52013PC0273

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1 Uvod

Z resolucijo ZN 61/89, ki je bila sprejeta leta 2006, se je začel postopek priprave pogodbe o ureditvi mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, t. i. pogodbe o trgovini z orožjem. Cilj priprave je bila pravno zavezujoča pogodba, ki bi z določitvijo visokih skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos omogočila odgovornejšo zakonito trgovino s konvencionalnim orožjem.

Intenzivnim pripravljalnim delom med letoma 2007 in 2009 je od 2. do 27. julija 2012 v New Yorku sledila prva konferenca Združenih narodov o pogodbi o trgovini z orožjem. Čeprav na konferenci ni prišlo do soglasja, pa je bil pripravljen prvi osnutek besedila.

Na zadnji konferenci ZN marca 2013 je bil ta osnutek pogodbe revidiran, vendar še vedno ni bilo mogoče doseči soglasja s tremi članicami, ki so zavrnile predsednikov predlog. Pogodba je bila s kvalificirano večino končno sprejeta 2. aprila 2013. Večina držav članic ZN se je strinjala, da bo pogodbo mogoče podpisati od 3. junija 2013.

1.2 Pristojnosti EU

V skladu s predpisi o zunanji pristojnosti iz člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pogodba o trgovini z orožjem spada v izključno pristojnost Unije.

Pogodba o trgovini z orožjem med drugim določa ukrepe (na primer nadzor nad uvozom in izvozom), ki spadajo na področje uporabe skupne trgovinske politike Unije. Na tem področju pogodba o trgovini z orožjem obravnava področja zakonodaje Unije, na katerih je stopnja ureditve že visoka. Poleg tega je pomembna naslednja sekundarna zakonodaja EU v zvezi z notranjim trgom: a) Direktiva 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, b) Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja, c) Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita.

Ker se pogodba o trgovini z orožjem nanaša na vprašanja v izključni pristojnosti Unije, države članice ne morejo samostojno odločati o podpisu pogodbe. Podpišejo jo lahko le, če je to v interesu Unije in ko jo na predlog Komisije odobri Svet.

1.3 Podrobnosti in področje uporabe pogodbe o trgovini z orožjem

Namen pogodbe o trgovini z orožjem je prispevati k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti, in sicer z ureditvijo mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem in izkoreninjenjem nedovoljene trgovine z orožjem. Pogodba vzpostavlja standarde za prenos konvencionalnega orožja in od držav pogodbenic zahteva, da preverijo ves izvoz orožja in tako zagotovijo, da konvencionalno orožje in strelivo ne bosta uporabljena med drugim za kršitev človekovih pravic, terorizem in kršitev humanitarnega prava.

Pogodba predvideva ocenitev prenosa orožja in določa ukrepe za preprečevanje preusmerjanja konvencionalnega orožja iz uvoznih in izvoznih držav. Poleg tega s spodbujanjem vodenja evidence in poročanja sekretariatu in drugim državam pogodbenicam povečuje preglednost trgovanja z orožjem. Določbe pogodbe o trgovini z orožjem zajemajo konvencionalno orožje naslednjih kategorij: bojne tanke, oklepna bojna vozila, artilerijske sisteme velikega kalibra, bojne zrakoplove, jurišne helikopterje, vojne ladje, izstrelke in izstrelne sisteme ter osebno in lahko orožje. Zajemajo pa tudi pripadajoče strelivo in sestavne dele.

1.4 Posledice za pravni red EU

Pogodba o trgovini z orožjem lahko vpliva na področje uporabe skupnih pravil, ki jih je sprejela Evropska unija. Zato je Svet v Prilogi k svojemu Sklepu .../2013 o pooblastitvi Komisije za pogajanja o pogodbi o trgovini z orožjem glede vprašanj, ki so v pristojnosti Unije, določil naslednje pogajalske smernice:

(1) Pogodba o trgovini z orožjem ne vključuje določb, ki bi državam članicam preprečevale, da uporabljajo naslednje akte:

(a) Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja, kakor je bila spremenjena;

(b) Direktivo Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom, kakor je bila spremenjena;

(c) Direktivo 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, kakor je bila spremenjena.

(2) Pogodba o trgovini z orožjem ne vključuje določb, ki omejujejo prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala na notranjem trgu Unije, razen če je omejitev izrecno utemeljena na podlagi člena 36, člena 45(3), člena 52(1), členov 65 ali 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3) Vsi ukrepi, predvideni v pogodbi, ki omejujejo izvoz iz Unije ali uvoz vanjo ali tranzit prek ozemlja Unije, so združljivi z vsemi veljavnimi določbami prava Unije, zlasti z naslednjimi akti:

(a) Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz;

(b) Uredbo Sveta (ES) št. 1061/2009 z dne 19. oktobra 2009 o skupnih pravilih za izvoz;

(c) Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita; ter

(d) Direktivo 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, kakor je bila spremenjena.

Ti različni pravni akti Evropske unije so del pravnega reda Unije, zato ob sprejetju pogodbe o trgovini z orožjem glede njih ne sme biti nobenega dvoma. Ker pogodba nima klavzule o preoblikovanju mednarodnega reda, je še zlasti pomembno zagotoviti zaščito zakonodaje o notranjem trgu.

Glede na to in v skladu s pogajalskimi smernicami Sveta o teh vprašanjih je bila narejena podrobna analiza, s katero je bilo ugotovljeno, da določbe pogodbe o trgovini z orožjem (členi 6, 7, 9, 26) zagotavljajo skladnost pogodbe o trgovini z orožjem s pravnim redom Unije. V vsakem primeru se lahko morebitna vprašanja o združljivosti obravnavajo v okviru člena 26(1). Ta člen določa, da izvajanje pogodbe ne posega v obveznosti držav pogodbenic, ki izhajajo iz obstoječih ali prihodnjih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenice so, kadar so navedene obveznosti skladne s to pogodbo.

Evropska unija ne more pristopiti k pogodbi o trgovini z orožjem, saj trenutno besedilo vključuje samo države pogodbenice. Vendar pa pogodba o trgovini z orožjem omogoča poznejše spremembe in Evropska unija lahko s tričetrtinsko podporo držav pogodbenic postane pogodbenica pogodbe.

1.5 Podpis pogodbe

Evropska unija kot taka ne more podpisati pogodbe o trgovini z orožjem. Ker pogodba o trgovini z orožjem deloma spada v pristojnost Unije in deloma v pristojnost držav članic, pa morajo institucije Unije in države članice sprejeti vse ukrepe za sodelovanje pri podpisu pogodbe o trgovini z orožjem ter zagotoviti izvajanje obveznosti iz pogodbe.

Ob upoštevanju namena držav članic, da 3. junija 2013 podpišejo pogodbo o trgovini z orožjem, je treba prednostno pripraviti in sprejeti sklep Sveta o pooblastitvi držav članic za podpis pogodbe o trgovini z orožjem. Ko bo ta sklep sprejet, bo Komisija predlagala drugi sklep Sveta, ki ga mora odobriti Evropski parlament, o pooblastitvi držav članic za ratifikacijo pogodbe.

1.6 Sklepna ugotovitev

Nujno je zapolniti vrzel neregulirane trgovine s konvencionalnim orožjem na mednarodni ravni ter pomagati pri vzpostavljanju miru in v humanitarnih prizadevanjih. Pogodba o trgovini z orožjem z oblikovanjem skupnih pravno zavezujočih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja omogoča odgovornejšo in preglednejšo trgovino z orožjem, ki je skupni cilj Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Omogoča okrepitev mednarodnega miru in varnosti na svetovni ravni. Zaradi nezakonite ali slabo regulirane trgovine s konvencionalnim orožjem ljudje izgubljajo življenja − vsako leto zaradi oboroženih spopadov umre več kot 740 000 moških, žensk in otrok. Hiter začetek veljavnosti pogodbe o trgovini z orožjem je tako nadvse pomemben in zato je nujno, da države članice pogodbo podpišejo na slovesni prireditvi 3. junija 2013.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ni relevantno.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Člen 1

Ker EU ne more postati pogodbenica pogodbe, člen pooblašča države članice, da podpišejo sedanjo pogodbo o zadevi v izključni pristojnosti Unije.

Člen 2

Člen države članice EU spodbuja, da pogodbo po možnosti podpišejo na določen datum. Kakor zagovarjajo mnoge države članice, s podpisom pogodbe na naveden datum EU in njene države članice izražajo pomembno sporočilo, da bodo pogodbo o trgovini z orožjem začele izvajati čim prej. Člen 20 pogodbe o trgovini z orožjem določa, da mora pogodbo za začetek njene veljavnosti ratificirati petdeset držav. Podpis pogodbe vseh držav članic bi zato pomenil pomemben korak na poti k temu cilju.

Člen 3

Namen Sklepa je pooblastiti države članice, da jih pogodba zavezuje, zato je Sklep naslovljen nanje.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ni proračunskih posledic.

2013/0146 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pooblastitvi držav članic za podpis pogodbe o trgovini z orožjem v interesu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 in člena 207(3) Pogodbe v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 11. marca 2013 pooblastil Komisijo, da se v okviru Združenih narodov pogaja o vprašanjih pogodbe o trgovini z orožjem, ki so v izključni pristojnosti Unije.

(2)       Generalna skupščina Združenih narodov je 2. aprila 2013 sprejela besedilo pogodbe o trgovini z orožjem[1]. Generalna skupščina je države pogodbenice tudi pozvala, da začnejo pogodbo podpisovati na slovesni prireditvi 3. junija 2013.

(3)       Cilj te pogodbe je zagotoviti najvišje možne skupne mednarodne standarde urejanja mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečiti in zatreti nedovoljeno trgovino s konvencionalnim orožjem. Države članice so izrazile svoje zadovoljstvo glede izida pogajanj in pripravljenost, da nemudoma začnejo s podpisovanjem pogodbe.

(4)       Določbe pogodbe v zvezi s skupno trgovinsko politiko ter pravili notranjega trga za prenos konvencionalnega orožja in eksploziva spadajo v izključno pristojnost Unije.

(5)       Evropska unija ne more podpisati pogodbe, saj so lahko njene pogodbenice samo države.

(6)       Zato bi moral Svet v skladu s členom 2(1) PDEU pooblastiti države članice, da podpišejo pogodbo −

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Države članice so pooblaščene za podpis pogodbe o trgovini z orožjem.

Člen 2

Države članice so pozvane, da pogodbo o trgovini z orožjem podpišejo na slovesni prireditvi v New Yorku 3. junija 2013 ali v najkrajšem možnem času.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               A/CONF.217/2013/L.3.