s povezanimi splošnimi storitvami, ki nacionalne infrastrukture povezujejo s platformami za osnovne storitve in tako zagotavljajo čezmejne digitalne storitve.

(7)       Na področju infrastruktur za digitalne storitve bodo imeli gradniki prednost pred drugimi infrastrukturami za digitalne storitve, saj so predpogoj zanje. Infrastrukture za digitalne storitve bi morale med drugim ustvariti evropsko dodano vrednost in izpolnjevati dokazane potrebe. Tehnološko in operativno bi morale biti dovolj dovršene, da bi se jih lahko vzpostavilo, to pa se dokaže predvsem z uspešnimi pilotnimi projekti. Temeljiti bi morale na konkretnem načrtu za trajnost, da bi zagotovile dolgoročno delovanje platform za osnovne storitve tudi izven IPE. Kjer je možno, bi bilo treba finančno pomoč iz te uredbe sčasoma ukiniti ter sredstva zbirati iz drugih virov kot IPE.

(8)       Infrastrukture za digitalne storitve, ki so potrebne za izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu s pravom EU in/ali razvijajo ali zagotavljajo gradnike ter imajo potencialno velik vpliv na vseevropske javne storitve, bi morale imeti pri financiranju prednost, da bi lahko podprle številne infrastrukture za digitalne storitve in sčasoma vzpostavile evropski ekosistem interoperabilnosti. V tem smislu pravne obveznosti pomenijo posebne določbe, ki zahtevajo razvoj ali uporabo infrastruktur za digitalne storitve ali pa rezultate, ki se jih lahko doseže le z evropskimi infrastrukturami za digitalne storitve.

(9)       Države članice bi morale spodbujati lokalne in regionalne organe, naj se polno in učinkovito vključijo v upravljanje infrastruktur za digitalne storitve, ter zagotoviti, da projekti skupnega interesa v zvezi s čezmejnim zagotavljanjem storitev e-uprave upoštevajo priporočila iz evropskega okvira interoperabilnosti.

(10)     V svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 z naslovom „Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija“[12] je Evropski parlament poudaril, da so širokopasovne storitve ključnega pomena za konkurenčnost industrije Unije in da močno prispevajo k njeni gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.

(11)     Evropska digitalna agenda določa, da bi morali imeti do leta 2020 vsi Evropejci dostop do internetne povezave s hitrostjo več kot 30 Mb/s, 50 % ali več evropskih gospodinjstev pa bi moralo biti naročenih na internetne povezave s hitrostjo nad 100 Mb/s.

(12)     Zasebni sektor bi moral imeti vodilno vlogo pri uvedbi in posodabljanju širokopasovnih omrežij, v pomoč pa bi mu moral biti konkurenčen in naložbam prijazen regulativni okvir. Če zasebnih sredstev ni dovolj, morajo države članice ustrezno ukrepati, da bi dosegle cilje Digitalne agende. Javna finančna pomoč za širokopasovno povezavo bi morala biti omejena na programe ali pobude v zvezi s tistimi projekti, ki jih zasebni sektor sam ne more financirati; to potrdi predhodna ocena, ki ugotavlja tržne nepopolnosti ali neoptimalne naložbene okoliščine.

(13)     Finančni instrument(-i) za širokopasovna omrežja ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence, izrivati zasebnih naložb ali odvračati zasebnih subjektov od naložb. Biti morajo zlasti skladni s členi 101, 102, 106 in 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(14)     Ker so v okviru IPE na voljo omejeni finančni viri, bi se morala finančna pomoč osredotočiti na uvedbo finančnih mehanizmov na ravni Unije, ki bi pritegnili dodatne naložbe, spodbudili multiplikacijski učinek in s tem učinkovito porabo zasebnih in drugih javnih sredstev. Takšen pristop omogoča prispevke podjetij in institucionalnih akterjev, ki močno presegajo stopnje financiranja v okviru IPE.

(15)     IPE bi moral s svojo podporo za vzpostavitev širokopasovne povezave dopolnjevati pomoč iz drugih programov in pobud Unije, vključno s pomočjo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer v primeru, ko so na podlagi predhodne ocene ugotovljene tržne nepopolnosti ali neoptimalne naložbene okoliščine in kadar se upravni organi tako odločijo. Finančna pomoč IPE, namenjena vzpostavitvi širokopasovne povezave, bi morala biti državam članicam v pomoč tako neposredno kot tudi z zagotavljanjem nosilcev naložb za prostovoljne namenske prispevke iz drugih virov, vključno s tistimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter s tem državam članicam omogočiti izkoriščanje strokovnega znanja in prihrankov zaradi obsega zmogljivosti, ki jih upravlja EU, in s tem učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

(16)     Unija lahko podpira vzpostavitev širokopasovnih omrežij, ki prispevajo k ciljem Evropske digitalne agende, in sicer na vseh geografskih območjih, vključno s primestnimi, podeželskimi, redko poseljenimi in manj razvitimi regijami. To zajema vzpostavitev širokopasovnih omrežij za povezavo otoških, neobalnih, goratih, oddaljenih in obrobnih regij, vključno z otoškimi državami članicami, z osrednjimi regijami Unije in/ali ukrepe za večjo zanesljivost ali boljše delovanje povezav med takšnimi regijami in osrednjimi regijami Unije.

(17)     Pri izvajanju te uredbe bi morala biti metoda posredovanja v skladu z značilnostmi zadevnih ukrepov. Na področju infrastruktur za digitalne storitve bi morale imeti zato platforme za osnovne storitve, ki jih ni mogoče financirati iz drugih virov, prednost pri financiranju v obliki javnih naročil ali izjemoma v obliki nepovratnih sredstev, splošnim storitvam pa bi morala biti v okviru IPE namenjena le omejena finančna pomoč. Poleg tega bi morala biti vsa finančna pomoč iz IPE usmerjena v učinkovito porabo sredstev Unije, zato bi morala biti širokopasovna omrežja podprta s tistimi finančnimi instrumenti, ki zagotavljajo večji učinek finančnega vzvoda kot nepovratna sredstva.

(18)     Cilj posredovanja v okviru te uredbe so sinergije in interoperabilnost med različnimi projekti skupnega interesa, opisanimi v Prilogi, ter z drugimi infrastrukturami, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo, ki jo podpira IPE, ustrezno raziskovalno infrastrukturo, ki jo med drugimi podpira Obzorje 2020, ter ustreznimi infrastrukturami, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, pri tem pa se je treba izogniti podvajanju in nepotrebnemu upravnemu bremenu.

(19)     Finančno pomoč projektom skupnega interesa je treba dopolniti s horizontalnimi ukrepi, vključno s tehnično pomočjo, z ukrepi za spodbujanje povpraševanja in z usklajevanjem za kar največji izkoristek posredovanja EU.

(20)     Komisija bi morala pri dodeljevanju sredstev za posredovanje na področju širokopasovnih omrežij ustrezno upoštevati rezultate ocen obstoječih finančnih instrumentov Unije.

(21)     Izbira novih ukrepov, financiranih iz IPE, in stopnje njihovega financiranja bo potekala v okviru letnega delovnega programa, ki ga predlaga Komisija.

(22)     Komisiji bi morala pomagati skupina izvedencev predstavnikov držav članic, s katero se Komisija med drugim posvetuje o spremljanju izvajanja teh smernic, načrtovanju, ocenjevanju in obravnavi težav z izvajanjem, skupina izvedencev pa v zvezi s tem prispeva tudi svojo pomoč.

(2)       Evropski svet je 26. marca 2010 pozdravil predlog Komisije za začetek izvajanja strategije Evropa 2020. Ena od treh prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je pametna rast z razvojem na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva. Naložbe v telekomunikacije, zlasti v širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve, so pogoj za zagotovitev pametne kot tudi trajnostne in vključujoče gospodarske rasti v Uniji.

(3)       Evropski svet je na zasedanju 17. junija 2010 odobril digitalno agendo za Evropo[13] in vse institucije pozval, naj si prizadevajo za njeno celovito izvajanje. V njej je začrtal pot za doseganje čim večjega socialnega in gospodarskega potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti z vzpostavitvijo visokohitrostnih širokopasovnih omrežij, da bi imeli do leta 2020 vsi Evropejci dostop do interneta s hitrostjo nad 30 Mbps in da bi bilo najmanj 50 % evropskih gospodinjstev naročenih na internetno povezavo s hitrostjo nad 100 Mbps. Digitalna agenda naj bi zagotovila stabilen pravni okvir, ki bi spodbujal naložbe v odprto in konkurenčno infrastrukturo za visokohitrostni dostop do interneta in v s tem povezane storitve; pravi enotni trg spletnih vsebin in storitev, dejavna podpora digitalizacije bogate evropske kulturne dediščine ter spodbujanje dostopa do interneta in njegove uporabe pri vseh evropskih državljanih, zlasti s podpiranjem digitalnega opismenjevanja in dostopnosti digitalnih vsebin. Države članice morajo izvajati operativne nacionalne načrte za visokohitrostni dostop do interneta, da bi usmerile javno financiranje v področja, ki niso zadostno financirana z zasebnimi naložbami v internetno infrastrukturo, ter spodbujati vzpostavitev in uporabo sodobnih dostopnih spletnih storitev.

(4)       Komisija v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitizacija[14], ugotavlja, da so zaradi odločilne vloge, ki jo ima internet, koristi za družbo kot celoto precej večje kot zasebne spodbude za naložbe v hitrejša omrežja. Zato je na tem področju potrebna javna podpora, vendar ne sme neustrezno izkrivljati konkurence.

(5)       Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Proračun za strategijo Evropa 2020[15] podpira uvedbo instrumenta za povezovanje Evrope v okviru večletnega finančnega okvira, da se vzpostavi potrebna infrastruktura na področju prometa, energije ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Sinergija med temi sektorji ter z drugimi investicijskimi programi Unije je bistvena, saj se pojavljajo podobni izzivi, ki zahtevajo rešitve, ki sproščajo rast, preprečujejo razdrobljenost, krepijo kohezijo, dajejo prednost uporabi inovativnih finančnih instrumentov ter odpravljajo pomanjkljivosti na trgu in ozka grla, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega trga.

(6)       Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope[16] določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja ter tako podpira projekte na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

(7)       Ukrepi na področju širokopasovnih omrežij bodo v skladu z ustreznimi politikami, predpisi in smernicami Unije. Mednje spadajo tudi pravila in smernice za telekomunikacijske trge ter zlasti regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2009, ki uvaja jasen, zanesljiv in prožen pristop za urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na hitro rastočih trgih. Ta pravila izvajajo nacionalni regulativni organi in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Priporočilo o omrežjih NGA[17], ki je bilo sprejeto leta 2010, naj bi izboljšalo pravno varnost ter spodbudilo vlaganja, konkurenco in inovacije na trgu širokopasovnih storitev, zlasti pri prehodu na dostopovna omrežja naslednje generacije (omrežja NGA), ter tako pospešilo razvoj enotnega trga.

(8)       Ti ukrepi bodo v skladu tudi s členi 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter s smernicami Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči za hitro vzpostavitev širokopasovnih omrežij iz leta 2009, ki za zainteresirane strani in države članice predstavljajo okvir, na podlagi katerega bodo lahko pospešile in razširile širokopasovne povezave. Smernice EU za naložbene modele NGA za upravne organe in druge ustrezne agencije EU (objavljene oktobra 2011) uvajajo postopni pristop za izvajanje modelov, ki zagotavljajo pošteno konkurenco med vsemi ponudniki in so namenjeni uresničevanju ciljev kohezijske politike in politike za razvoj podeželja.

(9)       V okviru sistema odprtih in konkurenčnih trgov je posredovanje Unije potrebno tam, kjer je treba odpraviti pomanjkljivosti trga. Z zagotavljanjem finančne podpore in dodatnim financiranjem infrastrukturnih projektov lahko Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju telekomunikacij, kar bo zagotovilo večje koristi v smislu vpliva na tržišče, upravne učinkovitosti in uporabe virov.

(10)     Večje širokopasovne hitrosti prinašajo velike gospodarske in socialne koristi, ki jih vlagatelji ne morejo izkoristiti ali denarno zajeti. Hitre in ultrahitre širokopasovne povezave predstavljajo ključno infrastrukturo za razvoj in uvedbo digitalnih storitev, ki so odvisne od razpoložljivosti, hitrosti, zanesljivosti in odpornosti fizičnih omrežij. Vzpostavitev in uporaba hitrejših omrežij odpirata poti inovativnim storitvam, ki zahtevajo višje hitrosti. Potrebni so ukrepi na ravni Unije, da se dosežeta čim večja sinergija in medsebojna povezanost med tema dvema sestavnima deloma digitalnih telekomunikacijskih omrežij.

(11)     Postavitev ultrahitrih širokopasovnih povezav bo zlasti koristila malim in srednje velikim podjetjem, ki zaradi neustrezne povezljivosti in neustrezne hitrosti obstoječih širokopasovnih povezav pogosto ne morejo izkoriščati spletno podprtih storitev, kot je „računalništvo v oblaku“,. To bo sprostilo potencial za bistveno povečanje produktivnosti malih in srednje velikih podjetij.

(12)     Postavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve bo ustvarila nove poslovne priložnosti ter tako spodbudila ustvarjanje delovnih mest v Uniji. Gradnja širokopasovnih omrežij bo tudi neposredno vplivala na zaposlovanje, zlasti v gradbeništvu.

(13)     Postavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve bo prispevala k uresničevanju cilju Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, saj bo v številnih sektorjih evropskega gospodarstva zagotovila energetsko učinkovite rešitve. Ta pozitivni učinek bo – četudi samo v določeni meri – zmanjšala vedno večja potreba po energiji in surovinah, ki bo večinoma pogojena z gradnjo širokopasovnih omrežij in upravljanjem infrastrukture za digitalne storitve.

(14)     Interoperabilnost širokopasovnih omrežij z digitalno komunikacijsko infrastrukturo, ki spadajo med energetska omrežja, omogoča konvergentno komunikacijo, ki je pogoj za postavitev energetsko učinkovitih, zanesljivih in stroškovno učinkovitih digitalnih omrežij. Poleg tega bo konvergenca presegla povezljivost ter tako omogočila, da bodo lahko ponudniki energetskih in telekomunikacijskih storitev storitve zagotavljali v paketu.

(15)     Razvoj, vzpostavitev in dolgoročno zagotavljanje interoperabilnih storitev e-uprave krepijo delovanje enotnega trga. Uprave zagotavljajo javne spletne storitve, ki krepijo učinkovitost in zmogljivost javnega in zasebnega sektorja.

(16)     Z zagotavljanjem skupnih elektronskih javnih storitev v skladu s Sklepom 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009[18] naj bi bile razpoložljive skupne storitve, ki podpirajo čezmejno in medsektorsko interakcijo med evropskimi javnimi upravami.

(17)     Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu[19] določa pravni okvir za čezmejno zdravstveno varstvo v Evropi, vključno s storitvami e-zdravja. Uvedba teh storitev naj bi po pričakovanjih izboljšala kakovost oskrbe in varnosti bolnikov, zmanjšala zdravstvene stroške ter prispevala k modernizaciji nacionalnih zdravstvenih sistemov in povečanju njihove učinkovitosti ter jih bolje prilagodila individualnim potrebam državljanov, bolnikov in zdravstvenih delavcev ter izzivom starajoče se družbe.

(18)     Razširitev in ohranjanje dostopa do evropskih bogatih in raznovrstnih kulturnih vsebin in podatkov, s katerimi upravljajo javni organi, in njihova zagotovljena ponovna uporaba ob popolnem spoštovanju avtorskih in sorodnih pravic, bodo okrepili ustvarjalnost ter spodbudili inovacije in podjetništvo. Neoviran dostop do ponovno uporabljivih večjezičnih virov bo pomagal odpraviti jezikovne okvire, ki ogrožajo notranji trg za spletne storitve in ovirajo dostop do znanja.

(19)     Na področju varnosti in zaščite bo vseevropska platforma za izmenjavo virov, informacijskih sistemov in programskih orodij, ki spodbuja varnost na spletu, pripomogla k ustvarjanju varnejšega spletnega okolja za otroke. Središčem, ki obravnavajo več sto tisoč zahtevkov in opozoril letno, bo omogočila delovanje po vsej Evropi. Kritična informacijska infrastruktura bo okrepila zmogljivosti za pripravljenost, izmenjavo informacij, usklajevanje in odzivanje na grožnje spletne varnosti po vsej Uniji.

(20)     Pričakovati je, da se bodo pojavile inovativne komercialne aplikacije, ki bodo delovale prek infrastrukture za digitalne storitve. Njihovo preučevanje in preskušanje je mogoče sofinancirati kot del projektov za raziskave in inovacije v okviru programa Horizont 2020, njihova vzpostavitev pa v okviru kohezijske politike.

(21)     Da bi upoštevali razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerimi bo spremenila prilogo k tej uredbi. Predvsem je pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. S to pooblastitvijo naj bi se upoštevali nov tehnološki razvoj in razvoj na trgu, nove prednostne naloge politik ali priložnosti za izkoriščanje sinergij med različnimi infrastrukturami, med drugim tudi infrastrukturami na področju prometa in energije. Pooblastilo je omejeno na spreminjanje opisa projektov skupnega interesa, dodajanje projektov skupnega interesa ali črtanje zastarelih projektov skupnega interesa v skladu s predhodno določenimi, jasnimi in preglednimi merili.

(22)     Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23)     Odločba št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja določa cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov za vseevropska omrežja[20] na področju telekomunikacijske infrastrukture. Glede na nedavni razvoj dogodkov je treba to odločbo nadomestiti.

(24)     Odločbo št. 1336/97/ES je zato treba razveljaviti.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet

1.           Ta uredba določa smernice za pravočasno vzpostavitev in interoperabilnost projektov skupnega interesa na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij. za določanje vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, pri katerih se bodo razvoj, izvajanje, postavitev, medsebojna povezanost in interoperabilnost podpirali v skladu z Uredbo XXX (Uredba CEF).

Te smernice določajo cilje in prednostne naloge projektov skupnega interesa ter določajo projekte skupnega interesa in merila za določanje novih projektov skupnega interesa.

2.           Ta uredba določa zlasti:

(a) cilje projektov skupnega pomena;

(b) pogoje, pod katerimi so lahko projekti skupnega interesa upravičeni do finančne pomoči Unije v skladu z Uredbo (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE] v zvezi z njihovim razvojem, izvajanjem, vzpostavitvijo, medsebojno povezanostjo in interoperabilnostjo;

(c) merila za določitev prednostnih usmeritev projektov skupnega interesa, ki bodo dobili ali koristili finančno pomoč Unije.

             

Člen 2 Cilji

Projekti skupnega interesa:

(1) prispevajo h gospodarski rasti in podpirajo razvoj enotnega trga, s čimer povečujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva, vključno malih in srednje velikih podjetij;

(2) izboljšujejo vsakdanje življenje državljanov, podjetij in uprav tako, da spodbujajo medsebojno povezanost in interoperabilnost nacionalnih telekomunikacijskih omrežij ter dostop do takih omrežij;

(3) spodbujajo vseevropsko postavitev hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij, ki v zameno olajšujejo razvoj in vzpostavitev vseevropskih digitalnih storitev;

(4) olajšujejo trajnostno postavitev vseevropske infrastrukture za digitalne storitve ter njeno interoperabilnost, usklajenost na evropski ravni, delovanje, vzdrževanje in nadgradnjo;

(5) prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter varstvu in izboljševanju okolja.

Člen 2 3 Opredelitev pojmov

1.           Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (EU) št. xxx/2012 (Uredba o IPE). se uporabljajo naslednji pojmi:

2.           Uporablja se tudi naslednja opredelitev pojmov:

(a) „Telekomunikacijska omrežja“ pomenijo širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve.

(b) „Infrastrukture za digitalne storitve“ omogočajo mrežne storitve v elektronski obliki, navadno prek interneta, in tako zagotavljajo vseevropske interoperabilne storitve skupnega interesa za državljane, podjetja in/ali vlade. Infrastrukture za digitalne storitve so sestavljene iz platform za osnovne storitve in splošnih storitev.

(c) „Gradniki“ pomenijo infrastrukture za digitalne storitve, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

(d) „Platforme za osnovne storitve“ pomenijo osrednja vozlišča infrastruktur za digitalne storitve, katerih namen je zagotoviti vseevropsko povezljivost, dostopnost in interoperabilnost. Platforme za osnovne storitve so odprte za države članice in se lahko odprejo tudi drugim subjektom.

(e) „Splošne storitve“ pomenijo storitve, ki povezujejo eno ali več nacionalnih infrastruktur z eno ali več platformami za osnovne storitve, da bi se zagotovile čezmejne digitalne storitve.

(f) „Širokopasovna omrežja“ pomenijo žična in brezžična (vključno s satelitskimi) dostopovna omrežja, pomožno infrastrukturo in jedrna omrežja, ki zagotavljajo povezljivost zelo visokih hitrosti in tako prispevajo k ciljem za širokopasovno povezavo Evropske digitalne agende.

(g) „infrastruktura za digitalne storitve“ pomeni mrežne storitve, ki se zagotavljajo v elektronski obliki, navadno prek interneta, in ki omogočajo opravljanje vseevropskih interoperabilnih storitev v javnem interesu ter tako ustvarjajo pogoje za dejavnosti državljanov, podjetij in/ali vlade;

(h) „evropska dodana vrednost“ pomeni vrednost, ki izhaja iz posredovanja EU in ki dopolnjuje vrednost, ki bi bila dosežena izključno z ukrepi države članice ali ukrepi skupine držav članic“.  V tej uredbi se uporabljajo tudi opredelitve iz Uredbe XXX (Uredba o instrumentu za povezovanje Evrope).

Člen 3 Cilji

1.           Projekti skupnega interesa prispevajo k doseganju splošnih ciljev iz člena 3 Uredbe (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE].

2.           Projekti skupnega interesa bodo poleg splošnih ciljev izpolnjevali tudi enega ali več naslednjih posebnih ciljev:

(a) gospodarska rast in podpora dokončni vzpostavitvi enotnega digitalnega trga za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji;

(b) izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov, podjetij in uprav s spodbujanjem medsebojne povezanosti in interoperabilnosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih telekomunikacijskih omrežij ter dostopa do takih omrežij.

3.           K doseganju ciljev iz odstavkov (1) in (2) prispevajo naslednje operativne prednostne naloge:

(a) interoperabilnost, povezljivost, trajnostna vzpostavitev, delovanje in nadgradnja vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve in njihovih skupnih gradnikov ter usklajevanje na evropski ravni;

(b) učinkovit tok zasebnih in javnih naložb, ki spodbujajo vzpostavitev in posodabljanje širokopasovnih povezav in tako prispevajo k doseganju ciljev za širokopasovni dostop iz Evropske digitalne agende.

Člen 4 Prednostne naloge projektov skupnega interesa

Med prednostne naloge projektov skupnega interesa ob upoštevanju ciljev iz člena 2 spadajo:

(a) postavitev ultrahitrih širokopasovnih omrežij, ki zagotavljajo prenos podatkov s hitrostjo najmanj 100 Mbps;

(b) postavitev širokopasovnih omrežij za povezovanje otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Unije, ki na teh območjih zagotavljajo dovolj visoko hitrost prenosa podatkov, ki omogoča širokopasovno povezljivost s hitrostjo najmanj 30 Mbps;

(c) podpora platform za jedrne storitve na področju infrastrukture za digitalne storitve;

(d) ukrepi, ki omogočajo doseganje sinergij in interoperabilnost med različnimi projekti skupnega interesa na področju telekomunikacij, med projekti skupnega interesa za različne infrastrukture, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo, med projekti skupnega interesa na področju telekomunikacij ter projekti, ki se podpirajo prek strukturnih in kohezijskih skladov, in ustrezno raziskovalno infrastrukturo;

Člen 4 5 Projekti skupnega interesa

1.           Projekti skupnega interesa iz Priloge prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 2.

1.           Projekti skupnega interesa zlasti:

(a) imajo za cilj ustanovitev in/ali okrepitev interoperabilnih ter, kjer je možno, mednarodno skladnih platform za osnovne storitve in njihovih skupnih gradnikov, ki jih spremljajo splošne storitve za infrastrukturo za digitalne storitve;

(b) zagotavljajo učinkovite nosilce naložb za širokopasovno povezavo, pritegnejo nove kategorije vlagateljev in nosilce projektov ter spodbujajo ponovljivost inovativnih projektov in poslovnih modelov.

2.           Projekti skupnega interesa lahko obsegajo celoten cikel, vključno s študijami izvedljivosti, izvajanjem, neprekinjenim delovanjem, usklajevanjem in ocenjevanjem.

3.           Projekti skupnega interesa se lahko podprejo s horizontalnimi ukrepi.

4.           Projekti skupnega interesa in ukrepi, ki prispevajo k tem projektom, so podrobneje opisani v Prilogi k tej uredbi.

3.           Države članice in/ali drugi subjekti, ki so pristojni za izvajanje projektov skupnega interesa oziroma prispevajo k njihovem izvajanju, sprejmejo potrebne pravne, upravne, tehnične in finančne ukrepe v skladu z ustreznimi specifikacijami te uredbe.

4.           Unija lahko izvajanje projektov skupnega interesa olajša z regulativnimi ukrepi ter po potrebi z usklajevanjem, podpornimi ukrepi in finančno podporo, da spodbudi njihov razvoj in uporabo ter javne in zasebne naložbe.

5.           Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, so upravičeni do finančne podpore EU pod pogoji in pri instrumentih, ki so na voljo v skladu z uredbo o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope [REF]. Finančna podpora se zagotavlja v skladu z ustreznimi pravili in postopki Unije, prednostmi financiranja in glede na razpoložljiva sredstva.

6.           Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni opis projektov skupnega interesa iz Priloge, doda nove projekte skupnega interesa v Prilogo ali črta zastarele projekte skupnega interesa iz Priloge v skladu z odstavki 7, 8 in 9 ter v skladu s členom 8.

7.           Komisija pri sprejemanju delegiranega akta iz odstavka 6 oceni, ali so za spremembo opisa projekta skupnega interesa ali dodajanje novega projekta skupnega interesa izpolnjene potrebe, ki izhajajo iz:

(a) novega tehnološkega in tržnega razvoja; ali

(b) novih prednostnih nalog politike; ali

(c) novih priložnosti za izkoriščanje sinergij med različnimi infrastrukturami, vključno z infrastrukturami na področju prometa in energije.

8.           Če se delegirani akt nanaša na dodajanje novega projekta skupnega interesa, Komisija poleg meril iz odstavka 7 tudi oceni, ali tak projekt hkrati izpolnjuje naslednja merila:

(a) prispeva k doseganju ciljev iz člena 2;

(b) temelji na dovršeni tehnologiji, ki se lahko uvede;

(c) ima evropsko dodano vrednost.

9.           Komisija pri sprejemanju delegiranega akta o črtanju zastarelega projekta skupnega interesa iz Priloge oceni, ali ta projekt ne izpolnjuje več meril iz odstavka 7 ali meril iz odstavka 8.

Člen 5 Metode posredovanja

1.           Na področju infrastruktur za digitalne storitve izvaja platforme za osnovne storitve predvsem Unija, medtem ko splošne storitve izvajajo stranke, povezane z ustrezno platformo za osnovne storitve. V širokopasovna omrežja vlaga predvsem zasebni sektor. Javna podpora je na voljo le v primeru nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin.

2.           Države članice, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, in/ali drugi subjekti, ki so pristojni za izvajanje projektov skupnega interesa oziroma prispevajo k njihovemu izvajanju, sprejmejo potrebne pravne, upravne, tehnične in finančne ukrepe v skladu z ustreznimi specifikacijami iz te uredbe.

3.           Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, so upravičeni do finančne podpore EU pod pogoji in v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE]. Finančna podpora se zagotavlja v skladu z ustreznimi pravili in postopki Unije, prednostmi financiranja in glede na razpoložljiva sredstva. Zlasti velja:

(a) ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju infrastruktur za digitalne storitve, se lahko podprejo:

(a) z javnimi naročili in/ali

(b) z nepovratnimi sredstvi;

(b) ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, se lahko podprejo:

(a) s finančnimi instrumenti, določenimi v Uredbi (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE], ki so odprti za dodatne prispevke iz drugih delov instrumenta za povezovanje Evrope, drugih instrumentov, programov in proračunskih vrstic v proračunu Unije, držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, in kakršnih koli drugih vlagateljev, vključno z zasebnimi vlagatelji v skladu s členom 15.2 Uredbe (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE] in/ali

(b) s povezovanjem finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz javnih virov, ki niso IPE, in sicer virov EU ali nacionalnih virov;

(c) horizontalni ukrepi se podprejo:

(a) z javnimi naročili in/ali

(b) z nepovratnimi sredstvi.

4.           Kjer podpora iz IPE dopolnjuje podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in drugo neposredno javno podporo, se lahko sinergije med ukrepi IPE in podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov okrepijo z uporabo ustreznega mehanizma za usklajevanje.

Člen 6

Merila za upravičenost in prednosti pri financiranju

1.           Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju infrastruktur za digitalne storitve, morajo za upravičenost do financiranja hkrati:

(a) biti dovolj dovršeni, da se lahko začnejo izvajati, zlasti na podlagi uspešnega poskusnega izvajanja v okviru programov, kot so programi Unije na področju inovacij in raziskav;

(b) prispevati k politikam in dejavnostim Unije v podporo enotnemu trgu;

(c) ustvarjati evropsko dodano vrednost in dolgoročno trajnost, po potrebi s finančnimi viri, ki niso IPE, v skladu z oceno izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti;

(d) upoštevati dogovorjene standarde, specifikacije in smernice za interoperabilnost, kot je evropski okvir interoperabilnosti, ter uporabljati obstoječe rešitve.

2.           Prednost pri financiranju imajo gradniki, ki so bistveni in se dokazljivo lahko uporabljajo za razvoj, vzpostavitev in delovanje drugih infrastruktur za digitalne storitve, kot so navedene v Prilogi.

3.           Na drugem mestu glede prednosti financiranja so infrastrukture za digitalne storitve, ki podpirajo posebne določbe zakonodaje EU in temeljijo na obstoječih gradnikih.

4.           Na podlagi ciljev iz člena 3 in glede na razpoložljivi proračun so v delovnih programih lahko določena dodatna merila za upravičenost in prednost na področju infrastruktur za digitalne storitve.

5.           Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, morajo za upravičenost do financiranja hkrati izpolnjevati naslednja merila:

(a) znatno prispevajo k doseganju ciljev Evropske digitalne agende;

(b) imajo dovolj dovršene faze razvoja in priprave projekta, ki slonijo na učinkovitih mehanizmih izvajanja;

(c) obravnavajo tržne nepopolnosti ali neoptimalne naložbene okoliščine;

(d) ne vodijo v izkrivljanje trga in izrivanje zasebnih naložb;

(e) uporabljajo tehnologijo, ki velja za najprimernejšo za obravnavanje potreb zadevnega področja ob upoštevanju geografskih, družbenih in ekonomskih dejavnikov na podlagi objektivnih meril ter v skladu s tehnološko nevtralnostjo;

(f) uporabljajo najnovejšo tehnologijo in/ali temeljijo na inovativnih poslovnih modelih ter imajo velik potencial za ponovljivost.

6.           Merila iz točke (f) prejšnjega odstavka se ne zahtevajo za projekte, financirane iz dodatnih namenskih prispevkov v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE].

7.           Merila za upravičenost za horizontalne ukrepe se določijo v delovnih programih.

Člen 7 6

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Unija lahko vzpostavi stik z javnimi organi ali drugimi organizacijami v tretjih državah ter razpravlja, izmenjuje informacije in sodeluje z njimi, da doseže cilje teh smernic, pod pogojem, da tako sodelovanje poveča evropsko dodano vrednost. To sodelovanje je namenjeno tudi spodbujanju interoperabilnosti med vseevropskimi telekomunikacijskimi omrežji telekomunikacijskimi omrežji v Uniji in telekomunikacijskimi omrežji tretjih držav.

2.           Da bi dosegla cilje teh smernic, lahko Unija vzpostavi stik tudi z mednarodnimi organizacijami in pravnimi subjekti, ustanovljenimi v tretjih državah, ter razpravlja, izmenjuje informacije in sodeluje z njimi.

Člen 8 7 Izmenjava informacij, spremljanje in poročanje pregled

1.           Na podlagi informacij, prejetih v skladu s členom 21 Uredbe XXX o uvedbi IPE instrumenta za povezovanje Evrope, države članice in Komisija izmenjujejo informacije o napredku, doseženem pri izvajanju teh smernic.

2.           Komisiji pri spremljanju izvajanja teh smernic, pomoči pri načrtovanju z nacionalnimi strategijami za internet visokih hitrosti in geodetskim načrtovanjem infrastrukture ter izmenjavi informacij svetuje in pomaga skupina izvedencev, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih držav članic. Skupina izvedencev lahko obravnava tudi vsa druga vprašanja o razvoju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij. Skupina izvedencev Komisiji pomaga zlasti pri:

(a) spremljanju izvajanja teh smernic;

(b) načrtovanju nacionalnih načrtov ali nacionalnih strategij, kjer je to primerno;

(c) sprejemanju ukrepov za ocenitev izvajanja delovnih programov na finančni in tehnični ravni;

(d) obravnavanju obstoječih ali novih težav z izvajanjem projekta.

Skupina izvedencev lahko obravnava tudi vsa druga vprašanja v zvezi z razvojem vseevropskih telekomunikacijskih omrežij.

3.           Komisija poleg vmesne in naknadne ocene Uredbe XXX o uvedbi IPE instrumenta za povezovanje Evrope in po posvetovanju s skupino izvedencev objavi poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju teh smernic. To poročilo predloži Evropskemu parlamentu in , Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.           Komisija v tem poročilu tudi oceni, ali je obseg projektov skupnega interesa še vedno v skladu s prednostnimi nalogami politik, tehnološkim razvojem in inovacijami ter regulativnim ali tržnim in ekonomskim razvojem in ali bi bilo treba glede na ta razvoj in potrebo po dolgoročni trajnosti financiranje katerega koli podprtega projekta skupnega interesa postopno opustiti ali ga financirati na drug način ali razmerami na upoštevnih trgih. Pri pomembnih projektih, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje, ta poročila vsebujejo analizo vpliva na okolje, pri čemer se upoštevajo potrebno prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje ter odpornost na nesreče. Tako oceno pregled lahko opravi, kadar koli je to potrebno.

5.           Doseganje sektorskih ciljev iz člena 3 se meri naknadno, med drugim z:

(a) razpoložljivostjo infrastruktur za digitalne storitve, ki se meri s številom držav članic, priključenih na posamezno infrastrukturo za digitalne storitve;

(b) odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo infrastrukture za digitalne storitve, ter čezmejno razpoložljivostjo takih storitev;

(c) obsegom privabljenih naložb na področju širokopasovnih povezav in učinkom finančnega vzvoda.

Člen ….           8 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(6) se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz člena 5(6) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu prekličeta pooblastilo, na katerega se sklep nanaša. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije oziroma na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 5(6), začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem aktu ne nasprotujeta oziroma če sta pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne nasprotujeta. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 9 Razveljavitev

Odločba št. 1336/97/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1376/2002/ES, se razveljavi.

Člen 10 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednica                                                   Predsednik

PRILOGA

PROJEKTI SKUPNEGA INTERESA

Oddelek 1. Infrastrukture za digitalne storitve

Ukrepi na področju infrastrukture za digitalne storitve na splošno uporabljajo dvoslojno arhitekturo, ki vključuje platforme za osnovne storitve in splošne storitve. Ker je platforma za osnovne storitve predpogoj za vzpostavitev infrastrukture za digitalne storitve, ima podpora platformam za osnovne storitve in njihovim skupnim gradnikom prednost pred splošnimi storitvami.

Platforme za osnovne storitve in njihovi skupni gradniki izpolnjujejo potrebe projektov skupnega interesa po interoperabilnosti in varnosti. Njihov namen je omogočanje digitalne interakcije med javnimi organi in državljani, javnimi organi ter podjetji in organizacijami ali med javnimi organi različnih držav članic, in sicer prek standardiziranih, čezmejnih in uporabniku prijaznih interaktivnih platform. Gradniki infrastruktur za digitalne storitve imajo prednost pred drugimi infrastrukturami za digitalne storitve, saj so predpogoj zanje. Splošne storitve zagotavljajo povezavo do platform za osnovne storitve ter nacionalnim storitvam z dodano vrednostjo omogočajo uporabo platform za osnovne storitve. So prehod med nacionalnimi storitvami in platformami za osnovne storitve, nacionalnim javnim organom in organizacijam, podjetjem in/ali državljanom pa omogočajo dostop do platforme za osnovne storitve za njihove čezmejne transakcije. Zagotovljeni sta kakovost storitev in podpora zainteresiranim stranem, vključenim v čezmejne transakcije. Podpirajo in spodbujajo uporabo platform za osnovne storitve.

Poudarek ni samo na vzpostavljanju infrastruktur za digitalne storitve in povezanih storitev, temveč tudi na upravljanju takih platform.

Nove platforme za osnovne storitve v glavnem temeljijo na obstoječih platformah in njihovih gradnikih in/ali po možnosti dodajajo nove gradnike.

1.           Vnaprej določeni gradniki infrastruktur za digitalne storitve, ki se v skladu s členoma 6(1) in 6(2) vključijo v delovne programe:

(a) Elektronska identifikacija in avtentikacija: gre za storitve, ki omogočajo čezmejno priznavanje in potrjevanje elektronske identifikacije in elektronskega podpisa.

(b) Elektronska dostava dokumentov: gre za storitve, ki zagotavljajo varen in sledljiv čezmejni prenos elektronskih dokumentov.

(c) Avtomatsko prevajanje: gre za programe strojnega prevajanja in specializirane jezikovne vire, vključno z orodji in programskimi vmesniki, ki so potrebni za delovanje vseevropskih digitalnih storitev v večjezičnem okolju.

(d) Podpora kritičnim digitalnim infrastrukturam: gre za komunikacijske kanale in platforme, namenjene okrepitvi zmogljivosti za pripravljenost, izmenjavo informacij, usklajevanje in odzivanje po vsej EU.

(e) Elektronsko izdajanje računov: gre za storitve, ki omogočajo elektronsko izmenjavo računov.

2.           Druge infrastrukture za digitalne storitve, ki so upravičene v skladu s členom 6(1):

(a) Interoperabilne čezmejne storitve elektronskih javnih naročil: gre za niz storitev, ki jih javni ali zasebni izvajalci storitev e-javnih naročil lahko uporabijo za vzpostavitev čezmejnih platform za e-javna naročila. Ta infrastruktura bo vsem podjetjem v EU omogočila sodelovanje v postopkih javnega naročanja, ki jih organizira kateri koli naročnik v kateri koli državi članici, obsegala pa bo dejavnosti elektronskega javnega naročanja pred dodelitvijo in po dodelitvi naročil, vključno s funkcijami, kot so elektronska vložitev ponudb, virtualna mapa podjetij, e-katalogi, e-naročila in e-računi.

(b) Interoperabilne čezmejne storitve e-zdravja: gre za platformo, ki omogoča interakcijo med državljani/bolniki in izvajalci zdravstvenih storitev, prenos podatkov med institucijami in med organizacijami ali komunikacijo med državljani/bolniki in/ali zdravstvenimi delavci in institucijami po načelu „vsak z vsakim“. Te storitve med drugim zajemajo čezmejni dostop do elektronskih zdravstvenih kartotek in storitve elektronskega predpisovanja receptov ter zdravstvene storitve in storitve za pomoč pri samostojnem življenju na daljavo.

(c) Evropska platforma za medsebojno povezovanje evropskih poslovnih registrov: gre za platformo, ki zagotavlja osnovna orodja in storitve, prek katerih si poslovni registri v vseh državah članicah izmenjujejo informacije o registriranih podjetjih, njihovih podružnicah, združitvah in likvidacijah. Zajema tudi večdržavno in večjezično storitev iskanja za uporabnike osrednje točke dostopa na evropskem portalu e-pravosodje.

(d) Dostop do informacij javnega sektorja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti: gre za platformo enotne točke dostopa do večjezičnih (v vseh uradnih jezikih EU) naborov podatkov, katerih imetniki so javni organi v EU na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; orodja za poizvedovanje in vizualizacijo naborov podatkov; zagotavljanje, da so razpoložljivi nabori podatkov ustrezno anonimizirani, licencirani in imajo, kadar je to primerno, določeno ceno za objavo, ponovno razširjanje in ponovno uporabo, vključno z revizijsko sledjo izvora podatkov.

(e) Elektronski postopki za ustanavljanje podjetij in poslovanje v drugi evropski državi: ta storitev bo omogočila čezmejno elektronsko izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov prek enotnih kontaktnih točk. Ta storitev je ena od zahtev iz Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.

(f) Dostop do digitalnih virov evropske dediščine: gre za platformo za osnovne storitve, ki temelji na sedanjem portalu Europeana. Ta platforma bo enotna točka dostopa do vsebin evropske kulturne dediščine na ravni objektov, vsebovala bo specifikacije vmesnikov za interakcijo z infrastrukturo (iskanje in prenos podatkov), podpirala prilagoditev metapodatkov in dodajanje novih vsebin ter vsebovala informacije o pogojih za ponovno uporabo vsebine, ki je dostopna prek infrastrukture.

(g) Infrastruktura za varnejše internetne storitve: gre za platformo za pridobivanje, upravljanje in vzdrževanje skupnih računalniških zmogljivosti, podatkovnih zbirk in programskih orodij za centre za varnejši internet (SIC) v državah članicah. Zajema tudi podporne storitve za poročanje o vsebinah o spolni zlorabi, povezavo s policijskimi organi in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, ter po potrebi odstranjevanje takih vsebin z zadevnih spletišč. To bodo podpirale skupne podatkovne zbirke.

(h) Interoperabilne čezmejne spletne storitve: gre za platforme, ki bodo olajšale interoperabilnost in sodelovanje med državami članicami na področjih skupnega interesa, zlasti za izboljšanje delovanja enotnega trga, kot so portal e-pravosodje, ki bo državljanom, podjetjem, organizacijam in pravosodnim delavcem zagotavljal čezmejni spletni dostop do pravnih sredstev/dokumentov in sodnih postopkov, platforma za spletno reševanje sporov (SRS), ki bo omogočala spletno reševanje čezmejnih sporov med potrošniki in trgovci, ter elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI), ki bo organom za socialno varnost po vsej EU omogočala hitrejšo in varnejšo izmenjavo informacij.

Oddelek 2. Širokopasovna omrežja

1.           Obseg ukrepov

Ukrepi bodo obsegali zlasti enega ali več naslednjih elementov:

(a) vzpostavitev pasivne fizične infrastrukture, aktivne fizične infrastrukture ali kombinacije obeh ter pomožnih infrastrukturnih elementov, vključno s storitvami, ki so potrebne za upravljanje takih infrastruktur;

(b) pripadajoče naprave in storitve, kot so napeljave v zgradbah, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, vodi, kabelske cevi, oddajniki, vstopne odprtine v kanale in omarice;

(c) izkoriščanje možnih sinergij med vzpostavljanjem širokopasovnih omrežij in omrežji drugih javnih služb (energija, prevoz, vodovod, kanalizacija itd.), zlasti tistimi, ki so povezana s pametno distribucijo električne energije.

2.           Prispevek k doseganju ciljev Evropske digitalne agende.

Vsi projekti, ki so finančno podprti v okviru te uredbe, znatno prispevajo k doseganju ciljev Evropske digitalne agende.

(a) Ukrepi, ki jih neposredno financira Unija:

(a) temeljijo na žični ali brezžični najnovejši tehnologiji, ki lahko zagotavlja širokopasovne storitve zelo velikih hitrosti, ter tako izpolnjujejo zahteve aplikacij, ki potrebujejo veliko pasovno širino; ali

(b) temeljijo na inovativnih poslovnih modelih in/ali privabljajo nove kategorije nosilcev projektov ali nove kategorije vlagateljev; ali

(c) imajo velik potencial za ponovljivost, s čimer omogočajo širši vpliv na trgu zaradi svojega predstavitvenega učinka.

(b) Ukrepi, financirani z dodatnimi namenskimi prispevki v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE], bodo trg obogatili z znatnimi novimi zmogljivostmi v smislu razpoložljivosti, hitrosti in zmogljivosti širokopasovnih storitev. Projekti, ki zagotavljajo hitrosti prenosa podatkov pod 30 Mbps, bi morali te hitrosti sčasoma povečati na najmanj 30 Mbps.

3.           Ocena projekta za vzpostavitev optimalnih struktur financiranja

Izvajanje ukrepov temelji na celoviti oceni projekta. Takšna ocena projekta med drugim zajema tržne razmere, vključno z informacijami o obstoječi in/ali načrtovani infrastrukturi, regulativne obveznosti za nosilce projektov ter prodajno in tržno strategijo. Z oceno projekta se zlasti ugotovi, ali:

(a) je program potreben za obravnavanje tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin,

(b) program ne vodi v izkrivljanje trga in izrivanje zasebnih naložb.

Ta merila se določijo zlasti na podlagi potencialnih prihodkov in stopnje tveganja v zvezi s projektom ter vrste geografskega območja, ki ga ukrep zajema.

4.           Načini financiranja

(a) Projekti skupnega interesa na področju širokopasovnih povezav se financirajo s finančnimi instrumenti. Proračun, dodeljen tem instrumentom, mora zadostovati, vendar ne presegati zneska, potrebnega za izvajanje v celoti pripravljenega ukrepa in doseganje minimalne velikosti učinkovitega instrumenta.

(b) Finančni instrumenti iz točke (a) se ob upoštevanju pravil finančne uredbe, Uredbe (EU) št. xxx/2012 [Uredba o IPE] in uredb (EU) št. xxxx (2013) [vse uredbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih] lahko kombinirajo z dodatnimi prispevki:

(a) iz drugih delov instrumenta za povezovanje Evrope;

(b) iz drugih instrumentov, programov in proračunskih postavk v proračunu Unije;

(c) držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, ki se odločijo prispevati lastna sredstva ali sredstva, ki so na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Prispevki iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov bodo vezani na geografsko območje, da se zagotovi, da bodo porabljeni v državi članici ali regiji, ki je prispevek zagotovila;

(d) katerih koli drugih vlagateljev, tudi zasebnih.

(c) Finančni instrumenti iz točk (a) in (b) se lahko kombinirajo tudi z nepovratnimi sredstvi držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, ki želijo prispevati lastna sredstva ali sredstva, ki so na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pod pogojem:

(a) da zadevni ukrep izpolnjuje vsa merila za financiranje v okviru te uredbe ter

(b) da je bila državna pomoč ustrezno odobrena.

Oddelek 3. Horizontalni ukrepi

Vzpostavitev vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki bodo prispevala k odpravljanju ozkih grl na enotnem digitalnem trgu, spremljajo študije in ukrepi za podporo programu. Ti ukrepi lahko obsegajo:

(a) tehnično pomoč za pripravo ali podporo izvedbenih ukrepov pri njihovem uvajanju in upravljanju ter obravnavanju obstoječih ali novih težav z izvajanjem;

(b) ukrepe za spodbujanje obstoječega povpraševanja ali ustvarjanje novega povpraševanja po infrastrukturah za digitalne storitve;

(c) usklajevanje podpore Unije v okviru te uredbe s podporo iz drugih razpoložljivih virov ter hkrati preprečevanje podvajanja infrastrukture in izpodrivanja zasebnih naložb.

Projekti skupnega interesa so namenjeni odpravljanju ozkih grl, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega trga, z zagotavljanjem povezljivosti z omrežjem in dostopom, tudi prek meja, do infrastrukture javnih digitalnih storitev.

Razvoj in širjenje vseevropskih telekomunikacijskih omrežij (širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve) prispevata k spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest in doseganju dinamičnega enotnega digitalnega trga. Postavitev teh omrežij bo omogočila zlasti hitrejši dostop do interneta, zagotovila izboljšane informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju državljanov, vključno otrok in mladih, podjetij in uprav, povečala interoperabilnost in olajšala usklajevanje skupno dogovorjenih standardov ter približevanje tem standardom.

Razdelek 1. Horizontalne prednostne naloge

Postavitev vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki bo prispevala k odpravljanju ozkih grl na enotnem digitalnem trgu, spremljajo študije in programsko podporni ukrepi. Sem spadajo:

(a) Inovativno upravljanje, geodetsko načrtovanje in storitve. Ukrepi tehnične pomoči, če so potrebni za postavitev in upravljanje, vključujejo načrtovanje projektov in naložb ter študije izvedljivosti v podporo naložbenim ukrepom in finančnim instrumentom. Geodetsko načrtovanje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen in natančen fizičen pregled in dokumentacijo zadevnih območij, analizo pravic do poti, oceno možnosti nadgradnje obstoječih zmogljivosti itd. Pri tem je treba upoštevati načela Direktive 2007/2/ES (Direktiva INSPIRE) ter ustrezne dejavnosti standardizacije. Ukrepi tehnične pomoči lahko prispevajo tudi k ponovni uporabi uspešnih modelov naložb in razvoja.      Ti ukrepi lahko vključujejo tudi upoštevanje okoljskih vidikov za oceno podnebnih tveganj in zagotovitev sposobnosti infrastrukture za odpornost na nesreče v skladu z ustreznimi zahtevami v zakonodaji EU ali nacionalni zakonodaji.

(b) Podporni ukrepi in drugi tehnični ukrepi. Ti ukrepi so potrebni za pripravo ali podporo izvajanja projektov skupnega interesa ali pospešitev njihove uporabe. Na področju digitalnih storitev podporni ukrepi spodbujajo in pospešujejo tudi uporabo nove infrastrukture za digitalne storitve, ki bo morda ob upoštevanju tehnološkega razvoja, sprememb na upoštevnih trgih ali novih političnih prednostnih nalog postala nujna ali koristna.

Razdelek 2. Širokopasovna omrežja

Vse naložbe v širokopasovne povezave na ozemlju Unije povečujejo zmogljivost omrežja in zagotavljajo koristi vsem morebitnim uporabnikom, ne samo tistim državah članicah vlagateljicah. Naložbe v ta omrežja bodo spodbudila konkurenco in inovacije v gospodarstvu, zagotovile učinkovitejše in zmogljivejše javne storitve, prispevale k uresničevanju ciljev EU v zvezi z nizkoogljičnim gospodarstvom ter k splošni konkurenčnosti in produktivnosti EU.

V širokopasovno infrastrukturo vlagajo predvsem zasebni vlagatelji, tako pa bo verjetno ostalo tudi v prihodnosti. Vseeno bodo za doseganje ciljev digitalne agende potrebne naložbe na območjih, na katerih ni jasnih poslovnih priložnosti ali pri katerih je treba poslovne priložnosti povečati v časovnem okviru teh ciljev. Na podlagi verjetnih naložb je mogoče opredeliti naslednje vrste območij:

V primestnih območjih/srednje gosto poseljenih območjih so navadno na voljo internetne povezave srednjih hitrosti, ne pa tudi povezave višjih hitrosti. Če je dokazano, da so poslovne priložnosti za naložbe v napredne tehnologije za zasebne vlagatelje kratkoročno nedobičkonosne, bi lahko finančna podpora zagotovila dolgoročno donosnost naložb tako, da bi zapolnila vrzeli v gospodarski sposobnosti in spodbudila konkurenco.

V podeželskih in redko poseljenih območjih so navadno na voljo internetne povezave nizkih hitrosti, v nekaterih primerih pa jih sploh ni. Poslovnih priložnosti za naložbe v ta območja skorajda ni, tako da evropski cilji verjetno ne bodo doseženi do leta 2020. Za naložbe v ta območja je potrebna večja finančna podpora v obliki nepovratnih sredstev in po potrebi v kombinaciji s finančnimi instrumenti. Ta območja obsegajo oddaljene in redko poseljene regije z zelo visokimi naložbenimi stroški ali nizkimi dohodki. Podpora v okviru instrumenta za povezovanje Evrope na teh območjih bo verjetno dopolnjevala sredstva, razpoložljiva v okviru kohezijskih skladov in Sklada za razvoj podeželja ter drugo neposredno javno podporo.

V gosto poseljenih/mestnih območjih – razen v nekaterih regijah z nizkimi dohodki – so navadno na voljo povezave srednjih do visokih hitrosti, ki jih pogosto zagotavljajo konkurenčni kabelski in telekomunikacijski operaterji. Vendar so zaradi teh sorazmerno zadovoljivih razmer tržne spodbude za naložbe v visokohitrostna omrežja, kot so omrežja iz optičnih vlaken do doma (FTTH), omejena. Tako se lahko finančna podpora predvidi tudi za naložbe v gosto poseljenih mestnih območjih, ki kljub družbenim koristim, ki bi jih ustvarile, ne privabljajo zadostnih naložb, pod pogojem, da je ta podpora popolnoma v skladu s členi 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter po potrebi Smernicami Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

V manj razvitih regijah je treba podporo za postavitev širokopasovnih omrežij zagotavljati predvsem prek instrumentov strukturnih in kohezijskih skladov. Subvencije in/ali finančni instrumenti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope lahko to podporo po potrebi dopolnjujejo, da se dosežejo cilji te uredbe. Doseganje sinergij med ukrepi instrumenta za povezovanje Evrope v teh regijah in podporo v okviru strukturnih in kohezijskih skladov je mogoče z ustreznim usklajevalnim mehanizmom še okrepiti[21].

Razvrstitev regij po zgornjih kategorijah je okvirno razvidna iz spodnjega zemljevida.

Ukrepi, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, morajo imeti uravnotežen portfelj, v katerega bodo vključeni ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev digitalne agende v zvezi s hitrostjo 30 Mbps in 100 Mbps ter ki zajemajo zlasti primestna in podeželska območja ter območja po vsej Evropski uniji.

Ukrepi, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, bodo ne glede na uporabljeno tehnologijo:

(a) podpirali naložbe v širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo cilj digitalne agende 2020 v zvezi z univerzalno pokritostjo s hitrostjo 30 Mbps; ali

(b) podpirali naložbe v širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo cilj digitalne agende 2020 in cilj, da bo najmanj 50 % gospodinjstev naročenih na storitve s hitrostjo nad 100 Mbps;

(c) usklajeni z veljavno zakonodajo, zlasti z zakonodajo o konkurenci

in obsegali zlasti eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a) postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture s pomožnimi infrastrukturnimi elementi, vključno s storitvami, ki so potrebne za upravljanje take infrastrukture;

(b) pripadajoče naprave in z njimi povezane storitve, kot so električno ožičenje stavb, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, kanali, vodi, drogovi, vstopni jaški in omarice;

(c) izkoriščanje potencialnih sinergij med vzpostavljanjem širokopasovnih omrežij in drugih komunalnih omrežij (energetskih, prometnih, vodnih, kanalizacijskih itd.), zlasti v povezavi s pametno distribucijo električne energije.

Postavitev širokopasovnih omrežij za povezovanje otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Unije, pri kateri je lahko potrebno položiti tudi podmorske kable, se bo podpirala, če bo bistvena za zagotavljanje dostopa izoliranih skupnosti do širokopasovnih povezav z najnižjo hitrostjo 30 Mbps. Ta podpora mora dopolnjevati druga na ravni EU ali nacionalni ravni, ki so na voljo v ta namen.

Da ne bi nastali dvomi, storitve zagotavljanja ali izvajanja uredniškega nadzora nad vsebino, ki se prenaša prek elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s storitvami informacijske družbe iz člena 1 Direktive 98/34/ES, ki jih v celoti ali pretežno tvori prenašanje signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, ne spadajo med ukrepe, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij.

Upravičenci podpore EU za projekt skupnega interesa na področju širokopasovnih povezav so med drugim:

(a) telekomunikacijski operaterji (prvotni operaterji, ki vlagajo neposredno ali prek podružnice, ali novi udeleženci na trgu), ki vlagajo v hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja;

(b) komunalni operaterji (npr. za preskrbo z vodo, kanalizacijo, energijo, promet), ki bodo predvidoma vlagali v pasivna širokopasovna omrežja sama ali kot partnerji operaterjev;

(c) regionalni nosilci odločanja, vključno z občinami, ki lahko podelijo koncesije za širokopasovno infrastrukturo. Vanje se lahko V tak dogovor se lahko vključijo proizvajalci opreme, in sicer z ustanovitvijo družbe, specializirane za poseben namen;

(d) partnerstva med več operaterji, ki dejavno sodelujejo na trgih z žičnimi in brezžičnimi povezavami, da bi zgradili infrastrukturo nove generacije.

Pri sestavljanju portfelja je treba ustrezno upoštevati tudi potrebe držav članic po naložbah glede števila gospodinjstev, ki jih je treba povezati s podporo instrumenta za povezovanje Evrope.

Poleg tega se bodo podpirale visokohitrostne povezave do javnih točk za dostop do interneta, zlasti v javnih ustanovah, kot so šole, bolnišnice, lokalne vladne pisarne in knjižnice.

Razdelek 3. Infrastruktura za digitalne storitve

Vzpostavitev infrastrukture za digitalne storitve prispeva k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga, saj pri razvoju storitev odpravlja obstoječa ozka grla. To se doseže z ustanovitvijo in/ali okrepitvijo interoperabilnih platform za infrastrukturo za digitalne storitve v povezavi z osnovno infrastrukturo za digitalne storitve. Vzpostavitev infrastrukture bo temeljila na dvoslojnem pristopu:

(1) Jedrne storitvene platforme so osrednji elementi ali vozlišča infrastrukture za digitalne storitve, ki so nujna za zagotovitev vseevropske povezljivosti, dostopnosti in interoperabilnosti. Sem spada tudi fizična oprema, kot so strežniki, namenska omrežja in programska orodja. Osnovne storitvene platforme so odprte za subjekte v vseh državah članicah.

(2) Generične storitve zagotavljajo delovanje in vsebine infrastrukture za digitalne storitve. Te so lahko medsebojno povezane prek jedrne storitvene platforme.

Med projekti skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalne storitve spadajo:

Vseevropske visokohitrostne hrbtenične povezave za javne uprave

Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura bo zagotovila zelo visoke hitrosti in povezave med javnimi institucijami EU na področju javne uprave, kulture, izobraževanja in zdravja. Ta hrbtenična infrastruktura bo podprla javne storitve evropske vrednosti z nadzorovano kakovostjo storitev in varnim dostopom. Tako bo zagotovila digitalno kontinuiteto pri zagotavljanju javnih storitev, kar bo državljanom, podjetjem in upravam prineslo veliko koristi. Združila bo povpraševanje po povezljivosti, doseganje kritične mase in zniževanje stroškov.

Jedrna storitvena platforma:

Ta infrastruktura bo temeljila na obstoječih hrbteničnih internetnih storitvah ter bo po potrebi dopolnjena z novimi omrežji. Povezave bodo vzpostavljene neposredno ali prek regionalno ali nacionalno upravljane infrastrukture. Ta infrastruktura bo zagotovila zlasti povezavo z drugimi vseevropskimi storitvami, med katere spadajo tudi storitve iz te priloge. Ta infrastruktura bo kot ključna zmogljivost za vseevropske javne storitve v celoti vključena v internet in bo podpirala sprejetje novih standardov (npr. novih internetnih protokolov, kot je IPv6[22]). Preučiti je treba tudi vzpostavitev osnovne infrastrukture za povezovanje javnih uprav, če je ta potrebna iz varnostnih razlogov.

Generične storitve:

Vključitev jedrne platforme v evropske javne storitve bo olajšala uvedba generičnih storitev: avtorizacije, overovitve, meddomenske varnosti in pasovne širine na zahtevo, združevanj storitev, upravljanja mobilnosti, nadzora nad kakovostjo in zmogljivostjo, vključitev nacionalne infrastrukture itd.

Interoperabilna storitev „računalništvo v oblaku“ bo zagotovila delovanje hrbtenične infrastrukture, na podlagi katere bo mogoče zagotavljati oblake za vseevropske javne storitve. Sem spadajo omrežne vseevropske storitve, kot so videokonferenca, virtualno shranjevanje in podporne računalniško intenzivne aplikacije, vključno z aplikacijami, povezanimi z drugimi projekti skupnega interesa.

Čezmejno opravljanje storitev e-uprave

E-uprava se nanaša na digitalno interakcijo med javnimi organi in državljani, javnimi organi ter podjetji in organizacijami ter med javnimi organi v različnih državah. Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interakcijske platforme bodo povečale učinkovitost vseh gospodarskih panog in javnega sektorja ter prispevale k enotnemu trgu.

Jedrna storitvena platforma:

Interoperabilna elektronska identifikacija in overitev po vsej Evropi. Razvit bo sistem povezanih in zaščitenih strežnikov ter protokolov za overovitev, ki zagotavljajo interoperabilnost različnih sistemov za overovitev in identifikacijo, ki so na voljo v Evropi. Ta platforma bo omogočila državljanom in podjetjem dostop do spletnih storitev, na primer za namen študija, dela, potovanja, zdravstvenega varstva ali poslovanja v tujini. Postavila bo temelj za vse digitalne storitve, za katere sta potrebna elektronska identifikacija in overovitev: npr. elektronske razpise, spletne zdravstvene storitve, standardna poslovna poročila, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, vseevropski spletni vpis podjetij v register, storitve e-uprave za podjetja, vključno s komunikacijo med poslovnimi registri, povezanimi s čezmejnimi združitvami in tujimi podružnicami. Ta platforma lahko uporablja tudi sredstva in orodja večjezične osnovne platforme.

Generične storitve:

(a) Elektronske postopke za ustanavljanje podjetij in poslovanje v drugi evropski državi: ta storitev bo omogočila čezmejno elektronsko izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov prek enotnih kontaktnih točk. Ta storitev je tudi ena od zahtev iz Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.

(b) Interoperabilne čezmejne storitve elektronske nabave: s to storitvijo se bodo lahko vsa podjetja v EU odzvala na evropske javne razpise v vseh državah članicah, obsegala pa bodo dejavnosti elektronske nabave pred dodelitvijo in po dodelitvi naročil, vključno z dejavnostmi, kot so elektronska vložitev ponudb, virtualna mapa podjetij, e-katalogi, e-naročila in e-računi.

(c) Interoperabilne čezmejne storitve e-pravosodja: s to storitvijo bo državljanom, podjetjem, organizacijam in pravosodnim delavcem zagotovljen čezmejni spletni dostop do pravnih sredstev/dokumentov in sodnih postopkov. Storitev bo omogočila tudi čezmejno spletno interakcijo (prek spletne izmenjave podatkov in dokumentov) med pravnimi organi v različnih državah članicah in tako izboljšala učinkovitost pri obravnavanju čezmejnih pravnih zadev.

(d) Interoperabilne čezmejne storitve e-zdravja: te storitve bodo omogočale interakcijo med državljani/bolniki in izvajalci zdravstvenih storitev, prenos podatkov med institucijami in med organizacijami ali komunikacijo med državljani/bolniki in/ali zdravstvenimi delavci in institucijami po načelu „vsak z vsakim“. Postavljena infrastruktura mora izpolnjevati načela o varstvu podatkov v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES ter z mednarodnimi in nacionalnimi etičnimi pravili o uporabi zdravstvenih kartotek bolnikov in drugih osebnih podatkov. Med te storitve bodo spadali čezmejni dostop do elektronskih zdravstvenih kartotek in storitve elektronskega predpisovanja receptov ter zdravstvene storitve/storitve za pomoč okolice pri samostojnem življenju na daljavo, čezmejne večjezične semantične storitve, povezane z večjezično jedrno platformo, dostop do informacij o socialni varnosti, ki temelji na infrastrukturi EESSI (elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti) itd.

(e) Evropska platforma za medsebojno povezovanje evropskih poslovnih registrov: Ta instrument bo zagotovil osnovna orodja in storitve, prek katerih si bodo poslovni registri v vseh državah članicah izmenjavali informacij o registriranih podjetjih, njihovih podružnicah, združitvah in likvidacijah. Prav tako bo obsegal večdržavno in večjezično iskalno storitev za uporabnike osrednje točke dostopa na portalu e-pravosodja.

Omogočanje dostopa do informacij javnega sektorja in večjezičnih storitev

Dostop do digitalnih virov evropske dediščine

Ta infrastruktura naj bi zagotovila dostop do velikih zbirk evropske kulturne dediščine v digitalni obliki in spodbudila, da jih bodo uporabljale tretje osebe v popolni skladnosti z avtorskimi in sorodnimi pravicami.

Jedrna storitvena platforma:

Razvoj jedrne storitvene platforme bo temeljil na sedanjem portalu Europeana. Ta platforma – ki zahteva razvoj, delovanje in upravljanje porazdeljenih računalniških zmogljivosti, zmogljivosti za shranjevanje podatkov in programske opreme – bo enotna točka za dostop do vsebin evropske kulturne dediščine na ravni objektov, vsebovala bo specifikacije vmesnikov za interakcijo z infrastrukturo (iskanje in prenos podatkov), podprla prilagoditev metapodatkov in polnjenje z novo vsebino ter informacije o pogojih za ponovno uporabo vsebine, ki je na voljo prek infrastrukture.

Prav tako bo zagotavljala sredstva za vzpostavljanje interakcije s ponudniki vsebin, uporabniki (državljani, ki so se prijavili v portal) in ponovnimi uporabniki (ustvarjalni sektorji) infrastrukture za spodbujanje platforme, usklajevanje zadevnih omrežij in izmenjavo informacij.

Generične storitve:

(a) združevanje vsebin, ki jih posedujejo kulturne ustanove in zasebni imetniki vsebin v državah članicah;

(b) zmogljivosti za črpanje podatkov iz množic, ki spodbujajo interakcijo in uporabnikom omogočajo, da dejavno prispevajo k spletnemu mestu;

(c) uporabnikom prijazne storitve za portal, na katerem se obravnavajo vprašanja, kot sta izboljšanje iskanja in brskanja ter večjezični dostop;

(d) izmenjava informacij o pravicah in infrastruktur za izdajo dovoljenj;

(e) pristojna središča za digitalizacijo in hrambo digitalne kulturne dediščine;

(f) odlagališča za vsebine kulturnih ustanov in vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, ter njihova dolgoročna hramba.

Dostop do informacij javnega sektorja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti

S to infrastrukturo za digitalne storitve bo mogoč dostop do nezaupnih informacij javnega sektorja v EU za namen ponovne uporabe.

Jedrna storitvena platforma:

Porazdeljene računalniške zmogljivosti, zmogljivosti za shranjevanje podatkov in programska oprema bodo zagotovili: enotno točko za dostop do večjezičnih (v vseh uradnih jezikih EU) naborov podatkov, katerih imetniki so javni organi v EU, na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; orodja za poizvedovanje in vizualizacijo naborov podatkov; da so razpoložljivi nabori podatkov licencirani za objavo in ponovno razširjanje, vključno z revizijsko sledjo izvora podatkov; nabor vmesnikov za programiranje aplikacij, ki omogočajo interakcijo uporabnikov programske opreme z infrastrukturo (iskanje podatkov, zbiranje statističnih podatkov, prenos podatkov) za razvoj aplikacij tretjih oseb. Prav tako se bodo na tej platformi zbirali in objavljali statistični podatki o delovanju portala, razpoložljivosti podatkov in aplikacij ter načinu njihove uporabe.

Generične storitve:

Postopna razširitev dostopa do vseh naborov podatkov, ki jih posedujejo in objavljajo skoraj vse javne uprave v EU, ter do večjezičnega iskanja, kar bo mogoče doseči z naslednjim:

(a) združevanje mednarodnih/EU/nacionalnih/regionalnih/lokalnih naborov podatkov;

(b) interoperabilnost naborov podatkov, vključno s pravnimi vprašanji in vprašanji o izdajanju dovoljenj, da se zagotovi boljša ponovna uporaba;

(c) vmesnik za odprte podatkovne infrastrukture v tretjih državah;

(d) zbirke podatkov in storitve dolgoročne hrambe.

Večjezični dostop do spletnih storitev

S to storitveno infrastrukturo bodo lahko obstoječi in prihodnji spletni ponudniki storitve in vsebine ponujali v čim več jezikih EU na najbolj stroškovno učinkovit način.

Jedrna storitvena platforma:

S to platformo bo mogoče pridobivanje, vzdrževanje in zagotavljanje širokega nabora živih jezikovnih podatkov in orodij za obdelavo jezikov, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti. Na voljo bo v vseh jezikih EU ter bo v skladu z ustreznimi standardi in dogovorjenimi zahtevami glede storitev ter pravnimi zahtevami. Na platformi bodo ponudniki prožno dodajali, ohranjali in izpopolnjevali jezikovne podatke ter orodja, zagotovila pa bo tudi enostaven, pravičen in varen dostop ter spremembo namena takih sredstev s strani organizacij, ki ponujajo ali razvijajo jezikovno podprte storitve. Platforma bo podpirala tudi sodelovanje in medsebojno povezovanje podobnih obstoječih ali prihodnjih pobud in podatkovnih središč v EU in zunaj nje.

Generične storitve:

Ta platforma bo vsebovala širok izbor podatkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in vire programske opreme v vseh jezikih EU. Take podatke in elemente programske opreme bo združevala, usklajevala in povezovala v porazdeljeni storitveni infrastrukturi. Zagotavljala bo in na nekaterih področjih razvijala ali razširjala podatke in vire programske opreme, ki se uporabljajo kot gradniki za razvoj, prilagoditev in zagotavljanje večjezičnih storitev ali večjezičnih portalov do spletnih storitev.

Varnost in varovanje

Infrastruktura za varnejše internetne storitve

Ta podpora bo zagotavljala celovite in interoperabilne storitve na evropski ravni, ki temeljijo na skupnem ozaveščanju, virih, orodjih in praksah ter so namenjene usposabljanju otrok, njihovih staršev in skrbnikov ter učiteljev o najučinkovitejši uporabi interneta.

Jedrna storitvena platforma:

Jedrna storitvena platforma bo omogočala pridobivanje, upravljanje in vzdrževanje skupnih računalniških zmogljivosti, podatkovnih zbirk in programskih orodij za centre za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter podporne storitve za poročanje o vsebinah o spolni zlorabi, vključno s povezavo s policijskimi organi in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, ter po potrebi za odstranjevanje te vsebine z ustreznih spletnih mest. To bodo podpirale skupne podatkovne zbirke.

Generične storitve:

(a) telefonske linije za pomoč otrokom, staršem in skrbnikom o najboljših načinih otrokove uporabe interneta, da se preprečijo nevarnosti škodljivih in nezakonitih vsebin in vedenj, vključno s podporno infrastrukturo;

(b) telefonske linije za poročanje o nezakoniti spletni spolni zlorabi otrok;

(c) orodja za zagotavljanje dostopa do starosti primernih vsebin in storitev;

(d) programska oprema, ki omogoča enostavno in hitro poročanje o nezakoniti vsebini in njeno odstranitev ter poročanje o navezovanju stikov in ustrahovanju;

(e) sistemi programske opreme, ki omogočajo boljše prepoznavanje (neporočane) spletne vsebine, povezane s spolno zlorabo otrok, ter tehnologije, ki podpirajo policijske preiskave, zlasti za ugotavljanje otroških žrtev, storilcev in komercialnega trgovanja s tako vsebino.

Kritična informacijska infrastruktura

Razviti in uvedeni bodo komunikacijski kanali in platforme, da se okrepijo zmogljivosti za pripravljenost, izmenjavo informacij, usklajevanje in odzivanje po vsej EU.

Jedrna storitvena platforma:

Jedrna storitvena platforma bo sestavljena iz mreže nacionalnih/vladnih skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERTs) in bo imela minimalne osnovne zmogljivosti. To omrežje bo ogrodje evropskega sistema za souporabo informacij in opozarjanje (EISAS) za državljane EU ter mala in srednje velika podjetja.

Generične storitve:

(a) Proaktivne storitve – opazovanje tehnologij ter razširjanje in souporaba varnostnih informacij; ocene varnosti; priprava smernic o varnostni konfiguraciji; zagotavljanje storitev za odkrivanje vdorov nepooblaščenih oseb;

(b) Reaktivne storitve – obvladovanje incidentov in odzivanje nanje; izdaja alarmov in opozoril; analiza ranljivosti in ukrepi, ravnanje z artefakti (dokazovanje visokokakovostnih alarmov o novih zlonamernih in drugih artefaktih).

Uvedba informacijskih in komunikacijskih tehnoloških rešitev za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev

Pametne energetske storitve za izpolnjevanje potreb državljanov (ki so lahko proizvajalci ali potrošniki energije), ponudnikov energije in javnih organov uporabljajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Pametne energetske storitve zajemajo interakcijo med državljani in ponudniki energije, prenos podatkov med organizacijami in komunikacijo med državljani po načelu „vsak z vsakim“. Odpirajo priložnosti za obstoječe in nove udeležence na telekomunikacijskih in energetskih trgih (npr. podjetja za energetske storitve). Podjetjem in državljanom tudi omogočajo, da sledijo emisijam toplogrednih plinov, ki jih povzročajo njihove nakupne odločitve.

Jedrne storitvene platforme

Komunikacijska infrastruktura, ki jo običajno razvijajo komunalni operaterji v partnerstvu s telekomunikacijskimi operaterji, ter potrebna strojna oprema IT, ki jo je treba vgraditi v energetske komponente (npr. elektronapajalne postaje). Sem spadajo tudi jedrne storitve, ki omogočajo spremljanje opreme, nadzorovano upravljanje porabe energije, avtomatizacijo in upravljanje podatkov ter komunikacijo med različnimi udeleženci (ponudniki storitev, omrežnimi operaterji in drugi komunalni operaterji, potrošniki itd.).

Generične storitve:

Generične storitve bodo navadno zagotavljali različni novi in inovativni udeleženci, kot so ponudniki energetskih storitev, podjetja za energetske storitve in energetski povezovalci, ki olajšujejo zlasti vstop različnim lokalnim malim in srednje velikim podjetjem ter preprečujejo nastanek monopolov na maloprodajnem trgu.

S temi storitvami bodo potrošniki upravljali povpraševanje po energiji, vire obnovljive energije in zmogljivosti skladiščenja, da bi optimizirali porabo električne energije, znižali račune za električno energijo in emisije toplogrednih plinov ter hkrati zagotovili zasebnost in varnost podatkov.

(a) Infrastruktura za pametno merjenje porabe in sporočanje informacij o porabi energije. Med generične storitve spada tudi potrošnikova oprema za upravljanje energije, tj. strojna oprema IT v domačem omrežju, ki je priključena na pametni števec.

(b) Zastopniki za programsko opremo, ki lahko določijo, kdaj kupiti/prodati energijo, kdaj vklopiti/izklopiti naprave itd. glede na cenovne signale ponudnika električne energije, vremenske napovedi, upravljanje in sporočanje podatkov, naprave za krmiljenje in avtomatizacijo ter njihove omrežne rešitve.

[1]               COM(2010) 2020.

[2]               COM(2010) 245.

[3]               COM(2011) 500/I final in COM(2011) 500/II final (Poglavja o posameznih politikah).

[4]               UL C […], […], str. […].

[5]               Podatki so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

[6]               UL C […], […], str. […].

[7]               UL C […], […], str. […].

[8]                      COM(2010) 245 final/2.

[9]                      UL […], […], str. […].

[10]                    Priloga II h COM(2010) 744 final.

[11]                    Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA); UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[12]                    2013/C 33 E/09.

[13]             COM(2010) 245 final/2.

[14]             COM(2010) 472.

[15]             COM(2011) 500 final.

[16]             UL […], […], str. […].

[17]             L 251, 25.9.2010, str. 35

[18]             UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[19]             UL L 88, 04.04.2011, str. 45.

[20]             UL L 183, 11.7.1997, str. 12.

[21]             Kot je določeno v členu 11 (e) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki so zajete v skupnem strateškem okviru, in o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št.1083/2006. COM(2011) 615 final.

[22]             Sklic na sporočilo o ipv6: COM(2008) 313 – Nadaljnji razvoj interneta – Akcijski načrt za uvedbo internetnega protokola različice 6 (IPv6) v Evropi.