OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           UTEMELJITEV IN CILJ

Zdravje živali je skrb vseh evropskih državljanov. Ta skrb ni povezana samo z vidiki javnega zdravja, varnosti hrane in prehranske varnosti, ki se nanašajo na zdravje živali, temveč tudi z gospodarskimi stroški, ki lahko nastanejo zaradi izbruhov živalskih bolezni, in z upoštevanjem dobrobiti živali, vključno z učinki ukrepov za obvladovanje bolezni na dobrobit živali.

Ta predlog hkrati vključuje prednosti pametne pravne ureditve[1], saj je njegov cilj poenostaviti obstoječi pravni okvir in hkrati upoštevati pričakovanja zainteresiranih strani glede zmanjšanja upravnih ovir.

Predlog odraža tudi prednostne naloge Komisije, kot je cilj strategije Evropa 2020[2] za doseganje pametne rasti, ki so z ukrepi aktivnega preprečevanja in prilagodljivega obvladovanja tveganja sektorju omogočili večjo prožnost.

Analiza problema

Sedanji zakonodajni okvir EU za zdravje živali vključuje skoraj 50 osnovnih direktiv in uredb ter okoli 400 aktov sekundarne zakonodaje, od katerih so bili nekateri sprejeti že leta 1964.

Komisija je leta 2004 začela zunanjo oceno, da bi natančno pregledala rezultate ukrepov EU na področju zdravja živali, to pa je leta 2007 pripeljalo do nove strategije za zdravje živali. Zaradi spleta okoliščin je bilo treba znova oceniti našo politiko:

Ÿ        glavni elementi obstoječe politike so bili večinoma določeni med letoma 1988 in 1995, ko je Skupnost sestavljalo le 12 držav članic;

Ÿ        pojavili so se novi izzivi v obliki bolezni, ki pred desetletjem še niso bile znane, medtem ko so druge bolezni, kot so slinavka in parkljevka, bolezen modrikastega jezika in aviarna influenca, nedavno pokazale, da še vedno pomenijo resno tveganje;

Ÿ        korenito so se spremenili tudi pogoji trgovanja, pri čemer se je močno povečal obseg trgovine z živalmi in s proizvodi živalskega izvora znotraj EU in s tretjimi državami, in

Ÿ        znanost, tehnologija in naš institucionalni okvir pa so se znatno razvili.

V zvezi z obstoječo zakonodajo so bile ugotovljene številne težave. Nekatere se nanašajo na splošen pristop politike, in sicer:

– zapletenost sedanje politike Skupnosti na področju zdravja živali;

– odsotnost skupne strategije;

– nezadosten poudarek na preprečevanju bolezni, s posebnim poudarkom na potrebi po večji biološki zaščiti.

Druge pa so povezane s specifičnimi težavami z izvajanjem obstoječe zakonodaje, zlasti:

– z vprašanji trgovine znotraj Unije z živimi živalmi.

Splošne in specifične težave so bodisi odpravljene v tem pravnem aktu ali bodo odpravljene v delegiranih in izvedbenih aktih.

Cilji predloga

Pravila za zdravstveno varstvo živali so pravni okvir za podporo strategiji EU za zdravje živali, ki je bila objavljena leta 2007. Splošni cilji strategije so:

Ÿ        zagotavljati visoko raven javnega zdravja in varnosti hrane z zmanjšanjem biološkega in kemičnega tveganja za ljudi;

Ÿ        promovirati zdravje živali s preprečevanjem/zmanjševanjem pojavljanja živalskih bolezni ter tako podpirati kmetijstvo in podeželsko gospodarstvo;

Ÿ        izboljšati gospodarsko rast/kohezijo/konkurenčnost z zagotavljanjem prostega pretoka blaga in sorazmernih premikov živali;

Ÿ        spodbujati kmetijske prakse in dobrobit živali, s čimer se preprečujejo nevarnosti, povezane z zdravjem živali, in zmanjšujejo učinki na okolje v skladu s strategijo EU za trajnostni razvoj.

Posebni cilji teh pravil za zdravstveno varstvo živali so:

Ÿ        določiti enoten, poenostavljen, pregleden in jasen zakonodajni okvir, ki sistematično določa cilje, obseg in načela regulativnega ukrepanja; temelji na dobrem upravljanju in je v skladu z mednarodnimi standardi (npr. OIE) ter je usmerjen v dolgoročne preventivne ukrepe in sodelovanje z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

Ÿ        uvesti univerzalna splošna načela, ki omogočajo poenostavljen pravni okvir, da bi bili pripravljeni na nove izzive, tj. omogočiti hiter odziv v primeru porajajočih se bolezni, hkrati pa zagotoviti enako raven učinkovitosti odzivov, kot je določena v obstoječi zakonodaji;

Ÿ        zagotoviti doslednost med horizontalnimi načeli zakonodaje na področju politik zdravja živali, dobrobiti živali in varnosti hrane ter širših politik EU o podnebnih spremembah, skupni kmetijski politiki in trajnosti;

Ÿ        čim bolj zmanjšati učinek živalskih bolezni na zdravje živali in javno zdravje, dobrobit živali, gospodarstvo in družbo z izboljšanjem ozaveščenosti o boleznih, pripravljenostjo, spremljanjem in sistemi odzivanja v nujnih primerih na nacionalni ravni in ravni EU;

Ÿ        omogočiti nemoteno delovanje notranjega trga z živalmi in proizvodi živalskega izvora, na katerem se zagotavljata visoka stopnja zdravja živali in javnega zdravja ter skladnost s cilji strategije Evropa 2020.

Operativni cilji teh pravil za zdravstveno varstvo živali so:

Ÿ        postavitev novega pristopa, usmerjenega v preprečevanje in lastne pobude, v ospredje politike na področju zdravja živali;

Ÿ        zagotoviti jasno in uravnoteženo porazdelitev nalog in odgovornosti med pristojnimi organi, institucijami EU, kmetijskim sektorjem, imetniki živali in drugimi;

Ÿ        uvesti kategorizacijo bolezni kot podlago za ukrepanje na ravni EU;

Ÿ        zagotoviti učinkovite mehanizme za hitro odzivanje na pojave bolezni, vključno z novimi izzivi, kot so porajajoče se bolezni;

Ÿ        zagotoviti učinkovito pripravljenost na izredne dogodke in hitre odzive na živalske bolezni in zoonoze, vključno z uporabo cepiv po potrebi;

Ÿ        uvesti poenostavljene postopke, ob upoštevanju posebnosti malih kmetov in mikropodjetij, ter po možnosti odpraviti neupravičeno upravno breme in stroške, kadar tehnična in druga podpora to omogočajo;

Ÿ        zagotoviti, da novi pravni okvir omogoča dovolj prožnosti za nemoteno prilagajanje prihodnjemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju;

Ÿ        zmanjšati tveganje za motnje v trgovini z določitvijo ustrezne ravni približevanja zadevnim mednarodnim standardom ter hkratnim zagotavljanjem trdne zavezanosti visokim standardom za zdravstveno varstvo živali.

2.           PRAVNI OKVIR

Pravna podlaga

Členi 43, 114 in člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so pravna podlaga za zakonodajne ukrepe EU na področju zdravja živali, saj so bistveni del politike EU na področju kmetijstva, javnega zdravja, zaščite potrošnikov, trgovine in enotnega trga.

– Člen 43 zagotavlja podlago za zakonodajne ukrepe EU na področju skupne kmetijske politike. Ta člen je postal tudi podlaga za veterinarsko zakonodajo, saj je s pravnega vidika politika Skupnosti na področju zdravja živali del skupne kmetijske politike in določa iste zakonodajne in upravne postopke.

– Člen 114 zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev in delovanje notranjega trga in približevanje določb zakonov in drugih predpisov v zvezi s tem.

– Člen 168 o javnem zdravju se nanaša na varovanje zdravja ljudi pred vsemi škodljivimi vzroki, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zdravje živali. V okviru postopka soodločanja so bili kot rezultat tega člena sprejeti tudi veterinarski ukrepi, ki so neposredno namenjeni varovanju javnega zdravja.

Usklajenost z drugimi politikami Unije

Ta skupina pravil za zdravstveno varstvo živali je povezana s pravnim okvirom na področju dobrobiti živali, varnosti hrane, javnega zdravja, prehrane živali, veterinarskih zdravil, varstva okolja, uradnega nadzora, skupne ribiške politike (SRP) in skupne kmetijske politike (SKP).

Povezanost z drugimi predlogi v svežnju

Predlog je del svežnja štirih pregledov v zvezi z zdravjem živali, zdravjem rastlin, kakovostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala in uradnim nadzorom rastlin, živali, hrane in krme.

Pregled uredbe o uradnem nadzoru omogoča doslednejšo uporabo uradnega nadzora za namene zdravja živali in skladnejšo povezavo z uredbo o zdravju živali.

3.           SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Subsidiarnost

Ustrezno zdravstveno varstvo živali ne prinaša le zasebnih koristi, ampak gre za javno dobrino s širšimi družbenimi koristmi. Zaradi prenosljivosti številnih živalskih bolezni bo imel skupen pristop večje splošne koristi od vrste posameznih ukrepov.

Vrednost usklajenega pristopa EU je splošno sprejeta, saj se je zaradi tega zmanjšalo upravno breme za izvajalce dejavnosti, trgovce, veterinarje in industrijo, povezano z veterino. Ta pristop je imel ključno vlogo pri vzpostavljanju enotnega trga ter olajšanju trgovine z živalmi in proizvodi živalskega izvora (meso, mleko itd.) znotraj EU, saj so bili določeni usklajeni pogoji za zdravstveno varstvo živali in spodbujanje uspeha SKP.

Prednosti usklajenih pravil za preprečevanje, obveščanje, obvladovanje in izkoreninjenje živalskih bolezni na ravni EU so se pokazale med nedavnimi izbruhi živalskih bolezni. Odgovori na te krize so pokazali, da se je EU sposobna hitro odzivati in omejiti širjenje bolezni ter zmanjšati njihove učinke. To je bilo predvsem posledica usklajenega pristopa k obvladovanju bolezni, vključno z zagotavljanjem finančnega nadomestila za izgube na kmetijskih gospodarstvih zaradi ukrepov za izkoreninjenje bolezni. Ob upoštevanju razsežnosti enotnega trga bi lahko neuspešno obvladovanje bolezni v eni državi članici resno vplivalo na zdravstveni status Unije in ogrozilo njen izvozni potencial. Ob upoštevanju teh različnih elementov je ukrepanje EU upravičeno, saj je jasno, da države članice tega same ne morejo zadovoljivo doseči in da bi EU učinkoviteje in uspešneje zagotovila dosleden pristop.

Sorazmernost

Pravila za zdravstveno varstvo živali določajo splošen okvir za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje živalskih bolezni. Ta okvir temelji na pravilih, usmerjenih v rezultate, in se izogiba pretiranemu predpisovanju ter pušča državam članicam svobodo pri urejanju ali po potrebi določanju podrobnejših pravil, tako da zagotavlja prožnost pri prilagajanju pravil nacionalnim, regionalnim ali lokalnim okoliščinam. Po drugi strani morajo biti pravila o trgovini dovolj podrobna in natančna, da se zmanjšajo tveganje za različne prakse izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov ter nadaljnje izkrivljanje konkurence in prepreči morebitno zmanjšanje skladnosti pristopa v boju proti bolezni. Zato je namen pravil za zdravstveno varstvo živali doseči ravnovesje med sorazmernimi, a potrebnimi ukrepi.

4.           POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Postopek posvetovanja

Ta pravila za zdravstveno varstvo živali so rezultat številnih in natančnih analiz.

Komisija je leta 2004 začela neodvisno oceno, s katero je želela oceniti učinkovitost politike Skupnosti na področju zdravja živali[3] v prejšnjem desetletju in njeno povezanost z drugimi ukrepi politike EU. Njen cilj je bil opredeliti elemente politike Skupnosti na področju zdravja živali, ki jih je mogoče še izboljšati, in predlagati možnosti za doseganje teh izboljšav.

Med drugim je bilo v oceni politike Skupnosti na področju zdravja živali priporočeno, da se razvije enotna strategija za zdravje živali in s tem prepreči razdrobljenost in razvoj politike, ki ga narekujejo izredne razmere. Rezultat je bila strategija EU za zdravje živali za obdobje 2007–2013 „Bolje preprečiti kot zdraviti“[4].

Strategija za zdravje živali določa sprejetje „enotnega zakonodajnega okvira, z večjim poudarkom na spodbudah in ne na kaznih v skladu z drugimi politikami EU in približujoč se mednarodnim standardom“, ki bo „opredeljeval in vključeval skupna načela in zahteve obstoječe zakonodaje“. Evropski parlament[5], Svet[6] in Evropski ekonomsko-socialni odbor[7] so v odgovoru na sporočilo Komisije o novi strategiji podprli to pobudo. Naknadno je Akcijski načrt za izvajanje strategije[8] potrdil, da je „glavni cilj strategije za zdravstveno varstvo živali […] razviti zakonodajo EU o zdravstvenem varstvu živali“.

Od samega začetka tega postopka so ključne zainteresirane strani, države članice, pristojni organi, mednarodne organizacije in trgovinski partnerji tesno sodelovali in imeli ključno vlogo v razpravi. Poleg tega so v skladu s standardi Komisije za posvetovanja potekala tudi številna posvetovanja z gospodarskimi in družbenimi akterji, kot so evropska združenja, ki jih zanimata zdravje živali in dobrobit živali, ter zainteresirana javnost.

5.           VSEBINA PREDLOGA

Del I: Splošna pravila

Pravila za zdravstveno varstvo živali določajo v zakonodaji EU splošna načela za ustrezno zdravstveno varstvo živali. Združujejo ukrepe za zdravstveno varstvo kopenskih in vodnih živali.

Del I določa tudi pripravo prednostnega seznama bolezni, ki bodo verjetno imele velik učinek. To bo prvič omogočilo, da se viri Unije sistematično prednostno porazdelijo na znanstveni in dokazni podlagi.

Odgovornosti različnih akterjev, kot so izvajalci dejavnosti, veterinarji in skrbniki hišnih živali, ki imajo ključno vlogo pri varovanju zdravja živali, so prvič izrecno določene. Zlasti morajo zdaj izvajalci dejavnosti in osebje v stiku z živalmi pridobiti osnovno znanje o zdravju živali in sorodnih temah.

Del II: Obveščanje, spremljanje, programi izkoreninjenja, odsotnost bolezni

Del II določa odgovornosti za obveščanje in spremljanje, vključno z veterinarskimi obiski. Pojasnjuje naloge izvajalcev dejavnosti, pristojnih organov in drugih glede spremljanja zdravstvenega stanja živali v Uniji. Nov sistem omogoča boljše izkoriščanje sinergijskih učinkov spremljanja, ki ga izvajajo različni akterji na določenem področju, da se zagotovi kar najuspešnejša in stroškovno učinkovita uporaba virov za spremljanje.

Druga glavna sprememba tukaj pa je, da se lahko kompartmenti, ki so bili doslej dovoljeni samo za ukrepe, povezane z aviarno influenco, in za akvakulturo, zdaj uporabljajo širše. To prinaša več prožnosti v ukrepe za obvladovanje bolezni, saj uvaja možnost nadaljevanja premikov in trgovine v nekaterih okoliščinah, obravnavanih z vidika tveganja.

Del III: Pripravljenosti na bolezen, ozaveščenost in obvladovanje

Del III še naprej določa, da morajo države članice izdelati načrte izrednih ukrepov za obravnavanje nekaterih bolezni in jih izvajati.

Regulativni okvir za cepljenje je zdaj izrecno določen in usklajen.

Določena so tudi pravila za uporabo bank antigenov, cepiv in reagentov.

Pravila o ukrepih obvladovanja, ki jih je treba sprejeti v primeru suma ali potrditve izbruhov nekaterih bolezni, so določena z manjšimi spremembami obstoječega sistema, ki je ustrezen.

Del IV: Zahteve v zvezi z registracijo, odobritvijo, sledljivostjo in premiki

Del IV je razdeljen na tri naslove in vključuje posebna pravila za kopenske, vodne in druge živali. Te tri skupine je treba obravnavati ločeno zaradi njihovih različnih metod gojenja in epidemiologije. Pod naslovoma, ki obravnavata vodne in kopenske živali, so določeni ukrepi, ki bodo omogočali opredelitev in sledljivost živali in obratov. Sledljivost živali je med izbruhom bolezni ključnega pomena zaradi razumevanja epidemiologije bolezni in njenega boljšega nadzora. Ta dva naslova uvajata tudi možnost elektronske registracije in sledenja več živali, pri čemer spodbujata poenostavitev in boljšo ureditev ter z uporabo tehnologije zmanjšujeta upravno breme. Tretji naslov, ki obravnava druge živali, je namenjen le za morebitne prihodnje določbe, če bi se pojavile nove nevarnosti v zvezi s temi živalmi.

Del V: Vstop v Unijo in izvoz

Del V določa standarde in zahteve za tretje države, ki v Unijo pošiljajo živali, zarodni material, proizvode živalskega izvora in drug material, s katerim se lahko prenašajo živalske bolezni, da se prepreči vnos bolezni v Unijo. Določa tudi zahteve za izvoz. Predvidenih ni nobenih praktičnih sprememb sedanje zakonodaje, ki je ustrezna.

Del VI: Ukrepi v nujnih primerih

Ukrepi v nujnih primerih so bistveni del obvladovanja bolezni. Del VI določa postopke, ki jih je treba upoštevati v nujnih primerih, da se zagotovi hitro in usklajeno odzivanje Unije. Predvidenih je le nekaj praktičnih sprememb sedanje zakonodaje, ki je ustrezna.

Del VII: Končne in prehodne določbe

Končne in prehodne določbe določajo nacionalne predpise, pogoje za sprejetje delegiranih aktov, razveljavitve in druge potrebne pravne določbe.

6.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne ustvarja izdatkov, ki še ne bi bili vključeni v finančno izjavo skupnega finančnega okvira za prehransko verigo, zdravje in dobrobit živali ter povezani z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom.

2013/0136 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zdravju živali

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2), člena 114(3) in člena 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Posledice prenosljivih živalskih bolezni in potrebnih ukrepov za obvladovanje teh bolezni so lahko za posamezne živali, živalske populacije, imetnike živali in gospodarstvo uničujoče.

(2)       Nedavne izkušnje so pokazale, da imajo lahko prenosljive živalske bolezni, kot sta denimo aviarna influenca in salmonela, velik učinek na javno zdravje.

(3)       Poleg tega je mogoče opaziti medsebojne neželene učinke v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi vidiki. Podnebne spremembe lahko povzročijo pojav novih bolezni, večjo razširjenost obstoječih bolezni ter geografsko porazdelitev povzročiteljev bolezni in vektorjev, vključno s tistimi, ki vplivajo na prosto živeče živalstvo.

(4)       Za zagotavljanje visokih standardov za zdravstveno varstvo živali in javnega zdravja v Uniji, racionalni razvoj kmetijskega sektorja in sektorja akvakulture ter povečanje produktivnosti bi bilo treba pravila za zdravstveno varstvo živali določiti na ravni Unije. Ta pravila so med drugim potrebna tudi zato, da bodo prispevala k dokončni vzpostavitvi notranjega trga in odpravi širjenja nalezljivih bolezni.

(5)       Sedanjo zakonodajo Unije na področju zdravja živali sestavlja skupina med seboj povezanih temeljnih aktov, ki določajo pravila za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za trgovino znotraj Unije, vstop v Unijo živali in proizvodov, izkoreninjenje bolezni, veterinarski nadzor, obveščanje o boleznih in finančno podporo v zvezi z različnimi živalskimi vrstami, vendar pa manjka splošni pravni okvir, ki zagotavlja usklajena načela v celotnem sektorju.

(6)       Strategijo Unije za zdravje živali (2007–2013) s sloganom „Bolje preprečiti kot zdraviti“ je Komisija sprejela s Sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 19. septembra 2007[11]. Namen sporočila je dati večji poudarek preventivnim ukrepom, spremljanju in obvladovanju bolezni in raziskavam, da bi se zmanjšalo pojavljanje živalskih bolezni in čim bolj zmanjšal učinek morebitnih izbruhov. Strategija predlaga sprejetje enotnega in poenostavljenega zakonodajnega okvira za zdravje živali, ki se bo skušal približati mednarodnim standardom, hkrati pa bo zagotavljal trdno zavezanost visokim standardom za zdravstveno varstvo živali.

(7)       Cilj te uredbe je izpolniti zaveze in vizije iz navedene strategije za zdravje živali, vključno z načelom „eno zdravje“ in okrepiti pravni okvir za skupno politiko Unije na področju zdravja živali z enotnim, poenostavljenim in prilagodljivim regulativnim okvirom za zdravje živali.

(8)       Pri živalih se lahko pojavijo številne nalezljive ali nenalezljive bolezni. Mnoge bolezni so ozdravljive, vplivajo le na posamezne živali ali se ne širijo na druge živali ali ljudi. Po drugi strani pa imajo lahko prenosljive bolezni širše posledice na zdravje živali ali ljudi, vplivi pa so opazni na ravni populacije. Pravila za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe bi bilo treba omejite le na zadnje bolezni.

(9)       Pri določitvi navedenih pravil za zdravstveno varstvo živali je nujno upoštevati tudi povezavo med zdravjem živali in javnim zdravjem, okoljem, varnostjo hrane in krme ter dobrobitjo živali, prehransko varnostjo, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi vidiki.

(10)     S sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti[12] so bili v imenu takratne Evropske skupnosti odobreni tisti deli Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter sporazumov iz prilog 1, 2 in 3 k navedenemu sporazumu, med katerimi je tudi Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ureja uporabo ukrepov, potrebnih za zaščito človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja, zato da ne pride do samovoljne ali neutemeljene diskriminacije med članicami STO. Če mednarodni standardi obstajajo, se morajo uporabljati kot podlaga. Kljub temu pa imajo članice pravico, da določijo svoje ustrezne standarde, če ti standardi temeljijo na znanstvenih dokazih.

(11)     Glede zdravja živali se Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov sklicuje na standarde Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) o pogojih v zvezi z zdravjem živali v mednarodni trgovini. Da bi se zmanjšala tveganja za motnje v trgovini, bi morali biti ukrepi EU za zdravstveno varstvo živali usmerjeni v zagotovitev ustrezne ravni približevanja standardom mednarodne organizacije za zdravje živali.

(12)     V posebnih okoliščinah, kjer sicer obstaja veliko tveganje za zdravje živali ali ljudi, a še vedno ostaja določena znanstvena negotovost, člen 5(7) Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki je bil za Unijo razložen v Sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2000 o previdnostnem načelu[13], omogoča članici navedenega sporazuma, da sprejme začasne ukrepe na podlagi ustreznih informacij, ki so na voljo. V takih okoliščinah mora članica STO pridobiti dodatne potrebne informacije za objektivnejšo oceno tveganja ter v razumnem času ustrezno preučiti ukrep.

(13)     Ocena tveganja, na podlagi katere so sprejeti ukrepi v skladu s to uredbo, bi morala temeljiti na razpoložljivih znanstvenih dokazih in biti neodvisno, objektivno in pregledno izvedena. Ustrezno bi bilo treba upoštevati tudi mnenja Evropske agencije za varnost hrane, ustanovljeno s členom 22(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[14].

(14)     Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih)[15] določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali za nekatere živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, da se preprečijo in kar najbolj zmanjšajo tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi navedenih proizvodov ter zlasti da se zagotovi varnost prehranske verige ljudi in živali. Da bi se izognili morebitnemu prekrivanju zakonodaje Unije, bi se ta uredba morala uporabljati samo za tiste živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, za katere v Uredbi (ES) št. 1069/2009 niso določena posebna pravila in pri katerih obstaja tveganje za zdravje živali. Uredba (ES) št. 1069/2009 na primer ne ureja ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v okviru ukrepov za obvladovanje bolezni, zato ta področja ustrezno pokriva ta uredba.

(15)     Poleg tega so posebna pravila o prenosljivih živalskih boleznih, vključno z boleznimi, ki se prenašajo na človeka (v nadaljnjem besedilu: zoonoze), že določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij[16], Direktivi 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS[17], ter Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili[18], posebna pravila o nalezljivih boleznih pri človeku pa v Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti[19]. Navedeni akti bi morali še naprej veljati po sprejetju te uredbe. Da bi se izognili morebitnemu prekrivanju zakonodaje Unije, bi se morala ta uredba uporabljati samo za zoonoze, pri katerih navedena posebna pravila še niso opredeljena v drugih aktih Unije.

(16)     Bolezni, ki se pojavljajo v populacijah divjih živali, lahko negativno vplivajo na kmetijski sektor in sektor akvakulture, na javno zdravje, okolje in biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da bi področje uporabe te uredbe v takih primerih zajemalo divje živali kot morebitne žrtve navedenih bolezni in kot njihove vektorje.

(17)     Živalske bolezni se ne prenašajo le z neposrednim stikom med živalmi ali med živalmi in človekom. Širše se prenašajo tudi z vodnimi in zračnimi sistemi, vektorji, kot so insekti, ali semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki se uporabljajo pri umetnem oplojevanju, darovanju jajčne celice ali prenosu zarodkov. Povzročitelji bolezni so lahko prisotni tudi v živilih in drugih proizvodih živalskega izvora, kot so usnje, krzno, perje, rogovi in vsak drug material, pridobljen iz telesa živali. Tudi z drugimi predmeti, kot so prevozna sredstva, oprema, krma in seno ter slama, se lahko širijo povzročitelji bolezni. Zato morajo učinkovita pravila za zdravstveno varstvo živali zajemati vse poti prenosa in ves material, ki je prišel v stik z virom okužbe.

(18)     Živalske bolezni imajo lahko škodljiv učinek na porazdelitev živalskih vrst v divjini, kar vpliva na biotsko raznovrstnost. Mikroorganizme, ki povzročajo živalske bolezni, je zato mogoče opredeliti kot invazivne tujerodne vrste, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. Ukrepi iz te uredbe upoštevajo tudi biotsko raznovrstnost, zato bi ta uredba morala zajemati živalske vrste in povzročitelje bolezni, vključno s tistimi, ki so opredeljene kot invazivne tujerodne živalske vrste in so udeležene pri prenosu bolezni, opisanih v tej uredbi, ali so zanje dovzetne.

(19)     V zakonodaji Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, so za zdravstveno varstvo kopenskih in vodnih živali določena ločena pravila. Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih[20] določa posebna pravila za vodne živali. Vendar pa se v večini primerov glavna načela za ustrezno ureditev zdravja živali uporabljajo za obe skupini živalskih vrst. V skladu s tem bi moralo področje uporabe te uredbe zajemati kopenske in vodne živali, navedena pravila za zdravstveno varstvo živali pa se po potrebi uskladijo. Pri nekaterih vidikih, zlasti pri registraciji in odobritvi obratov in sledljivosti ter premikih živali v Uniji, ta uredba upošteva že sprejet pristop, ki je določiti različna pravila za zdravstveno varstvo kopenskih in vodnih živali zaradi različnega okolja, v katerem živijo, in ustrezne različne zahteve za varovanje njihovega zdravja.

(20)     Zakonodaja Unije, sprejeta pred to uredbo, zlasti Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS[21], določa tudi osnovna pravila za zdravstveno varstvo drugih živalskih vrst, ki jih ne urejajo drugi akti Unije, kot so na primer plazilci, dvoživke, morski sesalci in druge živali, ki niso vodne ali kopenske živali v skladu z opredelitvami iz te uredbe. Navadno take vrste ne predstavljajo velikega zdravstvenega tveganja za ljudi ali druge živali, zato se po možnosti uporablja samo nekaj pravil za zdravstveno varstvo živali. Da bi se zmanjšali nepotrebno upravno breme in stroški, bi bilo treba v tej uredbi upoštevati pristop, sprejet v preteklih letih, tj. določiti pravni okvir za podrobna pravila za zdravstveno varstvo živali glede premikov takih živali in njihovih proizvodov, ki se jih določi ob morebitnih tveganjih.

(21)     Gojenje hišnih živali, vključno z okrasnimi vodnimi živalmi, v gospodinjstvih in nekomercialnih okrasnih akvarijih, v zaprtih prostorih ali na prostem na splošno pomeni manjše tveganje za zdravje v primerjavi z drugimi načini gojenja ali premikanja večjega števila živali, kot je pogosto v kmetijstvu. Zato ni primerno, da se splošne zahteve glede registracije, vodenja evidence in premikov v Uniji uporabljajo za take živali, saj bi to pomenilo neupravičene upravno breme in stroške. Zahteve glede registracije in vodenja evidence se zato ne bi smele uporabljati za skrbnike hišnih živali. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna pravila za nekomercialne premike hišnih živali v Uniji.

(22)     Nekatere opredeljene skupine živali, za katere so v tej uredbi določena posebna pravila glede njihovega zdravstvenega varstva, je treba v prilogi navesti kot vrste zaradi velikega obsega skupine. To velja za skupino parkljarjev, ki so razvrščeni kot kopitarji. Ta seznam bo morda treba v prihodnje spremeniti zaradi spremenjene taksonomije, znanstvenega razvoja ali znanstveno utemeljenih tehničnih posodobitev. Podobno bo morda treba prilagoditi seznam vrst hišnih živali zaradi družbenega razvoja ali spremenjenih navad gojenja hišnih živali, zlasti kadar te živali prenašajo bolezni. Za upoštevanje takih sprememb bi zato bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s seznami hišnih živali in kopitarjev iz prilog I in II k tej uredbi.

(23)     Vseh prenosljivih živalskih bolezni ni mogoče ali ni treba preprečevati in nadzirati z regulativnimi ukrepi, na primer kadar je bolezen preveč razširjena, če diagnostična orodja niso na voljo ali če lahko zasebni sektor sam sprejme ukrepe za obvladovanje bolezni. Regulativni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni imajo lahko pomembne gospodarske posledice za zadevne sektorje in ovirajo trgovino. Zato je bistveno, da se taki ukrepi uporabijo le, če so sorazmerni in nujni, na primer če bolezen pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje ali obstaja sum za to.

(24)     Poleg tega bi bilo treba ukrepe za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni za vsako bolezen ustrezno prilagoditi, da se upoštevajo njen edinstven epidemiološki profil in posledice. Pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za vsako bolezen, bi zato morala biti prilagojena posamezni bolezni.

(25)     Pri prenosljivih živalskih boleznih je bolezensko stanje običajno povezano s kliničnimi ali patološkimi znaki okužbe. Vendar pa bi morala biti v tej uredbi, katere cilj je obvladovanje širjenja nekaterih prenosljivih živalskih bolezni in njihovo izkoreninjenje, opredelitev bolezni širša, da se vključijo drugi prenašalci povzročitelja bolezni.

(26)     Nekatere prenosljive živalske bolezni se zlahka ne prenašajo na druge živali ali človeka, zato ne povzročajo gospodarske škode ali ne ogrožajo biotske raznovrstnosti v širšem obsegu. Tako ne predstavljajo resne grožnje za zdravje živali ali ljudi v Uniji in se jih zato lahko po želji obravnava na nacionalni ravni.

(27)     Pri prenosljivih živalskih boleznih, za katere ne veljajo ukrepi na ravni Unije, a imajo določen gospodarski pomen za zasebni sektor na lokalni ravni, bi moral zasebni sektor s pomočjo pristojnih organov držav članic sprejeti ukrepe, da se take bolezni preprečijo ali obvladujejo, na primer s samourejevalnimi ukrepi ali pripravo kodeksov ravnanja.

(28)     V nasprotju s prenosljivimi živalskimi boleznimi, opisanimi v uvodnih izjavah 26 in 27, pa se lahko zelo prenosljive živalske bolezni zlahka razširijo prek meja in če gre poleg tega še za zoonoze, lahko vplivajo na javno zdravje in varnost hrane. Zato bi morala ta uredba zajemati tudi zelo prenosljive živalske bolezni in zoonoze.

(29)     Ukrep št. 5 Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti[22] poudarja preventivno vlogo te uredbe in posledično pričakovano zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živalih. Odpornost mikroorganizmov na protimikrobna zdravila, na katere so se prej odzivali, se povečuje. Ta odpornost otežuje zdravljenje nalezljivih bolezni pri človeku in živalih. Mikroorganizme, ki so razvili protimikrobno odpornost, bi tako bilo treba obravnavati kot prenosljive bolezni, zato bi morali spadati na področje uporabe te uredbe.

(30)     Zlasti zaradi sprememb okolja, podnebja, živinoreje, načinov kmetovanja, pa tudi družbenih sprememb, lahko pride do novih nevarnosti, povezanih z nekaterimi boleznimi ali vrstami. Znanstveni napredek lahko prinese nova znanja in večjo ozaveščenost glede obstoječih bolezni. Poleg tega lahko bolezni in vrste, ki so danes pomembne, v prihodnje postanejo manj pomembne. Zato bi moralo biti področje uporabe te uredbe široko, opredeljena pravila pa bi se morala osredotočiti na bolezni, ki so za javnost zelo pomembne. OIE je s podporo Evropske komisije razvila sistem določanja prednostnega vrstnega reda bolezni in njihovega razvrščanja, tako da je pripravila študijo „Listing and categorisation of priority animal diseases, including those transmissible to humans“[23] (Seznam prednostnih živalskih bolezni, vključno z boleznimi, ki se prenašajo na človeka, in njihovo razvrščanje) ter orodje za izvajanje tega sistema. Ta uredba bi morala uvesti tak pristop v zakonodajo Unije.

(31)     Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s prenosljivimi živalskimi boleznimi na ravni Unije, je nujno določiti usklajen seznam prenosljivih živalskih bolezni (v nadaljnjem besedilu: bolezni s seznama). Zato bi bilo treba izvedbena pooblastila za določitev takega seznama podeliti Komisiji.

(32)     V prihodnje se lahko pojavijo nove porajajoče se bolezni, ki lahko povzročijo resna tveganja za javno zdravje ali zdravje živali ter pomembno vplivajo na zdravje, gospodarstvo ali okolje. Po oceni takih bolezni in po potrebi sprejetju začasnih ukrepov v nujnih primerih je morda treba hitro ukrepati in vključiti take bolezni na seznam bolezni. Zato bi bilo treba v teh ustrezno utemeljenih primerih tveganja za javno zdravje ali zdravje živali Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu z nujnim postopkom.

(33)     Bolezni s seznama bo treba obravnavati drugače. Pri nekaterih zelo nalezljivih boleznih, ki trenutno niso prisotne v Uniji, so potrebni strogi ukrepi, da se te izkoreninijo takoj, ko se pojavijo. Pri drugih boleznih, ki so lahko že prisotne v nekaterih delih Unije, je potrebno obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje. V obeh primerih je primerno omejiti premike živali in proizvodov, denimo prepovedati premike na prizadeta območja in z njih ali zgolj uvesti testiranje pred odpremo. V drugih primerih bi morda bilo primerno le spremljati porazdelitev bolezni, brez nadaljnjih ukrepov. To bi se zlasti nanašalo na porajajoče se bolezni, pri katerih so na voljo omejene informacije.

(34)     Določiti bi bilo treba merila za zagotovitev, da se pri določanju prenosljivih živalskih bolezni, ki jih je treba vključiti na seznam za namene te uredbe, in določanju uporabe pravil o preprečevanju in obvladovanju bolezni iz te uredbe za različne bolezni s seznama upoštevajo vsi zadevni vidiki, da se zagotovita skladnost in doslednost. Zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega napredka ter razvoja ustreznih mednarodnih standardov bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z morebitnimi spremembami navedenih meril.

(35)     Pravila za preprečevanje in obvladovanje določene prenosljive živalske bolezni iz te uredbe bi bilo treba uporabljati za živalske vrste, ki lahko prenašajo zadevno bolezen zaradi dovzetnosti zanjo ali kot vektorji. Zaradi zagotovitve enotnih pogojev izvajanja te uredbe je nujno določiti usklajen seznam vrst, za katere bi bilo treba ukrepe za posamezne bolezni s seznama uporabljati na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: vrste s seznama), zato bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za pripravo takega seznama.

(36)     Glede na pomen in vpliv bolezni s seznama, njeno porazdelitev, razširjenost in pojavnost v Uniji ter razpoložljivost ukrepov za preprečevanje in obvladovanje navedene bolezni s seznama bi se morala druga kategorija posebnih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe usklajeno in dosledno uporabljati za vsako bolezen s seznama.

(37)     Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za bolezni s seznama, je na ravni Unije nujno določiti uporabo pravil iz te uredbe za bolezni s seznama. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila, da določi, katera pravila veljajo za katere bolezni s seznama.

(38)     Izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali, ki se ukvarjajo z živalmi, lahko najbolje opazujejo in zagotavljajo zdravje živali in zdravstveno ustreznost proizvodov, za katere so odgovorni. Zato bi morali imeti glavno vlogo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni med živalmi in proizvodi, za katere so odgovorni.

(39)     Biološka zaščita je eden od ključnih orodij za preprečevanje bolezni, ki so na voljo izvajalcem dejavnosti in drugim, ki se ukvarjajo z živalmi, da se prepreči vnos prenosljivih živalskih bolezni v živalsko populacijo ter njihov razvoj in širjenje iz in znotraj nje. Vloga biološke zaščite je prav tako priznana v oceni učinka za sprejetje pravil EU za zdravstveno varstvo živali, mogoči učinki pa so posebej ocenjeni. Za zagotovitev, da so ukrepi za biološko zaščito, ki jih izvajajo izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali, ustrezno prožni in prilagojeni vrsti proizvodnje ter zadevni vrsti ali kategoriji živali ter da upoštevajo lokalne razmere in tehnični razvoj, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z dodatnimi in podrobnejšimi zahtevami za biološko zaščito.

(40)     Biocidni proizvodi, kot so razkužila za veterinarsko higieno ali prostori za ravnanje z živili in krmo, insekticidi, repelenti ali rodenticidi, imajo pomembno vlogo v strategijah za biološko zaščito na kmetijah ter pri prevozu živali. Zato bi jih bilo treba obravnavati kot del biološke zaščite.

(41)     Znanje o zdravju živali, vključno o simptomih bolezni, posledicah bolezni in možnih načinih preprečevanja, med katerimi so tudi biološka zaščita, zdravljenje in obvladovanje bolezni, je pogoj za učinkovito izvajanje zdravstvenega varstva živali in bistveno za zagotavljanje zgodnjega odkrivanja živalskih bolezni. Izvajalci dejavnosti in drugi, ki se poklicno ukvarjajo z živalmi, bi zato morali po potrebi pridobiti to znanje. To znanje lahko pridobijo na različne načine, na primer s formalno izobrazbo, pa tudi prek sistema kmetijskega svetovanja v kmetijskem sektorju ali prek neformalnega usposabljanja, h katerem bi lahko nacionalne in evropske kmetijske in druge organizacije pomembno prispevale. Navedene druge načine pridobivanja takega znanja bi bilo treba priznati tudi s to uredbo.

(42)     Veterinarji in strokovnjaki za zdravje vodnih živali imajo ključno vlogo v vseh vidikih izvajanja zdravstvenega varstva živali, splošna pravila glede njihovih nalog in odgovornosti pa bi bilo treba določiti v tej uredbi.

(43)     Veterinarji imajo izobrazbo in poklicne kvalifikacije, ki zagotavljajo, da so pridobili potrebno znanje, spretnosti in kompetence med drugim za diagnosticiranje bolezni in zdravljenje živali. Poleg tega v nekaterih državah članicah zaradi zgodovinskih razlogov ali zaradi pomanjkanja veterinarjev, ki se ukvarjajo z boleznimi vodnih živali, obstaja poklic strokovnjaka za zdravje vodnih živali. Ti strokovnjaki tradicionalno niso veterinarji, a se ukvarjajo z veterinarsko medicino vodnih živali. Ta uredba bi zato morala upoštevati odločitev držav članic, v katerih je ta poklic priznan. V navedenih primerih bi morali imeti strokovnjaki za zdravje vodnih živali na svojem specifičnem področju dela iste odgovornosti in obveznosti kot veterinarji. Ta pristop je v skladu s Kodeksom zdravstvenega varstva vodnih živali OIE.

(44)     Za zagotovitev, da imajo veterinarji in strokovnjaki za zdravje vodnih živali, ki izvajajo dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, ustrezne kvalifikacije in se ustrezno usposabljajo, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z njihovimi kvalifikacijami in usposabljanjem.

(45)     Države članice, zlasti njihovi pristojni organi za zdravje živali, so ene od ključnih akterjev na področju preprečevanja in obvladovanja prenosljivih živalskih bolezni. Organi, pristojni za zdravje živali, imajo pomembno vlogo pri ukrepih za spremljanje, izkoreninjenje in obvladovanje bolezni, načrtovanju izrednih ukrepov, izboljšanju ozaveščenosti o boleznih ter pri lajšanju premikov živali in mednarodne trgovine z izdajo zdravstvenih spričeval za živali. Države članice so pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo odvisne od dostopa do ustreznih finančnih sredstev, infrastrukture in kadrovskih virov na celotnem njihovem ozemlju, vključno z laboratorijsko zmogljivostjo ter znanstvenim in drugim ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami.

(46)     Pristojni organi zaradi omejenih virov ne morejo vedno opravljati vseh dejavnosti, ki se v tej uredbi od njih zahtevajo. Zato je nujno zagotoviti pravno podlago za prenos izvajanja navedenih dejavnosti na veterinarje. Da se zagotovi določitev potrebnih pogojev za splošno uporabo ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni v Uniji, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s prenosom izvajanja navedenih dejavnosti na veterinarje in njihovim ustreznim usposabljanjem.

(47)     Optimalno izvajanje zdravstvenega varstva živali je mogoče doseči le v sodelovanju z imetniki živali, izvajalci dejavnosti, drugimi zainteresiranimi stranmi in trgovinskimi partnerji. Za zagotovitev njihove podpore je treba jasno in pregledno določiti postopke odločanja ter uporabo ukrepov iz te uredbe. Zato bi morali pristojni organi ustrezno ukrepati in obveščati javnost, zlasti kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da lahko živali ali proizvodi pomenijo tveganje za zdravje živali ali ljudi, in kadar je primer v javnem interesu.

(48)     Da bi se preprečilo uhajanje povzročiteljev bolezni iz laboratorijev, inštitutov in drugih ustanov za ravnanje s povzročitelji bolezni, je bistveno, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje. Ta uredba bi zato morala določati varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med ravnanjem s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi ali njihovim prevozom. Ta obveznost bi morala veljati tudi za vsako pravno ali fizično osebo, ki je vključena v tako dejavnost. Da se zagotovi upoštevanje varnostnih standardov pri ravnanju z zelo nalezljivimi povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z varnostnimi ukrepi v navedenih laboratorijih, inštitutih in ustanovah ter pri premikih povzročiteljev bolezni.

(49)     Zgodnje odkrivanje in jasna veriga obveščanja in poročanja o boleznih sta za učinkovito obvladovanje bolezni ključna. Za učinkovito in hitro odzivanje bi bilo treba vsak sum ali potrditev izbruha nekaterih bolezni s seznama takoj sporočiti pristojnemu organu. Navedene obveznosti obveščanja bi morale veljati za vse fizične in pravne osebe, s čimer bi se zagotovilo, da noben izbruh bolezni ne bi bil neopažen.

(50)     Veterinarji so ključni akterji pri preiskovanju bolezni ter vezni člen med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi. Zato bi jih morali izvajalci dejavnosti v primerih povečane umrljivosti, pri drugih hudih bolezenskih zapletih ali znatnem zmanjšanju stopenj proizvodnje zaradi nepojasnjenih vzrokov o tem obveščati.

(51)     Da bi zagotovili uspešno in učinkovito obveščanje in pojasnili različne okoliščine, povezane s povečano umrljivostjo, ter druge hude bolezenske znake, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili za določanje, kdaj pride do ustreznih okoliščin za obveščanje, in po potrebi pravili za dodatne preiskave.

(52)     Bistveno je, da so Komisija in druge države članice takoj obveščene o pojavu nekaterih bolezni s seznama. To obveščanje na ravni Unije bo sosednjim ali drugim prizadetim državam članicam omogočilo, da sprejmejo previdnostne ukrepe, ko je to upravičeno. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje takega obveščanja na ravni Unije, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila.

(53)     Po drugi strani pa za nekatere bolezni takojšnje obveščanje in ukrepi niso potrebni. V navedenih primerih je zbiranje informacij in poročanje v zvezi s pojavom navedenih bolezni bistveno za nadziranje stanja bolezni in po potrebi sprejetje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Ta zahteva po poročanju se lahko nanaša tudi na bolezni, o katerih je treba obveščati na ravni Unije, a so potrebne dodatne informacije za izvedbo učinkovitih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Za zagotovitev, da se pravilne informacije in podatki, potrebni za preprečitev širjenja ali za obvladovanje vsake posamezne bolezni, zberejo v ustreznem roku, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z zadevami, o katerih je treba poročati.

(54)     Glavni namen obveščanja in poročanja o boleznih je ustvariti zanesljive, pregledne in dostopne epidemiološke podatke. Na ravni Unije bi bilo treba za bolezni s seznama vzpostaviti računalniško podprt informacijski sistem za učinkovito zbiranje in obdelavo podatkov o spremljanju, po potrebi pa tudi za porajajoče se bolezni ali patogene s protimikrobno odpornostjo. Navedeni sistem bi moral spodbujati razpoložljivost podatkov, lažjo izmenjavo podatkov in zmanjšati upravno breme za pristojne organe držav članic, tako da bi združil obveščanje in poročanje o boleznih na ravni Unije in na mednarodni ravni v en postopek (to je podatkovna zbirka WAHIS/WAHID organizacije OIE). Prav tako bi bilo treba zagotoviti dosledno izmenjavo informacij v skladu z Direktivo 2003/99/ES[24].

(55)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje pravil Unije o obveščanju in poročanju o boleznih bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za pripravo seznama bolezni, za katere veljajo pravila Unije o obveščanju in poročanju iz te uredbe, in določitev potrebnih postopkov, oblik ter izmenjave podatkov in informacij v zvezi z obveščanjem in poročanjem o boleznih.

(56)     Spremljanje je ključni element ukrepov za obvladovanje bolezni. Z njim bi se moralo zagotoviti zgodnje odkrivanje prenosljivih živalskih bolezni in učinkovito obveščanje, ki bi sektorju in pristojnim organom po možnosti omogočilo izvajanje pravočasnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter izkoreninjenje bolezni. Nadalje bi se s spremljanjem morale zagotoviti informacije o zdravstvenem statusu živali v vsaki državi članici in v Uniji, s katerimi bi se potrdila odsotnost bolezni in olajšala trgovina s tretjimi državami.

(57)     Izvajalci dejavnosti redno opazujejo svoje živali in lahko najprej opazijo povečano umrljivost ali druge hude bolezenske znake. Izvajalci dejavnosti so zato temelj vsakega spremljanja in bistveni za spremljanje, ki ga izvajajo pristojni organi.

(58)     Za zagotovitev tesnega sodelovanja in izmenjave informacij med izvajalci dejavnosti in veterinarji ali strokovnjaki za zdravje vodnih živali in za dopolnitev spremljanja, ki ga izvajajo izvajalci dejavnosti, bi morali obrate glede na vrsto proizvodnje in druge zadevne dejavnike obiskovati veterinarji. Da bi se zagotovila sorazmerna raven spremljanja glede na tveganja v različnih vrstah obratov, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili in vsebino takih veterinarskih obiskov v različnih vrstah obratov.

(59)     Pristojni organi morajo imeti vzpostavljen sistem spremljanja za bolezni s seznama, ki jih je treba spremljati. To bi moralo veljati tudi za porajajoče se bolezni, pri katerih bi bilo treba oceniti morebitna tveganja za zdravje in zbrati epidemiološke podatke za navedeno oceno. Za zagotovitev najboljše porabe virov bi bilo treba kar najučinkoviteje in najuspešneje zbrati informacije, jih izmenjevati ter uporabljati.

(60)     Metodologijo, pogostost in natančnost spremljanja bi bilo treba prilagoditi posamezni bolezni ter upoštevati poseben namen spremljanja, zdravstveni status živali v zadevni regiji in morebitno dodatno spremljanje, ki ga izvajajo izvajalci dejavnosti.

(61)     V nekaterih primerih, odvisno od epidemiološkega profila bolezni in ustreznih dejavnikov tveganja, je morda treba vzpostaviti strukturiran program spremljanja. V tem primeru je primerno, da države članice pripravijo programe spremljanja, ki temeljijo na epidemiologiji. Komisiji bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z obliko spremljanja, merili za uradno potrditev izbruhov bolezni in opredelitev primerov navedenih bolezni ter zahtevami za programe spremljanja glede njihove vsebine, informacij, ki jih je treba vključiti, in obdobja uporabe.

(62)     Za boljše usklajevanje med državami članicami in zagotovitev skladnosti navedenih programov spremljanja s cilji Unije bi bilo treba programe predložiti Komisiji in drugim državam članicam v vednost. Poleg tega bi morala država članica, ki izvaja program spremljanja, Komisiji pošiljati tudi redna poročila o rezultatih navedenega programa spremljanja. Da se zagotovijo enotni pogoji za izvedbo programov spremljanja, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za pripravo seznama bolezni, za katere je treba izvajati programe spremljanja, in za določitev usklajenih postopkov, oblik ter izmenjave podatkov in informacij.

(63)     Za države članice, ki niso proste ali za katere ni znano, ali so proste bolezni s seznama, za katere veljajo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s to uredbo, bi moralo biti obvezno vzpostaviti programe obveznega izkoreninjenja za navedene bolezni, katerih izkoreninjenje je v Uniji obvezno, oziroma lahko vzpostavijo programe prostovoljnega izkoreninjenja za navedene bolezni, katerih izkoreninjenje v Uniji je predvideno, ni pa obvezno. Da se zagotovijo enotni pogoji za splošno uporabo po vsej Uniji, je treba določiti usklajene zahteve za take programe za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje. Za zagotovitev učinkovitega izkoreninjenja bolezni bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s cilji strategij za obvladovanje bolezni, ukrepov za obvladovanje bolezni v okviru programov za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje in zahtevami takih programov.

(64)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje programov za izkoreninjenje bolezni bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev postopkov za predložitev takih programov, kazalnikov uspešnosti in poročanja.

(65)     Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da celotno svoje ozemlje, območja ali kompartmente razglasijo za proste ene ali več bolezni s seznama, za katere veljajo pravila o programih obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja, da se tako zaščitijo pred vnosom takih bolezni s seznama iz drugih delov Unije ali iz tretjih držav ali ozemelj. Za ta namen bi bilo treba določiti tudi jasen in usklajen postopek, vključno s potrebnimi merili za pridobitev statusa brez bolezni. Za zagotovitev, da po celotni Uniji veljajo isti pogoji za priznanje statusa brez bolezni, je potrebna uradna odobritev tega statusa brez bolezni, zato bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za odobritev takega statusa.

(66)     OIE je predstavila pojem kompartmentalizacije v okviru Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali in Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali (kodeksa OIE). V zakonodaji Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, je ta pojem priznan le za določene živalske vrste in bolezni, opredeljene v posebni zakonodaji Unije, in sicer za aviarno influenco in bolezni vodnih živali. Ta uredba bi morala zagotoviti možnost uporabe sistema kompartmentov tudi za druge živalske vrste in bolezni. Za določitev podrobnih pogojev za priznanje kompartmentov, pravil za njihovo odobritev ter zahtev za kompartmente bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov.

(67)     Države članice bi morale javno objaviti, ali so njihova ozemlja prosta bolezni oziroma katera območja in kompartmenti njihovega ozemlja so prosti bolezni, s čimer bi obveščale trgovinske partnerje in spodbujale trgovino.

(68)     Da se določijo podrobni pogoji za priznanje statusa brez bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili za pridobitev takega statusa, potrebnimi dokazi utemeljitev statusa brez bolezni, posebnimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, omejitvami, informacijami, ki jih je treba predložiti, odstopanji in pogoji za ohranitev, začasni preklic, odvzem ali ponovno pridobitev statusa brez bolezni.

(69)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje postopkov za pridobitev statusa brez bolezni bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev tistih bolezni s seznama, za katere se lahko določijo kompartmenti, in določitev podrobnih pravil glede oblike za predložitev vlog in izmenjave podatkov.

(70)     Ker so nekatere populacije živali, dovzetne za nekatere bolezni s seznama, popolnoma neimune nanje, sta potrebna nenehno ozaveščanje o boleznih in pripravljenost nanje. Načrti izrednih ukrepov so se izkazali kot bistveno orodje za uspešno obvladovanje nujnih primerov bolezni v preteklosti. Za zagotovitev tega uspešnega in učinkovitega orodja za obvladovanje nujnih primerov bolezni, ki se lahko prilagaja nujnim primerom, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami in pogoji za načrte izrednih ukrepov.

(71)     Pretekle krize na področju zdravja živali so pokazale prednosti posebnih, podrobnih in hitrih postopkov upravljanja v nujnih primerih bolezni. Navedeni organizacijski postopki bi morali zagotavljati hiter in učinkovit odziv in izboljšati usklajevanje prizadevanj vseh vpletenih strani, zlasti pristojnih organov in zainteresiranih strani.

(72)     Da bi se zagotovila uporaba načrtov izrednih ukrepov v dejanskih nujnih primerih, je bistveno preskusiti delovanje sistemov. Zato bi morali pristojni organi v državah članicah v sodelovanju s pristojnimi organi v sosednjih državah članicah in tretjih državah ter ozemljih izvesti simulacijske vaje, če je to izvedljivo in ustrezno.

(73)     Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje načrtov izrednih ukrepov in simulacijskih vaj, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil za praktično izvedbo navedenih načrtov in vaj.

(74)     Veterinarska zdravila, kot so cepiva, hiperimunski serumi in protimikrobna sredstva, imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju prenosljivih živalskih bolezni. Ocena učinka za sprejetje pravil EU za zdravstveno varstvo živali zlasti poudarja pomen cepiv kot orodja za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje živalskih bolezni.

(75)     Vendar pa strategije za obvladovanje nekaterih prenosljivih živalskih bolezni zahtevajo prepoved ali omejitev uporabe nekaterih veterinarskih zdravil, saj bi njihova uporaba ovirala učinkovitost navedenih strategij. Hiperimunski serumi ali protimikrobna sredstva lahko prikrijejo znake bolezni, kar onemogoča odkrivanje povzročitelja bolezni ali oteži sicer hitro in diferencialno diagnozo ter tako ogrozi odkritje bolezni.

(76)     Vendar pa se lahko navedene strategije za obvladovanje različnih bolezni s seznama precej razlikujejo. Zato bi morala ta uredba določati pravila o uporabi veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni s seznama in usklajena merila glede tega, kdaj je primerno uporabiti cepiva, hiperimunske serume ter protimikrobna sredstva ter kako jih je treba uporabiti. Da bi se zagotovil prilagodljiv pristop in obravnavale posebnosti različnih bolezni s seznama ter razpoložljivost učinkovitih zdravljenj, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z omejitvami, prepovedmi ali obveznostmi uporabe nekaterih veterinarskih zdravil v okviru obvladovanja določenih bolezni s seznama. V nujnih primerih in zaradi obravnavanja nepričakovanih tveganj z mogočimi hudimi posledicami za zdravje živali ali javno zdravje, gospodarstvo, družbo ali okolje bi bilo treba omogočiti sprejetje teh ukrepov po nujnem postopku.

(77)     V skladu s sklepi Strokovnega mnenja o bankah cepiv in/ali diagnostičnih bankah za hujše živalske bolezni[25] (Expert opinion on vaccine and/or diagnostic banks for major animal diseases) bi bilo treba Uniji in državam članicam omogočiti vzpostavitev rezerv antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov za bolezni s seznama, ki pomenijo resno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje. Ustanovitev banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije bi promovirala cilje Unije na področju zdravja živali, saj bi omogočala hiter in učinkovit odziv, ko so potrebni njeni viri, ter učinkovito porabo omejenih virov.

(78)     Za zagotovitev hitrega in učinkovitega odziva bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem takih bank, varnostnimi standardi in zahtevami za upravljanje navedenih bank. Vendar ta uredba ne bi smela določati pravil o financiranju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni, vključno s cepivi.

(79)     Določiti bi bilo treba merila za prednostni dostop do virov v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, da bi se zagotovilo njihovo učinkovito razdeljevanje v nujnih primerih.

(80)     Zaradi varnostnih razlogov, povezanih z bioterorizmom in agroterorizmom, bi bilo treba nekatere podrobne informacije o bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije obravnavati kot zaupne, njihovo objavo pa prepovedati.

(81)     Za zagotovitev enotnih pogojev za upravljanje bank antigenov, cepiv in diagnostičnih regentov Unije bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih pravil glede tega, kateri biološki proizvodi se lahko hranijo v navedenih bankah in za katere bolezni jih je treba hraniti, in podrobnih pravil o dobavi, količinah, shranjevanju, dostavi, postopkovnih in tehničnih zahtevah za cepiva, antigene in diagnostične reagente ter pogostosti in vsebini informacij, ki se predložijo Komisiji.

(82)     Ob izbruhu bolezni s seznama, ki pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji, je treba sprejeti takojšnje ukrepe za obvladovanje bolezni z namenom izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, da se zaščiti zdravje živali in javno zdravje ter zadevni sektorji.

(83)     Predvsem izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali bi morali biti odgovorni za obvladovanje in preprečevanje širjenja prenosljivih živalski bolezni. V primeru suma ali potrditve zelo nalezljive bolezni bi morali takoj ukrepati.

(84)     Pristojni organ bi moral biti odgovoren za sprožitev prvih preiskav, da se potrdi ali izključi izbruh zelo nalezljive bolezni s seznama, ki pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji.

(85)     Pristojni organ bi moral določiti predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni, saj bi s tem preprečil morebitno širjenje bolezni s seznama, in izvesti epidemiološko poizvedbo.

(86)     Ko je bolezen s seznama potrjena, bi moral pristojni organ sprejeti potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni, po potrebi vključno z vzpostavitvijo območij z omejitvami, z namenom izkoreninjenja bolezni in preprečitve njenega nadaljnjega širjenja.

(87)     Pojav bolezni s seznama pri divjih živalih lahko pomeni tveganje za javno zdravje in zdravje gojenih živali. Zato bi bilo treba določiti posebna pravila za morebitne ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni pri divjih živalih.

(88)     Pri boleznih s seznama, ki niso zelo nalezljive in jih je treba obvezno izkoreniniti, bi bilo treba ukrepe za obvladovanje bolezni izvesti, da se prepreči širjenje navedenih bolezni s seznama zlasti na neokužena območja. Vendar pa so lahko navedeni ukrepi omejeni ali drugačni v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo za najnevarnejše bolezni s seznama. Ta uredba bi zato morala določati posebna pravila za navedene bolezni. Države članice, ki imajo vzpostavljen program prostovoljnega izkoreninjenja, bi prav tako morale izvajati take ukrepe za obvladovanje bolezni. Vendar pa bi morali biti raven in intenzivnost ukrepov za obvladovanje bolezni sorazmerni in upoštevati značilnosti zadevne bolezni s seznama, njeno porazdelitev in pomen za zadevne države članice in Unijo kot celoto.

(89)     Za zagotovitev, da bodo izvajalci dejavnosti, skrbniki hišnih živali in pristojni organi učinkovito izvajali ukrepe za obvladovanje bolezni iz te uredbe, in ob upoštevanju posebnosti ukrepov za obvladovanje bolezni pri določenih boleznih s seznama ter povezanih dejavnikov tveganja bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru suma ali potrditve bolezni s seznama v obratih, na drugih lokacijah in na območjih z omejitvami.

(90)     Da bi se Komisiji omogočilo sprejetje začasnih posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni v primeru, ko ukrepi za obvladovanje bolezni iz te uredbe niso zadostni ali primerni za obravnavanje navedenega tveganja, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev časnih posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni.

(91)     Registracija nekaterih obratov, v katerih so nastanjene kopenske živali ali shranjen zarodni material, in prevoznikov, ki jih prevažajo, je potrebna, da lahko pristojni organi izvajajo ustrezno spremljanje ter preprečijo, nadzirajo in izkoreninijo prenosljive živalske bolezni.

(92)     Kadar določena vrsta obrata, v katerem so nastanjene kopenske živali ali shranjen zarodni material, pomeni posebno tveganje za zdravje živali, bi jo moral odobriti pristojni organ.

(93)     Državam članicam bi se moralo omogočiti, da prilagodijo sisteme registracije in odobritve lokalnim in regionalnim razmeram ter načinom proizvodnje, saj bi se tako izognili nepotrebnim upravnim bremenom in stroškom.

(94)     Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba registracijo in odobritve po možnosti vključiti v sistem registracij ali odobritev, ki so ga morda države članice že vzpostavile za druge namene.

(95)     Izvajalci dejavnosti imajo neposredne informacije o živalih v svoji oskrbi. Zato bi morali voditi ažurirano evidenco informacij, ki so pomembne za oceno zdravstvenega statusa živali, sledljivost in epidemiološko poizvedbo v primeru pojava bolezni s seznama. Navedene evidence bi morale biti pristojnim organom zlahka dostopne.

(96)     Zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do posodobljenih informacij o registriranih obratih in prevoznikih ter odobrenih obratih bi moral pristojni organ vzpostaviti in voditi register takih obratov in prevoznikov. V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v registru obratov in prevoznikov, ter zahtevami za vodenje evidence informacij, ki jih je treba evidentirati, odstopanji od zahtev za vodenje evidence in posebnimi dodatnimi zahtevami glede zarodnega materiala.

(97)     Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje zahtev iz te uredbe glede registracije, odobritve obratov ter vodenja evidence in registrov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o obveznostih predložitve informacij, izjemah in drugih pravilih ter oblikah in operativnih specifikacijah registrov in evidence.

(98)     Učinkovita sledljivost je ključni element ukrepov za obvladovanje bolezni. Določiti bi bilo treba zahteve za identifikacijo in registracijo posameznih vrst gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala, da bi se pospešila učinkovita uporaba pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe. Poleg tega je pomembno, da se predvidi možnost vzpostavitve sistema identifikacije in registracije vrst, za katere take ureditve trenutno ne obstajajo ali kadar je to upravičeno zaradi spreminjajočih se okoliščin in tveganj.

(99)     Da se zagotovi nemoteno delovanje sistema identifikacije in registracije ter zagotovi sledljivost, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z obveznostmi glede podatkovnih zbirk, imenovanjem pristojnega organa, podrobnimi zahtevami za identifikacijo in registracijo različnih živalskih vrst in obveznimi dokumenti.

(100)   Upravno breme in stroške je primerno zmanjšati ter zagotoviti prožnost sistema v okoliščinah, v katerih je zahteve po sledljivosti mogoče izpolniti s sredstvi, ki niso določena v tej uredbi. Komisijo bi zato bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za identifikacijo in registracijo.

(101)   Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje sistema identifikacije in registracije ter zagotovi sledljivost, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o tehničnih specifikacijah za podatkovne zbirke, sredstvih za identifikacijo, dokumentih in oblikah, rokih ter merilih za odstopanja od takih sistemov.

(102)   Pomembno orodje za preprečevanje vnosa in širjenja prenosljivih živalskih bolezni so omejitve premikov živali in proizvodov, ki bi lahko prenašali navedeno bolezen. Vendar ima lahko omejevanje premikov živali in proizvodov hude gospodarske posledice in lahko vpliva na delovanje notranjega trga. Take omejitve bi se zato morale uporabljati le, če so potrebne in sorazmerne s tveganjem. Ta pristop je v skladu z načeli iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in mednarodnih standardov OIE.

(103)   Splošne zahteve iz te uredbe bi se morale uporabljati za vse premike živali, kot so prepoved premikov živali iz obrata s povečano umrljivostjo ali drugimi nepojasnjenimi bolezenskimi znaki ali zahteve za preprečevanje bolezni med prevozom živali.

(104)   Trenutni pravni okvir v zakonodaji Unije za premike kopenskih živali določa usklajena pravila predvsem za premike kopenskih živali in proizvodov med državami članicami, državam članicam pa prepušča, da določijo potrebne zahteve glede premikov znotraj njihovega ozemlja. Primerjava sedanjega položaja z možnostjo, da bi se pravila o premikih znotraj držav članic uskladila tudi na ravni Unije, je bila podrobno obdelana v oceni učinka pravil EU za zdravstveno varstvo živali. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo treba sedanji pristop ohraniti, saj bi bila popolna uskladitev vseh premikov zelo zapletena, koristi v smislu olajšanja premikov med državami članicami pa ne bi odtehtale negativnih posledic, ki bi jih to lahko imelo na zmožnost obvladovanja bolezni.

(105)   Za premike živali med državami članicami se uporabljajo osnovne zahteve za zdravstveno varstvo živali. Zlasti se ne smejo premikati živali iz obratov s povečano umrljivostjo ali nepojasnjenimi bolezenskimi znaki. Vendar pa tudi povečana umrljivost, povezana z znanstvenimi postopki, odobrenimi z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene[26], ki ni posledica nalezljivih bolezni s seznama, ne bi smela biti razlog za prepoved premikov živali v znanstvene namene.

(106)   Vendar bi morala ta uredba zagotavljati prožnost, da bi se olajšali premiki vrst in kategorij kopenskih živali, ki pomenijo majhno tveganje za širjenje bolezni s seznama med državami članicami. Poleg tega bi bilo treba določiti nadaljnje možnosti za odstopanja v primerih, ko države članice ali izvajalci dejavnosti uspešno uvedejo alternativne ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so visoka stopnja biološke zaščite in učinkoviti sistemi spremljanja.

(107)   Kopitarji in perutnina sta gospodarsko zelo pomembni skupini živalskih vrst in zanju veljajo posebne zahteve za premike v skladu z zakonodajo Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, in sicer Direktiva Sveta z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (64/432/EGS)[27], Direktiva Sveta z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (91/68/EGS)[28], Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav[29], Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav[30], ter delno Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS[31]. Glavna pravila za premike navedenih vrst bi bilo treba določiti v tej uredbi. Podrobne zahteve, ki so v veliki meri odvisne od bolezni, ki se lahko prenašajo na različne vrste ali kategorije živali, bi bilo treba urediti v naknadnih aktih Komisije, ob upoštevanju posebnosti bolezni, vrst in kategorij zadevnih živali.

(108)   Ker dejavnosti zbiranja za kopitarje in perutnino pomenijo zelo visoko tveganje za bolezni, je v tej uredbi primerno določiti posebna pravila za zaščito zdravja zadevnih živali in preprečitev širjenja prenosljivih živalskih bolezni.

(109)   Glede na bolezni in vrste s seznama je treba določiti posebne zahteve za zdravstveno varstvo nekaterih živalskih vrst, razen gojenih kopitarjev in perutnine. Pravila za te vrste so bila prav tako določena v pravnem okviru, ki se je uporabljal pred to uredbo, zlasti v Direktivi 92/65/EGS. Navedena direktiva določa posebna pravila za premike živalskih vrst, vključno s čebelami, čmrlji, opicami, psi, mačkami in drugimi, zato bi ta uredba morala določati pravno podlago za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov o določitvi posebnih pravil za premike navedenih živalskih vrst.

(110)   Zaprti obrati, v katerih so običajno nastanjene laboratorijske živali ali živali iz živalskih vrtov, po navadi zagotavljajo visoko raven biološke zaščite, ugoden in dobro nadzorovan zdravstveni status, živali v njih pa se redkeje premikajo ali se premikajo le znotraj zaprtih predelov navedenih obratov. Status zaprtih obratov, za katerega se lahko izvajalci dejavnosti prostovoljno prijavijo, je bil prvič uveden z Direktivo 92/65/EGS, v kateri so določena pravila in zahteve za odobritev ter zahteve glede premikov za odobrene ustanove, inštitute in središča. Navedeni sistem omogoča navedenim obratom medsebojno izmenjavo živali, za kar velja manj zahtev glede premikov, hkrati pa daje zagotovila glede zdravja živali znotraj predelov zaprtih obratov. Zato so izvajalci dejavnosti sistem na splošno sprejeli, uporablja pa se prostovoljno. Tako je v tej uredbi primerno ohraniti pojem zaprtih obratov in določiti pravila za premike med navedenimi obrati.

(111)   Iz znanstvenih razlogov, na primer za raziskovalne ali diagnostične namene, zlasti tistih, ki so odobreni v skladu z Direktivo 2010/63/EU, je morda treba premakniti živali, ki ne izpolnjujejo splošnih zahtev za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe in pomenijo visoko tveganje za zdravje živali. Tovrstni premiki ne bi smeli biti prepovedani ali neupravičeno omejeni z določbami iz te uredbe, saj bi to lahko oviralo sicer odobrene raziskovalne dejavnosti in upočasnilo znanstveni napredek. Kljub temu pa je v tej uredbi bistveno določiti pravila, ki zagotavljajo, da so premiki navedenih živali varni.

(112)   Vzorci premikov cirkuških živali, živali v živalskih vrtovih, živali za razstave in nekaterih drugih živali se pogosto razlikujejo od vzorcev premikov drugih vrst gojenih živali. Pri prilagajanju pravil Unije o premikih takih živali bi bilo treba zlasti upoštevati posebna tveganja in alternativne ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(113)   Za zagotovitev izpolnjevanja ciljev iz uvodnih izjav 102 do 112 te uredbe bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov o ukrepih za preprečevanje bolezni pri prevozu, posebnih pravilih za premike nekaterih živalskih vrst in za posebne okoliščine, na primer dejavnosti zbiranja ali zavrnjene pošiljke, ter posebnih zahtevah ali odstopanjih v zvezi z drugimi vrstami premikov, kot so premiki v znanstvene namene.

(114)   Da bi se zagotovila možnost posebnih pravil za premike, kjer pravila o premikih niso zadostna ali primerna za omejitev širjenja določene bolezni, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev začasnih posebnih pravil o premikih.

(115)   Premiki gojenih kopenskih živali med državami članicami bi morali biti v skladu z zahtevami za take premike. Vrste, ki pomenijo zdravstveno tveganje in imajo večji gospodarski pomen, bi moralo spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ.

(116)   Če je tehnično, praktično in finančno izvedljivo, bi bilo treba tehnološki razvoj izkoristiti za zmanjšanje upravnega bremena za izvajalce dejavnosti in pristojne organe v zvezi z izdajo spričeval in obveščanjem, in sicer z uporabo informacijske tehnologije, ki bi nadomestile papirno dokumentacijo in olajšale postopke obveščanja, spričevala pa bi se čim bolj uporabljala za različne namene.

(117)   Če veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ, ni obvezno, bi moral izvajalec dejavnosti, ki premika živali v drugo državo članico, pripraviti lasten deklaracijski dokument, ki potrjuje, da živali izpolnjujejo zahteve glede premikov iz te uredbe.

(118)   Za izpolnjevanje ciljev iz uvodnih izjav 115, 116 in 117 te uredbe bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s pravili o vsebini veterinarskih spričeval, obveznostmi predložitve informacij, odstopanji od zahtev glede veterinarskih spričeval, posebnimi pravili za spričevala in obveznostmi uradnih veterinarjev za izvajanje ustreznih pregledov pred podpisom veterinarskih spričeval.

(119)   Obveščanje o premikih živali in zarodnega materiala med državami članicami in v nekaterih primerih znotraj njihovih nacionalnih ozemelj je bistveno za zagotovitev sledljivosti živali in navedenega zarodnega materiala, kadar so ti premiki lahko povezani s tveganjem za širjenje prenosljivih živalskih bolezni. Zato bi bilo treba take premike sporočiti in registrirati. Sistem IMSOC iz člena 130(1) Uredbe (EU) št. xxx/xxx Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009, 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012, [….]/2013 ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru)[32][Publication office] bi se moral uporabljati v ta namen.

(120)   Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje pravil iz te uredbe o veterinarskih spričevalih in obveščanju o premikih bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil v zvezi z vzorčnimi veterinarskimi spričevali, lastnimi deklaracijskimi dokumenti, oblikami in roki za obveščanje o premikih kopenskih in vodnih živali, zarodnega materiala in po potrebi proizvodov živalskega izvora.

(121)   Posebna narava premikov hišnih živali pomeni tveganje za zdravje živali, ki se zelo razlikuje od tveganja pri drugih gojenih živalih. Posebna pravila za take premike bi bilo zato treba določiti v tej uredbi. Za zagotovitev, da hišne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje prenosljivih živalskih bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi pravili za premike navedenih živali. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe v zvezi s premiki hišnih živali bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri takih premikih.

(122)   Divje živali lahko zaradi različnih razlogov pomenijo tveganje za zdravje živali in javno zdravje, na primer pri premestitvi v obrat ali iz enega okolja v drugega. Za preprečitev širjenja prenosljivih živalskih bolezni bi morda bilo treba sprejeti primerne ukrepe za preprečevanje bolezni pri premikih navedenih živali. Za zagotovitev, da divje živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje prenosljivih živalskih bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami za premike divjih kopenskih živali.

(123)   Zarodni material lahko pomeni podobno tveganje za širjenje prenosljivih živalskih bolezni na žive živali. Poleg tega so za njihovo proizvodnjo značilne posebnosti, ki so povezane s strogimi zdravstvenimi zahtevami za vzrejo živali in zaradi katerih so potrebne strožje ali posebne zahteve za zdravstveno varstvo živali v zvezi z živalmi darovalkami. Za zagotovitev varnih premikov zarodnega materiala, njihovega pričakovanega visokega zdravstvenega standarda in zaradi upoštevanja nekaterih posebnih uporab bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami glede premikov zarodnega materiala nekaterih živalskih vrst, posebnimi zahtevami, kot so na primer njihovi premiki v znanstvene namene, in odstopanji od obveznosti glede veterinarskih spričeval.

(124)   Proizvodi živalskega izvora lahko pomenijo tveganje za širjenje prenosljivih živalskih bolezni. Zahteve glede varnosti hrane za proizvode živalskega izvora, določene v zakonodaji Unije, zagotavljajo dobro higiensko prakso in zmanjšujejo tveganja za zdravje živali pri takih proizvodih. Vendar pa bi bilo treba v tej uredbi v nekaterih primerih določiti posebne ukrepe za zdravstveno varstvo živali, na primer ukrepe za obvladovanje bolezni in ukrepe v nujnih primerih, da bi se preprečilo širjenje živalskih bolezni s proizvodi živalskega izvora. Za zagotovitev varnih premikov proizvodov živalskega izvora v teh posebnih primerih bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi pravili za premike proizvodov živalskega izvora, povezanimi s sprejetimi ukrepi za obvladovanje bolezni, obveznostmi glede veterinarskih spričeval in odstopanji od navedenih pravil, kadar s temi premiki povezana tveganja in ukrepi za zmanjševanje tveganja to dopuščajo.

(125)   Kadar države članice sprejmejo nacionalne ukrepe glede premikov živali in zarodnega materiala ali se na svojem ozemlju odločijo sprejeti nacionalne ukrepe za omejevanje učinka prenosljivih živalskih bolezni, ki niso bolezni s seznama, navedeni nacionalni ukrepi ne bi smeli posegati v pravila o notranjem trgu iz zakonodaje Unije. Zato je primerno določiti okvir za take nacionalne ukrepe in zagotoviti, da ti ukrepi ostanejo znotraj meja, dovoljenih v pravu Unije.

(126)   Registracija in odobritev obratov akvakulture sta potrebni, da lahko pristojni organi izvajajo ustrezno spremljanje ter preprečujejo, nadzirajo in izkoreninijo prenosljive živalske bolezni. Direktiva 2006/88/ES določa, da morajo biti odobreni vsi obrati, ki premikajo vodne živali. Navedeni sistem odobritve bi moral biti ohranjen tudi v tej uredbi, kljub temu, da so v tej uredbi za ta sistem odobritve v nekaterih uradnih jezikih EU uporabljeni drugi izrazi kot v Direktivi 2006/88/ES.

(127)   Pri zakolu in predelavi živali iz akvakulture, za katere veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, se lahko širijo prenosljive živalske bolezni, na primer zaradi iztoka, ki vsebuje patogene, ki se odvajajo iz obratov za predelavo. Zato je treba odobriti predelovalne obrate, ki izpolnjujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja za tak zakol in predelavo. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pravila za odobritev obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni.

(128)   Zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do posodobljenih informacij o registriranih in odobrenih obratih bi moral pristojni organ vzpostaviti in voditi tak register. V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v registrih obratov akvakulture, ter zahtevami glede vodenja evidence za obrate akvakulture in prevoznike.

(129)   Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje pravil iz te uredbe o registraciji in odobritvi obratov akvakulture in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, vodenju evidence ter registrih obratov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o obveznostih predložitve informacij, odstopanjih in drugih izvedbenih pravilih ter obliki in operativnih specifikacijah registrov in evidenc.

(130)   Ker v večini primerov ni mogoče posamično opredeliti vodnih živali, je vodenje evidence v obratih akvakulture, obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni in pri prevoznikih bistveno orodje za zagotavljanje sledljivosti vodnih živali. Evidence so prav tako koristne za spremljanje zdravstvenega stanja v obratih.

(131)   Podobno kot za kopenske živali je tudi za premike vodnih živali nujno določiti usklajena pravila, vključno s pravili o veterinarskih spričevalih in obveščanju o premikih.

(132)   Direktiva 2006/88/ES določa pravila za premike vodnih živali, ki se v enaki meri uporabljajo za premike znotraj držav članic in med državami članicami. Glavni in odločilni dejavnik pri pravilih o premikih vodnih živali je zdravstveni status namembnih držav članic, območij in kompartmentov v zvezi z boleznimi s seznama.

(133)   Enak sistem bi morala določati tudi ta uredba. Vendar pa bi bilo treba vpeljati nekaj prilagoditev in dodatno prožnost, s katerimi bi države članice spodbudili k izboljšanju zdravstvenega statusa populacij vodnih živali.

(134)   Za zagotovitev nadzora premikov vodnih živali bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z ukrepi za preprečevanje bolezni, ki se uporabljajo pri prevozu, posebnimi pravili glede premikov nekaterih kategorij vodnih živali za različne namene, posebnimi zahtevami ali odstopanji glede nekaterih vrst premikov, kot so premiki v znanstvene namene, in dodatnimi zahtevami za premike prostoživečih vodnih živali.

(135)   Da bi se zagotovila možnost začasnih odstopanj in posebnih zahtev za premike vodnih živali, kjer pravila o premikih iz te uredbe niso zadostna ali primerna za omejitev širjenja nekaterih bolezni s seznama, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev začasnih posebnih pravil o premikih ali odstopanj.

(136)   Proizvodnja akvakulture Unije se glede na vrste in proizvodne sisteme zelo razlikuje, te razlike pa hitro naraščajo. Zaradi tega je treba včasih na ravni držav članic sprejeti nacionalne ukrepe za bolezni, ki niso obravnavane kot bolezni s seznama v skladu s to uredbo. Vendar pa bi morali biti taki nacionalni ukrepi upravičeni, nujni in v skladu z zastavljenimi cilji. Poleg tega ne bi smeli vplivati na premike živali med državami članicami, razen če je to nujno zaradi preprečevanja vnosa bolezni ali obvladovanja širjenja bolezni. Nacionalne ukrepe, ki vplivajo na trgovino med državami članicami, bi bilo treba odobriti in redno pregledovati na ravni Unije.

(137)   Trenutno se bolezni s seznama le v omejenem obsegu nanašajo na živalske vrste, ki v tej uredbi niso opredeljene kot kopenske in vodne, na primer na plazilce, dvoživke, insekte in druge. Zato ni primerno zahtevati, da se vse določbe te uredbe uporabljajo za navedene živali. Če pa bi bilo treba na seznam vključiti bolezen, ki se ne nanaša na kopenske in vodne živalske vrste, bi se morale ustrezne zahteve za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe uporabljati za navedene vrste, da se zagotovi sprejetje ustreznih in sorazmernih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

(138)   Da se zagotovi možnost določitve pravil o premikih za navedene živali, ki v tej uredbi niso opredeljene kot kopenske ali vodne živali in njihov zarodni material ali iz njih pridobljeni živalski proizvodi, kadar je to potrebno zaradi tveganja, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z registracijo in odobritvijo obratov, vodenjem evidence in registri, zahtevami za identifikacijo, registracijo in sledljivost premikov ter obveznostmi glede veterinarskih spričeval, lastnih deklaracijskih dokumentov, obveščanja o premikih živali in zarodnega materiala in proizvodov iz navedenih živalskih vrst.

(139)   Kadar je treba zagotoviti enotne pogoje za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali za navedene druge živalske vrste in zarodni material ter iz njih pridobljene živalske proizvode, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih pravil o teh zahtevah.

(140)   Za preprečevanje vnosa bolezni s seznama in porajajočih se bolezni v Unijo je treba določiti učinkovita pravila o vstopu v Unijo živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki lahko prenašajo take bolezni.

(141)   Zahteve za vstop živali in proizvodov v Unijo bi morale biti v skladu z zahtevami za premike živali in proizvodov iste kategorije in vrste in z istim namenom uporabe v Uniji.

(142)   Za zagotovitev, da so živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali, ki so enakovredna tistim iz zakonodaje Unije, jih morajo pristojni organi tretjih držav ali ozemelj, ki izvažajo v Unijo, ustrezno nadzirati. Po potrebi bi bilo treba pred odobritvijo vstopa takih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora preveriti zdravstveni status tretje države ali območja porekla. Zato bi bilo treba samo tretjim državam in ozemljem, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo standarde za zdravstveno varstvo živali za vstop živali in proizvodov v Unijo, dovoliti izvoz živali in proizvodov v Unijo in jih vključiti na seznam za ta namen.

(143)   Za nekatere vrste in kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora niso bili v aktih Unije, sprejetih pred datumom sprejetja te uredbe, določeni seznami Unije tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop v Unijo. V navedenih primerih in do sprejetja pravil v skladu s to uredbo bi moralo biti državam članicam dovoljeno določiti, iz katerih držav in ozemelj lahko na njihova ozemlja vstopajo navedene živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora. Pri tem bi morale države članice upoštevati merila iz te uredbe za sezname tretjih držav in ozemelj.

(144)   Za zagotovitev, da so zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz te uredbe izpolnjene in so v skladu s kodeksi zdravstvenega varstva živali OIE, bi moralo vse živali, zarodni material in proizvode živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ tretje države ali ozemlja porekla in ki potrjuje, da so bile izpolnjene vse zahteve glede zdravstvenega varstva živali za vstop v Unijo. Vendar bi bilo treba dovoliti odstopanje od tega pravila za blago, ki pomeni nizko tveganje za zdravje živali.

(145)   Veterinarska spričevala so lahko samostojna, vendar so v zakonodaji Unije pogosto zahtevana tudi spričevala za druge namene, na primer za potrjevanje izpolnjevanja zahtev glede javnega zdravja, dobrobiti živali ali zdravstvene ustreznosti proizvodov. To je treba upoštevati. Za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov bi moralo biti v navedena veterinarska spričevala mogoče vključiti tudi informacije, ki so potrebne v skladu z zakonodajo Unije na področju varnosti hrane in krme.

(146)   Bolezni se lahko širijo tudi na druge načine, ne le z živalmi, zarodnim materialom, proizvodi živalskega izvora, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi. Širijo se lahko tudi prek vozil, zabojnikov za prevoz, sena, slame, rastlinskih proizvodov, materialov, ki so bili morda v stiku z okuženimi živalmi, in opreme. Po potrebi bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečitev teh poti prenosa bolezni na navedene načine.

(147)   Da se zagotovijo ustrezno podrobne zahteve za vstop v Unijo, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo merila za vključitev tretjih držav in ozemelj na seznam, merila za umik ali začasni umik z navedenega seznama, ter aktov, ki dopolnjujejo pravila za odobritev obratov v tretjih državah in ozemljih, vključno z odstopanji od njih, zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo pošiljk iz tretjih držav ali ozemelj, vsebino veterinarskih spričeval in zahteve za zdravstveno varstvo živali glede prenašalcev bolezni, drugega materiala, prevoznih sredstev in opreme, s katerimi se lahko prenašajo živalske bolezni.

(148)   Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali pri vstopu v Unijo pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila, da med drugim določi pravila o seznamu tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop v Unijo živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ter vzorčnih veterinarskih spričevalih.

(149)   Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba ob izbruhu hude bolezni v državah članicah ali v tretjih državah ali ozemljih, iz katerih živali ali proizvodi vstopajo v Unijo, takoj sprejeti ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da se omejita njen vnos in širjenje. Med take nujne primere lahko sodijo izbruh bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali druge nevarnosti za zdravje živali. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, katere skupine ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe se lahko uporabijo v primeru pojava bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali nevarnosti. V vseh teh primerih je bistveno, da se ukrepi sprejmejo v zelo kratkem času in brez odlašanja. Ker bi taki ukrepi omejili premike v Uniji ali vnos v Unijo, bi jih bilo treba po možnosti izvajati na ravni Unije.

(150)   Za zagotovitev učinkovitih in hitrih odzivov na nepričakovana tveganja bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev ukrepov v nujnih primerih.

(151)   V ustrezno utemeljenih primerih, ki se med drugim nanašajo na vključitev bolezni in vrst na seznam, na bolezni s seznama, za katere bi morala veljati skupina pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni, na dopolnjevanje zalog, dobavo, shranjevanje, dostavo in druge postopke, povezane z bankami antigenov, cepiv in diagnostičnih regentov Unije, na določanje posebnih začasnih ukrepov za obvladovanje bolezni in odstopanj, na posebna začasna pravila za premike kopenskih in vodnih živali, na ukrepe v nujnih primerih in na vključitev tretjih držav in ozemelj na seznam za vstop v Unijo, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

(152)   Ta uredba določa splošna in posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni ter zagotavlja usklajen pristop k zdravju živali po vsej Uniji. Na nekaterih področjih, kot so splošne odgovornosti za zdravstveno varstvo živali, obveščanje, spremljanje, registracija in odobritev ali sledljivost, bi moralo biti državam članicam dovoljeno sprejeti dodatne ali strožje nacionalne ukrepe ali bi se jih k temu moralo spodbujati. Vendar pa bi morali biti taki nacionalni ukrepi dovoljeni le, če ne ogrožajo ciljev zdravja živali iz te uredbe, če niso v nasprotju s pravili iz te uredbe in če ne omejujejo premikov živali in proizvodov med državami članicami, razen če to ni nujno za preprečitev vnosa bolezni ali za obvladovanje širjenja bolezni.

(153)   Za nacionalne ukrepe iz uvodne izjave 152 bi se moral uporabljati poenostavljen postopek obveščanja, da bi se zmanjšalo upravno breme. Izkušnje so pokazale, da je splošni postopek obveščanja iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe[33] pomembno orodje za usmerjanje in izboljšanje kakovosti nacionalnih tehničnih predpisov v smislu večje preglednosti, jasnosti in učinkovitosti na neusklajenih ali delno usklajenih področjih. Zato je primerno, da se uporablja ta splošni postopek obveščanja iz Direktive 98/34/ES.

(154)   Trenutno so pravila Unije za zdravstveno varstvo živali določena v naslednjih aktih Evropskega parlamenta in Sveta ter v naknadnih aktih Komisije, sprejetih v skladu z njimi:

– Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti[34]

– Direktiva Sveta 77/391/EGS z dne 17. maja 1977 o uvedbi ukrepov Skupnosti za izkoreninjenje bruceloze, tuberkuloze in levkoze pri govedu[35];

– Direktiva Sveta 78/52/EGS z dne 13. decembra 1977 o merilih Skupnosti v zvezi z nacionalnimi načrti za pospešeno izkoreninjenje bruceloze, tuberkuloze in enzootske levkoze pri govedu[36];

– Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz semena domačih živali iz vrst govedi[37];

– Direktiva Sveta 80/1095/EGS z dne 11. novembra 1980 o določitvi pogojev, s katerimi se doseže in ohrani, da je ozemlje Skupnosti prosto klasične prašičje kuge[38];

– Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti[39];

– Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda[40];

– Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev[41];

– Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami[42];

– Odločba Sveta 91/666/EGS dne 11. decembra 1991 o uvedbi zalog cepiva Skupnosti proti slinavki in parkljevki[43];

– Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge[44];

– Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS[45];

– Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge[46];

– Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) Direktive 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS[47];

– Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev[48];

– Odločba Sveta 95/410/ES z dne 22. junija 1995 o določitvi pravil za mikrobiološko preizkušanje z vzorčenjem v matični ustanovi perutnine za zakol, namenjene na Finsko in Švedsko[49];

– Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika[50];

– Odločba Sveta 2000/258/ES z dne 20. marca 2000 o imenovanju posebnega inštituta, pristojnega za uvajanje meril, ki so potrebna za standardizacijo seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini[51];

– Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97[52];

– Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo[53];

– Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo[54];

– Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi[55];

– Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke in razveljavitvi Direktive 85/511/EGS in odločb 89/531/EGS in 91/665/EGS ter o spremembi Direktive 92/46/EGS[56];

– Uredba (EU) št. XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o nekomercialnih premikih hišnih živali in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 [Publication office][57];

– Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS[58];

– Direktiva Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/ES in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS[59];

– Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav[60];

– Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS[61];

– Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih[62];

– Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (kodificira Direktivo 92/102/EGS)[63],

– Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav[64].

(155)   Pravila iz zakonodajnih aktov, navedenih v uvodni izjavi 154, se nadomestijo s to uredbo in poznejšimi akti Komisije, ki bodo sprejeti v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene zakonodajne akte razveljaviti. Vendar pa bi bilo treba za zagotovitev pravne jasnosti in preprečitev pravne praznine pravila razveljaviti šele, ko so sprejeti ustrezni delegirani in izvedbeni akti v skladu s to uredbo. Zato je treba Komisiji podeliti pooblastilo za določitev datumov razveljavitve navedenih zakonodajnih aktov.

(156)   Naslednji akti Sveta na področju zdravja živali so zastareli in bi jih bilo treba zaradi jasnosti zakonodaje Unije izrecno razveljaviti: Sklep Sveta 78/642/EGS z dne 25. julija 1978 o ukrepih za varovanje zdravja v zvezi z Republiko Bocvano[65]; Direktiva Sveta 79/110/EGS z dne 24. januarja 1979, s katero se Italijanski republiki dovoli odložitev sporočanja in izvajanja nacionalnih načrtov za pospešeno izkoreninjenje bruceloze in tuberkuloze pri govedu[66]; Direktiva Sveta 81/6/EGS z dne 1. januarja 1981, s katero se Helenski republiki dovoli, da sporoči in izvaja nacionalne načrte za pospešeno izkoreninjenje bruceloze in tuberkuloze pri govedu[67]; Sklep Sveta 89/455/EGS z dne 24. julija 1989 o uvedbi ukrepov Skupnosti za pripravo pilotnih projektov za nadzor stekline z namenom njenega izkoreninjenja ali preprečevanja[68]; Direktiva Sveta 90/423/EGS z dne 26. junija 1990 o spremembi Direktive 85/511/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke[69]; Sklep Sveta 90/678/EGS z dne 13. decembra 1990 o priznanju nekaterih delov ozemlja skupnosti kot prostih ali uradno prostih prašičje kuge[70].

(157)   Zahteve iz te uredbe se ne bi smele uporabljati, dokler ne začnejo veljati vsi delegirani in izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija v skladu s to uredbo. Primerno je, da se določi vsaj 36-mesečno obdobje od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma začetka uporabe novih pravil, da se zadevnim izvajalcem dejavnosti zagotovi ustrezno obdobje za prilagoditev.

(158)   Zaradi zagotovitve pravne varnosti glede uporabe pravil za identifikacijo in registracijo živali, ukrepov za obvladovanje bolezni za nekatere zoonoze ter nekomercialnih premikov hišnih živali bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z datumom prenehanja uporabe uredb (ES) št. 1760/2000, (EU) št. XXX/XXX [Ex-998/2003] in (ES) št. 21/2004 ter direktiv 92/66/EGS, 2000/75/ES, 2001/89/ES, 2002/60/ES, 2003/85/ES, 2005/94/ES in 2008/71/ES.

(159)   Izvedbena pooblastila, določena v tej uredbi, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[71].

(160)   Zlasti je pomembno, da se Komisija med svojim pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala med pripravo in izdelavo delegiranih aktov zagotoviti hkraten, pravočasen in primeren prenos ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(161)   Ta uredba za mala in srednja podjetja ne bi smela ustvarjati nesorazmernega upravnega bremena niti nima takega gospodarskega učinka. V tej uredbi je bil na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi upoštevan poseben položaj malih in srednjih podjetij. Morebitna splošna odstopanja od zahtev iz te uredbe za taka podjetja niso bila upoštevana zaradi ciljev javnih politik varovati zdravje živali in javno zdravje. Vendar pa bi morala biti številna odstopanja za taka podjetja določena v zvezi z različnimi zahtevami iz te uredbe, pri čemer so upoštevana s tem povezana tveganja.

(162)   Ciljev te uredbe, tj. določiti pravila za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na živali, zarodni material, proizvode živalskega izvora, živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, če zanje ne veljajo posebna pravila iz drugih zakonodajnih aktov Unije, in drug material, s katerim se lahko širijo prenosljive živalske bolezni, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in jih je zato mogoče učinkoviteje doseči na ravni Unije na podlagi skupnega in usklajenega pravnega okvira za zdravje živali. Ta uredba je torej v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I SPLOŠNA PRAVILA

Poglavje 1 Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Predmet urejanja

1.           Ta uredba določa pravila za preprečevanje in obvladovanje živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka.

V navedenih pravilih je določeno naslednje:

(a)     prednostni seznam bolezni, ki zadevajo Unijo, in njihovo razvrščanje ter odgovornosti glede zdravstvenega varstva živali v delu I;

(b)     zgodnje odkrivanje bolezni, obveščanje in poročanje o boleznih, spremljanje, programi izkoreninjenja ter status brez bolezni v delu II;

(c)     ozaveščenost o bolezni, pripravljenost in obvladovanje v delu III;

(d)     registracija in odobritev obratov in prevoznikov, premiki in sledljivost pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Uniji v delu IV;

(e)     vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo in izvoz takih pošiljk iz Unije v delu V;

(f)      nujni ukrepi, ki se sprejmejo v nujnih primerih bolezni v delu VI.

2.           Pravila iz odstavka 1:

(a)     zagotavljajo

(i)      trajnostno kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo akvakulture v Uniji;

(ii)      učinkovito delovanje notranjega trga;

(iii)     zmanjšanje neželenih učinkov na okolje, ki ga imajo:

– nekatere bolezni;

– ukrepi, sprejeti za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

(b)     upoštevajo

(i)      razmerje med zdravjem živali in:

– javnim zdravjem;

– okoljem ter učinki podnebnih sprememb;

– varnostjo hrane in krme,

– dobrobitjo živali;

– prehransko varnostjo;

(ii)      gospodarske, družbene, kulturne in okoljske posledice ukrepov za obvladovanje in preprečevanje bolezni.

Člen 2 Področje uporabe te uredbe

1.           Ta uredba se uporablja za:

(a) gojene in divje živali;

(b) zarodni material;

(c) proizvode živalskega izvora;

(d) živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode brez poseganja v pravila iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(e) objekte, prevozna sredstva, opremo, vse druge načine prenosa okužbe ter material, s katerim se širijo ali bi se lahko širile prenosljive živalske bolezni.

2.           Ta uredba se uporablja za prenosljive bolezni, vključno z zoonozami, brez poseganja v pravila iz naslednjih aktov:

(a)     Odločbe št. 2119/98/ES;

(b)     Uredbe (ES) št. 999/2001;

(c)     Direktive 2003/99/ES;

(d)     Uredbe (ES) št. 2160/2003.

Člen 3 Področje uporabe dela IV o registraciji, odobritvi, sledljivosti in premikih

1.           Naslov I dela IV se uporablja za:

(a)     kopenske živali in živali, ki niso kopenske, a lahko prenašajo bolezni kopenskih živali;

(b)     zarodni material iz kopenskih živali;

(c)     proizvode živalskega izvora iz kopenskih živali.

2.           Naslov II dela IV se uporablja za:

(a)     vodne živali in živali, ki niso vodne, a lahko prenašajo bolezni vodnih živali;

(b)     proizvode živalskega izvora iz vodnih živali.

3.           Naslov III dela IV se uporablja za:

(a)     živali, ki v členu 4(1)(4) niso opredeljene kot kopenske ali vodne;

(b)     zarodni material in proizvode drugih živali iz točke (a).

4.           Poglavji 1 in 3 naslova I ter poglavji 1 in 2 naslova II dela IV se ne uporabljajo za hišne živali.

Člen 4 Opredelitve

1.           V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „živali“ pomenijo vretenčarje in nevretenčarje;

(2) „kopenske živali“ pomenijo ptice, kopenske sesalce, čebele in čmrlje;

(3) „vodne živali“ pomenijo živali naslednjih vrst na vseh razvojnih stopnjah, vključno z jajčeci, semenčicami in gametami:

(i)      ribe, ki spadajo v nadrazred Agnatha ter v razrede Chondrichytes, Sarcopterygii in Actinopterygii;

(ii)      vodni mehkužci iz debla Mollusca;

(iii)     vodni raki iz poddebla Crustacea;

(4) „druge živali“ pomenijo živali iz vrst, ki niso opredeljene kot kopenske in vodne živali;

(5) „gojene živali“ pomenijo živali, ki jih goji človek; če gre za vodne živali, so to živali iz akvakulture;

(6) „akvakultura“ pomeni vzrejo vodnih živali z uporabo tehnik, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh živali prek naravnih zmogljivosti okolja, pri čemer živali ostanejo v lasti ene ali več fizičnih ali pravnih oseb v celotnem obdobju vzreje ali gojenja, vse do izlova in vključno z njim, razen izlova ali ulova prostoživečih vodnih živali, namenjenih prehrani ljudi, ki brez hranjenja čakajo na zakol;

(7) „živali iz akvakulture“ pomenijo vodne živali, gojene v akvakulturi;

(8) „divje živali“ pomenijo živali, ki niso gojene živali;

(9) „perutnina“ pomeni ptice, ki so rejene ali gojene v ujetništvu zaradi:

(a)     proizvodnje:

(i)      mesa;

(ii)      jajc za prehrano;

(iii)     drugih proizvodov;

(b)     obnove populacije divjih ptic;

(c)     namene vzreje ptic, ki se uporabljajo za vrste proizvodnje iz točke (a);

(10) „ptica v ujetništvu“ pomeni vsako ptico, ki ne spada med perutnino in se goji v ujetništvu iz kakršnega koli drugega razloga, ki ni naveden pod točko (9), vključno s tistimi, ki se gojijo za sejme, dirke, razstave, tekmovanja, vzrejo ali prodajo;

(11) „hišna žival“ pomeni žival iz vrste, navedene v Prilogi I, ki:

(a)     se goji v gospodinjstvu ali v primeru vodnih živali v nekomercialnem okrasnem akvariju;

(b)     pri premikih v nekomercialne namene spremlja imetnika hišne živali ali fizično osebo, ki deluje v njegovem imenu in v dogovoru z njim, ter med tem nekomercialnim premikom ostane zanjo odgovoren imetnik hišne živali ali taka fizična oseba;

(12) „imetnik hišne živali“ pomeni fizično osebo, ki goji hišno žival;

(13) „nekomercialni premiki“ pomenijo vse premike hišnih živali, ki niti neposredno niti posredno ne vključujejo finančnega dobička ali prenosa lastništva oz. to ni njihov cilj;

(14) „bolezen“ pomeni pojav okužb in infestacij pri živalih, s kliničnimi ali patološkimi znaki ali brez njih, ki jih povzročijo eden ali več povzročiteljev bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka;

(15) „bolezni s seznama“ pomenijo bolezni, navedene v skladu s členom 5(2);

(16) „porajajoča se bolezen“ pomeni bolezen, ki ni navedena na seznamu in morda izpolnjuje merila za bolezni s seznama, določena v členu 6(1)(a), zaradi:

(a)     nove bolezni, ki je posledica razvoja ali spremembe obstoječega povzročitelja bolezni;

(b)     znanega širjenja bolezni na novo geografsko območje ali novo prebivalstvo ali

(c)     predhodno neznanega povzročitelja bolezni ali bolezni, ki je bila prvič diagnosticirana;

(17) „profil bolezni“ pomeni merila bolezni iz člena 6(1)(a);

(18) „vrste s seznama“ pomenijo živalske vrste ali skupine živalskih vrst, navedene v skladu s členom 7(2), ali v primeru porajajočih se bolezni živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki izpolnjujejo merila za vrste s seznama iz člena 7(2);

(19) „nevarnost“ pomeni povzročitelja bolezni pri živali ali proizvodu ali stanje živali ali proizvoda, ki ima lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi in živali;

(20) „tveganje“ pomeni verjetnost pojava in verjeten obseg bioloških in gospodarskih posledic s škodljivim vplivom na zdravje živali ali ljudi;

(21) „biološka zaščita“ pomeni skupek upravnih in fizičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni:

(a)     v živalsko populacijo, iz nje in znotraj nje ali

(b)     v obrat, območje, kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije, iz njih in znotraj njih;

(22) „izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za živali in proizvode, vključno z imetniki živali in prevozniki, razen skrbnikov hišnih živali in veterinarjev;

(23) „osebje v stiku z živalmi“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z živalmi ali proizvodi in niso izvajalci dejavnosti ali veterinarji;

(24) „obrat“ pomeni kateri koli prostor, objekt ali katero koli okolje, v katerem so nastanjene živali ali shranjen zarodni material, razen:

(a)     gospodinjstev, ki gojijo hišne živali;

(b)     nekomercialnih akvarijev z vodnimi živalmi;

(c)     veterinarskih ambulant in klinik;

(25) „zarodni material“ pomeni:

(a)     semenčice, seme, jajčne celice in zarodke, namenjene za umetno razmnoževanje;

(b)     valilna jajca;

(26) „proizvodi živalskega izvora“ pomenijo:

(a)     živila živalskega izvora, vključno z medom in krvjo;

(b)     žive školjke, žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže, namenjene za prehrano ljudi in

(c)     živali, ki niso navedene v točki (b) in se žive dostavijo končnemu potrošniku in v ta namen tudi ustrezno pripravijo;

(27) „živalski stranski proizvodi“ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, razen zarodnega materiala;

(28) „pridobljeni proizvodi“ pomenijo proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelavah, pretvorbah ali korakih predelave živalskih stranskih proizvodov;

(29) „proizvodi“ pomenijo:

(a)     zarodni material;

(b)     proizvode živalskega izvora;

(c)     živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;

(30) „uradni nadzor“ pomeni uradni nadzor, kot je opredeljen v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) XXX/XXX [Publication office – Number to be added: o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.];

(31) „zdravstveni status“ pomeni status določene živalske vrste s seznama glede vseh bolezni s seznama in se nanaša na:

(a)     žival;

(b)     živali v:

(i)      obratu;

(ii)      kompartmentu;

(iii)     območju;

(iv)     državi članici;

(v)     tretji državi ali na njenem ozemlju;

(32) „območje“ pomeni:

(a)     za kopenske živali jasno opredeljen del države članice, tretje države ali ozemlja, na katerem živi podpopulacija živali s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, za katere se izvajajo ustrezni ukrepi spremljanja, ukrepi za obvladovanje bolezni in ukrepi biološke zaščite;

(b)     za vodne živali povezan hidrološki sistem s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, ki tvori eno od spodaj navedenih območij:

(i)      celotno povodje od izvirov vodotokov do njihovega ustja ali jezera;

(ii)      več povodij;

(iii)     del povodja od izvira vodotoka do ovire, ki preprečuje vnos določene ali določenih bolezni;

(iv)     del obalnega območja z natančno geografsko razmejitvijo;

(v)     ustje z natančno geografsko razmejitvijo;

(33) „povodje“ pomeni območje ali kotanjo, ki jo omejujejo naravne ovire, kot so hribi ali gore, in v katero se izteka vsa odtekajoča voda;

(34) „kompartment“ pomeni podpopulacijo živali, ki živi v enem ali več obratih, v primeru vodnih živali pa v enem ali več obratih akvakulture, pod skupnim sistemom upravljanja biološke zaščite s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, za katere se izvajajo ustrezni ukrepi spremljanja, ukrepi za obvladovanje bolezni in ukrepi biološke zaščite;

(35) „karantena“ pomeni osamitev živali pod nadzorom pristojnega organa, da ne pride do neposrednega ali posrednega stika z drugimi živalmi, s čimer se zagotovi, da se bolezni v določenem obdobju opazovanja živali ter po potrebi testiranja in zdravljenja ne širijo;

(36) „epidemiološka enota“ pomeni skupino živali, pri katerih je verjetnost izpostavljenosti povzročitelju bolezni enaka;

(37) „izbruh“ pomeni enega ali več primerov bolezni v obratu, gospodinjstvu ali drugih prostorih, kjer se živali gojijo ali nahajajo;

(38) „primer“ pomeni uradno potrditev prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni pri živi ali mrtvi živali;

(39) „območje z omejitvami“ pomeni območje, na katerem veljajo omejitve premikov nekaterih živali ali proizvodov in drugi ukrepi za obvladovanje bolezni, da bi se preprečilo širjenje določene bolezni na območja brez omejitev; območje z omejitvami lahko po potrebi vključuje okužena in ogrožena območja;

(40) „okuženo območje“ pomeni območje z enim ali več primerov bolezni, ki se ugotovijo po uradni potrditvi izbruha bolezni, na katerem se izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da se prepreči širjenje bolezni z navedenega območja;

(41) „ogroženo območje“ pomeni območje, ki je bilo po uradni potrditvi izbruha bolezni vzpostavljeno okoli okuženega območja in na katerem veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da se prepreči širjenje bolezni z navedenega območja in okuženega območja;

(42) „valilna jajca“ pomenijo jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;

(43) „kopitarji“ pomenijo živali iz Priloge II;

(44) „obrat z zarodnim materialom“ pomeni:

(a)     obrat za odvzem, pridobivanje, pripravo in shranjevanje zarodnega materiala;

(b)     valilnica;

(45) „valilnica“ pomeni obrat, v katerem se jajca zbirajo, shranjujejo, inkubirajo in valijo z namenom dobave:

(a)     jajc za inkubacijo;

(b)     enodnevnih piščancev ali izvaljenih mladičev drugih vrst;

(46) „prevoznik“ pomeni izvajalca dejavnosti, ki prevaža živali za lasten račun ali za tretjo osebo;

(47) „zaprt obrat“ pomeni vsak stalen, geografsko omejen obrat, ustanovljen prostovoljno, v katerem so odobreni premiki, živali pa so v tem obratu:

(a) gojene ali rejene za razstave, izobraževanja, ohranjanje vrst ali raziskave;

(b) zaprte in ločene od okolice;

(c) zanje veljajo strogi ukrepi spremljanja zdravja in ukrepi biološke zaščite;

(48) „dejavnost zbiranja“ pomeni zbiranje gojenih kopenskih živali iz več obratov v obdobju, krajšem od zahtevanega obdobja namestitve za navedeno živalsko vrsto;

(49) „obdobje namestitve“ pomeni najkrajše obdobje, v katerem mora žival bivati v obratu, preden je premaknjena iz navedenega obrata;

(50) „IMSOC“ pomeni računalniško podprt informacijski sistem iz člena 130(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [Publication office: Number to be added – o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti];

(51) „obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni“ pomeni vsako živilsko dejavnost, odobreno v skladu z naslednjimi določbami:

(a)     členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 za predelavo živali iz akvakulture za prehrambene namene;

(b)     členom 177 te uredbe za zakol vodnih živali zaradi obvladovanja bolezni v skladu z naslovom II dela III.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s spremembami seznamov:

(a)     hišnih živali iz Priloge I;

(b)     kopitarjev iz Priloge II.

Poglavje 2 Bolezni s seznama in porajajoče se bolezni ter vrste s seznama

Člen 5 Uvrstitev bolezni na seznam

1.           Posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje posameznih bolezni iz te uredbe se uporabljajo za:

(a)     bolezni s seznama;

(b)     porajajoče se bolezni.

2.           Komisija z izvedbenimi akti pripravi seznam bolezni, kot je navedeno v odstavku 1(a).

Navedeni seznam vključuje bolezni, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) tega odstavka, ob upoštevanju meril za vključitev bolezni na seznam, določenih v členu 6:

(a)     bolezni, ki bodo verjetno pomembno vplivale na vsaj enega od naštetih dejavnikov:

(i)      javno zdravje;

(ii)      kmetijsko proizvodnjo ali proizvodnjo akvakulture ali povezane gospodarske sektorje;

(iii)     družbo v državah članicah in po možnosti v tretjih državah ali ozemljih;

(iv)     okolje;

(b)     bolezni, za katere so na voljo ukrepi za zmanjšanje tveganja ali jih je mogoče pripraviti in so sorazmerni s tveganji za take bolezni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo, ki pomeni nepričakovano tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Člen 6 Merila za uvrstitev bolezni na seznam

1.           Komisija upošteva naslednja merila pri ugotavljanju, ali bolezen izpolnjuje pogoje za uvrstitev na seznam v skladu s členom 5(2):

(a)     profil bolezni, ki zajema:

(i)      živalske vrste, dovzetne za bolezen;

(ii)      stopnje obolevnosti in umrljivosti v živalskih populacijah;

(iii)     zoonotski značaj bolezni;

(iv)     sposobnost razvoja odpornosti na zdravljenje;

(v)     vztrajnost bolezni v živalski populaciji ali okolju;

(vi)     poti in hitrost prenosa bolezni med živalmi in po potrebi z živali na človeka;

(vii)    odsotnost ali prisotnost in porazdelitev bolezni v Uniji in če bolezen v Uniji ni prisotna, tveganje za njen vnos v Unijo;

(viii)   obstoj diagnostičnih orodij in orodij za obvladovanje bolezni;

(b)     vpliv bolezni na:

(i)      kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo akvakulture in druge dele gospodarstva:

– raven prisotnosti bolezni v Uniji;

– zmanjšanje proizvodnje zaradi bolezni;

– druge izgube;

(ii)      zdravje ljudi:

– prenosljivost med živalmi in ljudmi;

– prenosljivost med ljudmi;

– resnost človeških oblik bolezni;

– razpoložljivost učinkovitega preprečevanja ali zdravljenja pri ljudeh;

(iii)     dobrobit živali;

(iv)     biotsko raznovrstnost in onesnaževanje okolja;

(c)     njeno možnost povzročitve kriznih razmer in možno uporabo v bioterorizmu;

(d)     izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost naslednjih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni:

(i)      diagnostičnih orodij in zmogljivosti;

(ii)      cepljenja;

(iii)     zdravljenja;

(iv)     ukrepov biološke zaščite;

(v)     omejitev premikov živali in proizvodov;

(vi)     izločitve in odstranitve živali;

(e)     učinek ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni na:

(i)      neposredne in posredne stroške za prizadete sektorje in gospodarstvo kot celoto;

(ii)      njihovo družbeno sprejemljivost;

(iii)     dobrobit prizadetih podpopulacij gojenih in divjih živali;

(iv)     okolje in biotsko raznovrstnost.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s spremembo meril iz odstavka 1 tega člena, da se upoštevajo tehnični in znanstveni napredek ter spremembe ustreznih mednarodnih standardov.

Člen 7 Uvrstitev vrst na seznam

1.           Posebna pravila za posamezne bolezni s seznama iz te uredbe in pravila, sprejeta v skladu s to uredbo, se uporabljajo za vrste s seznama.

2.           Komisija z izvedbenimi akti pripravi seznam vrst, kot je navedeno v odstavku 1.

Ta seznam vsebuje živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki pomenijo precejšnje tveganje za širjenje nekaterih bolezni s seznama, ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)     dovzetnosti živalske populacije, ki je izpostavljena tveganju;

(b)     trajanja inkubacijske dobe in dobe kužnosti pri živalih;

(c)     zmožnosti navedenih živali za prenašanje navedenih posebnih bolezni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo, ki pomeni nepričakovano tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Člen 8 Uporaba pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni s seznama

1.           Komisija z izvedbenimi akti določi, katera od naslednjih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni se uporabljajo za bolezni s seznama:

(a)     bolezni s seznama, za katere veljajo pravila o:

(i)      ozaveščanju o bolezni in pripravljenosti nanjo iz naslova I dela III ter ukrepih za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III;

(ii)      kompartmentalizaciji iz člena 37(1);

(b)     bolezni s seznama, za katere veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o:

(i)      programih obveznega izkoreninjenja iz člena 30(1);

(ii)      državah članicah in območjih, prostih bolezni, iz člena 36;

(iii)     kompartmentalizaciji iz člena 37(2);

(iv)     ukrepih za obvladovanje bolezni iz poglavja 2 naslova II dela III;

(c)     bolezni s seznama, za katere veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o:

(i)      programih prostovoljnega izkoreninjenja iz člena 30(2);

(ii)      državah članicah in območjih, prostih bolezni, iz člena 36;

(iii)     kompartmentalizaciji iz člena 37(2);

(iv)     ukrepih za obvladovanje bolezni iz poglavja 2 naslova II dela III;

(d)     bolezni s seznama, za katere veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o:

(i)      premikih znotraj Unije iz poglavij 3 do 7 naslova I in poglavij 2, 3 in 4 naslova II dela IV;

(ii)      vstopu v Unijo in izvozu iz Unije iz dela V;

(e)     bolezni s seznama, za katere veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o:

(i)      obveščanju in poročanju iz poglavja 1 dela II;

(ii)      spremljanju iz poglavja 2 dela II.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo, ki pomeni nepričakovano tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

2.           Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov iz odstavka 1 upošteva:

(a)     stopnjo učinka bolezni na zdravje živali in javno zdravje, dobrobit živali in gospodarstvo;

(b)     razširjenost, pojavnost in porazdelitev bolezni v Uniji;

(c)     razpoložljivost, izvedljivost in učinkovitost različnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe, ki se nanašajo na bolezen.

Poglavje 3 Odgovornosti za zdravstveno varstvo živali

Oddelek 1 Izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali

Člen 9 Odgovornosti glede ukrepov za zdravstveno varstvo živali in ukrepov za biološko zaščito

1.           Izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali:

(a)     so odgovorni za zdravje gojenih živali in za zdravstveno ustreznost njihovih proizvodov;

(b)     sprejmejo ustrezne ukrepe biološke zaščite, ob upoštevanju povezanih tveganj, da zagotovijo zdravje navedenih gojenih živali in zdravstveno ustreznost proizvodov ter preprečijo vnos bolezni med take gojene živali in proizvode, za katere so odgovorni, njihov razvoj in razmnoževanje med gojenimi živalmi ali proizvodi ter širjenje med njimi ali z njih, razen če je to po potrebi posebej dovoljeno v znanstvene namene za:

(i)      kategorije in vrste gojenih živali in proizvodov;

(ii)      vrsto proizvodnje.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za biološko zaščito, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1(b) tega člena.

Člen 10 Osnovno znanje o zdravju živali

1.           Izvajalci dejavnosti in osebje v stiku z živalmi pridobijo znanje o:

(a)     živalskih boleznih, vključno s tistimi, ki se prenašajo na človeka;

(b)     načelih biološke zaščite;

(c)     medsebojni povezanosti zdravja živali, dobrobiti živali in zdravja ljudi.

2.           Vsebina in stopnja potrebnega znanja v skladu z odstavkom 1 sta odvisni od:

(a)     kategorij in vrst gojenih živali ali proizvodov, za katere so odgovorni;

(b)     vrste proizvodnje;

(c)     nalog, ki jih izvajajo.

3.           Znanje iz odstavka 1 se pridobi na enega od naslednjih načinov:

(a)     s poklicnimi izkušnjami ali usposabljanjem;

(b)     z obstoječimi programi v kmetijskem sektorju ali sektorju akvakulture, ki se nanašajo na zdravje živali;

(c)     s formalnim izobraževanjem.

Oddelek 2 veterinarji in strokovnjaki za zdravje vodnih živali

Člen 11 Pristojnosti veterinarjev in strokovnjakov zdravje vodnih živali

1.           Veterinarji v okviru svojih dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe:

(a)     sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vnos, razvoj in širjenje bolezni;

(b)     zagotovijo zgodnje odkrivanje bolezni z ustrezno diagnostiko in diferencialno diagnostiko, da se izključi ali potrdi bolezen pred začetkom simptomatskega zdravljenja;

(c)     dejavno sodelujejo pri:

(i)      ozaveščanju v zvezi z zdravjem živali;

(ii)      preprečevanju bolezni;

(iii)     zgodnjem odkrivanju in hitrem odzivanju na bolezni;

(d)     sodelujejo s pristojnim organom, izvajalci dejavnosti, osebjem v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe.

2.           Strokovnjaki za zdravje vodnih živali lahko opravljajo dejavnosti, ki naj bi jih sicer v skladu s to uredbo opravljali veterinarji in se nanašajo na vodne živali, če so za to pooblaščeni v nacionalni zakonodaji. V tem primeru se za navedene strokovnjake za zdravje vodnih živali uporablja odstavek 1.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s kvalifikacijami veterinarjev in strokovnjakov za zdravje vodnih živali, ki opravljajo dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe te uredbe.

Oddelek 3 Države članice

Člen 12 Odgovornosti držav članic

1.           Da se pristojnemu organu za zdravje živali zagotovi možnost sprejetja potrebnih in ustreznih ukrepov ter izvajanje dejavnosti v skladu s to uredbo, države članice zagotovijo, da ima:

(a)     usposobljeno osebje, prostore, opremo, finančna sredstva in učinkovito organizacijo, ki zajema celotno ozemlje države članice;

(b)     dostop do laboratorijev z usposobljenim osebjem, prostori, opremo in finančnimi sredstvi za hitro in pravilno diagnostiko in diferencialno diagnostiko bolezni s seznama in porajajočih se bolezni;

(c)     ustrezno usposobljene veterinarje, ki izvajajo dejavnosti iz člena 11, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

2.           Države članice podpirajo izvajalce dejavnosti in osebje v stiku z živalmi pri pridobivanju, ohranjanju in krepitvi osnovnega znanja o zdravju živali iz člena 10 z ustreznimi programi v kmetijskem sektorju ali sektorju akvakulture ali formalnim izobraževanjem.

Člen 13 Druge uradne dejavnosti, ki jih lahko prenese pristojni organ

1.           Pristojni organ lahko na veterinarje prenese eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)     dejavnosti, ki se nanašajo na obveščanje in poročanje iz poglavja 1 dela II in spremljanje iz poglavja 2 navedenega dela;

(b)     dejavnosti, povezane z:

(i)      ozaveščanjem o bolezni, pripravljenostjo in obvladovanjem iz dela III;

(ii)      registracijo, odobritvijo, sledljivostjo in premiki iz dela IV;

(iii)     ukrepi v nujnih primerih iz dela VI.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     okoliščinami in pogoji za prenos dejavnosti iz odstavka 1;

(b)     tistimi dejavnostmi, ki se poleg tistih iz odstavka 1 tega člena še lahko prenesejo na veterinarje, ter v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji se to lahko stori;

(c)     minimalnimi zahtevami za usposabljanje veterinarjev iz člena 12(1)(c).

Komisija pri sprejemanju navedenih delegiranih aktov upošteva vrsto navedenih nalog in mednarodne obveznosti Unije in držav članic.

Člen 14 Obveščanje javnosti

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da živali ali proizvodi pomenijo tveganje, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o vrsti tveganja in o sprejetih ukrepih ali ukrepih, ki bodo sprejeti, za preprečevanje ali obvladovanje navedenega tveganja, ob upoštevanju vrste, resnosti in obsega navedenega tveganja ter interes javnosti po ustreznih informacijah.

Oddelek 4 Laboratoriji, ustanove ter druge fizične in pravne osebe, ki ravnajo s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi

Člen 15 Obveznosti laboratorijev, ustanov in drugih oseb, ki ravnajo s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi

1.           Laboratoriji, ustanove in druge fizične ali pravne osebe, ki ravnajo s povzročitelji bolezni v raziskovalne, izobraževalne, diagnostične namene ali namene proizvodnje cepiv in drugih bioloških proizvodov, ob upoštevanju morebitnih mednarodnih standardov:

(a)     sprejmejo ustrezne ukrepe za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje, da se prepreči uhajanje povzročiteljev bolezni in njihov naknaden stik z živalmi zunaj laboratorija ali druge ustanove, ki ravna s povzročitelji bolezni v raziskovalne namene;

(b)     zagotovijo, da premiki povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov med laboratoriji ali drugimi ustanovami ne poveča tveganja za širjenje bolezni s seznama in porajajočih se bolezni.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z varnostnimi ukrepi za laboratorije, ustanove in druge fizične ali pravne osebe, ki ravnajo s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi, v zvezi z:

(a)     ukrepi za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje;

(b)     zahtevami za premike povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov.

DEL II OBVEŠČANJE IN POROČANJE O BOLEZNIH, SPREMLJANJE, PROGRAMI IZKORENINJENJA TER STATUS BREZ BOLEZNI

Poglavje 1 Obveščanje in poročanje o boleznih

Člen 16 Obveščanje v državah članicah

1.           Fizične in pravne osebe nemudoma obvestijo:

(a)     pristojni organ v primeru izbruha ali suma na izbruh bolezni s seznama iz člena 8(1)(e);

(b)     veterinarja o povečani umrljivosti in drugih resnih bolezenskih znakih ali nepojasnjenem znatnem zmanjšanju stopenj proizvodnje pri živali, ki ga je treba nadalje raziskati, vključno z jemanjem vzorcev za laboratorijsko preiskavo, če je to potrebno.

2.           Države članice se lahko odločijo, da je treba v primerih iz odstavka 1(b) obveščati pristojne organe.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     merili za ugotavljanje, ali gre za okoliščine, v katerih je potrebno obveščanje iz odstavka 1(b) tega člena;

(b)     podrobnimi pravili za nadaljnje preiskave iz odstavka 1(b) tega člena.

Člen 17 Obveščanje na ravni Unije

1.           Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem izbruhu bolezni s seznama iz člena 8(1)(e), pri katerih je obvezno takojšnje obveščanje, da se zagotovi pravočasno izvajanje potrebnih ukrepov za obvladovanje tveganja, pri čemer se upošteva profil bolezni.

2.           Obveščanje iz odstavka 1 mora vključevati naslednje podatke o izbruhu:

(a)     povzročitelja bolezni in po potrebi njegov podtip;

(b)     datum, ko je bil ugotovljen sum na izbruh bolezni, in datum potrditve izbruha;

(c)     lokacijo izbruha;

(d)     vse povezane izbruhe;

(e)     živali, ki jih je izbruh prizadel;

(f)      vse ukrepe za obvladovanje bolezni, sprejete v zvezi z izbruhom;

(g)     možen ali znan izvor bolezni s seznama;

(h)     uporabljene diagnostične metode.

3.           Komisija z izvedbenimi akti določi, o katerih boleznih s seznama iz člena 8(1)(e) morajo države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena takoj obveščati.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 18 Poročanje na ravni Unije

1.           Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o boleznih s seznama iz člena 8(1)(e), pri katerih:

(a)     takojšnje obveščanje o izbruhih bolezni v skladu s členom 17(1) ni obvezno;

(b)     je v skladu s členom 17(1) obvezno takojšnje obveščanje o izbruhu bolezni, Komisiji in drugim državam članicam pa je treba sporočiti dodatne informacije o:

(i)      spremljanju v skladu s pravili iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 29;

(ii)      programu izkoreninjenja v skladu s pravili iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 35.

2.           Poročila iz odstavka 1 vključujejo informacije o:

(a)     odkrivanju bolezni s seznama iz odstavka 1;

(b)     rezultatih spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 29(b)(ii);

(c)     rezultatih programov spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s členom 27(3) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 29(b)(ii);

(d)     programih izkoreninjenja, kadar je to obvezno v skladu s členom 33 in pravili iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 35.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo zahteve iz odstavka 2 tega člena, in po potrebi za poročanje o drugih zadevah, da se zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe.

Člen 19 Skupna pravila za obveščanje in poročanje na ravni Unije

1.           Obveščanje in poročanje na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1) potekata takrat in tako pogosto, da se zagotovi preglednost in pravočasno izvajanje potrebnih ukrepov za obvladovanje tveganja, pri čemer se upoštevata:

(a)     profil bolezni;

(b)     vrsta izbruha.

2.           Države članice za namene obveščanja na ravni Unije in poročanja na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1) določijo regije obveščanja in poročanja.

Člen 20 Računalniško podprt informacijski sistem za obveščanje in poročanje na ravni Unije

Komisija vzpostavi računalniško podprt informacijski sistem za delovanje mehanizmov in orodij za obveščanje in poročanje na ravni Unije v skladu z zahtevami iz členov 17, 18 in 19.

Člen 21 Izvedbena pooblastila glede obveščanja in poročanja na ravni Unije ter računalniško podprtega informacijskega sistema

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o zahtevah za obveščanje in poročanje na ravni Unije in pravila o računalniško podprtem informacijskem sistemu iz členov 17 do 20 v zvezi z:

(a)          informacijami, ki jih morajo predložiti države članice v okviru obveščanja in poročanja na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1);

(b)          postopki za vzpostavitev in uporabo računalniško podprtega informacijskega sistema iz člena 20 in prehodnimi ukrepi za selitev podatkov in informacij iz obstoječih sistemov v novi sistem in njegovo polno operabilnost;

(c)          obliko in strukturo podatkov, ki jih je treba vnesti v računalniško podprt informacijski sistem iz člena 20;

(d)          roki in pogostostjo obveščanja in poročanja na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1);

(e)          regijami obveščanja in poročanja na ravni Unije iz člena 19(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 2 Spremljanje

Člen 22 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede spremljanja

Izvajalci dejavnosti za odkrivanje prisotnosti bolezni s seznama in porajajočih se bolezni:

(a)          opazujejo zdravje in vedenje živali, za katere so odgovorni;

(b)          opazujejo vse spremembe v običajnih proizvodnih parametrih v obratih, pri živalih ali zarodnem materialu, za katere so odgovorni, zaradi katerih bi se lahko pojavil sum, da so posledica bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni;

(c)          pozorni so na povečano umrljivost in druge resne bolezenske znake pri živalih, za katere so odgovorni.

Člen 23 Veterinarski obiski

1.           Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da obrate, za katere so odgovorni, obiskujejo veterinarji, kadar je to potrebno zaradi tveganja v obratih, pri čemer upoštevajo:

(a)     vrsto obrata;

(b)     kategorije in vrste gojenih živali v obratu;

(c)     vso drugo ustrezno spremljanje, sisteme zagotavljanja kakovosti ali uradni nadzor, ki se izvajajo za gojene živali in vrsto obrata.

Pogostost navedenih veterinarskih obiskov je sorazmerna s tveganji v tem obratu.

Lahko se kombinirajo z obiski v druge namene.

2.           Veterinarski obiski iz odstavka 1 se izvajajo zaradi:

(a)     ugotavljanja kakršnih koli znakov, ki kažejo na pojav bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni;

(b)     svetovanja izvajalcu dejavnosti o biološki zaščiti in drugih zadevah v zvezi z zdravjem živali, ki so pomembne za vrsto obrata ter kategorije in vrste gojenih živali v obratu.

Člen 24 Pooblastilo glede veterinarskih obiskov

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)          dopolnitvijo:

(i)      meril iz člena 23(1), ki jih je treba upoštevati pri določanju:

– vrst obratov, v katerih so potrebni veterinarski obiski;

– pogostosti takih veterinarskih obiskov;

(ii)     zahtev iz člena 23(2) v zvezi z namenom in pogostostjo veterinarskih obiskov v različnih vrstah obratov, da se zagotovi doseganje ciljev veterinarskih obiskov;

(b)          določanjem vrst obratov, v katerih so potrebni veterinarski obiski.

Člen 25 Obveznosti pristojnih organov glede spremljanja

1.           Pristojni organ spremlja prisotnost bolezni s seznama iz člena 8(1)(e) in porajajočih se bolezni.

2.           Spremljanje, ki vključuje zbiranje, primerjanje in analiziranje ustreznih informacij o stanju bolezni, zagotavlja pravočasno odkritje prisotnosti bolezni s seznama iz člena 8(1)(e) in porajajočih se bolezni.

3.           Pristojni organ zagotovi, da se informacije o spremljanju iz odstavka 1 učinkovito in uspešno zbirajo in uporabljajo.

Člen 26 Metodologija, pogostost in natančnost spremljanja

Pri spremljanju iz člena 25(1) so oblika spremljanja, načini spremljanja, diagnostične metode, pogostost in natančnost spremljanja, ciljna populacija živali in metode vzorčenja primerni in sorazmerni s cilji spremljanja, pri čemer se upoštevajo:

(a)          profil bolezni;

(b)          povezane dejavnike tveganja;

(c)          zdravstveni status:

(i)      države članice, njenega območja ali kompartmenta, ki se spremlja;

(ii)     držav članic in tretjih držav ali ozemelj, ki mejijo na navedeno državo članico ali iz katerih vanjo, v njeno območje ali kompartment vstopajo živali in proizvodi;

(d)          spremljanje, ki ga v skladu s členom 22 izvajajo izvajalci dejavnosti ali drugi javni organi.

Člen 27 Programi spremljanja

1.           Pristojni organ v okviru programa spremljanja izvaja spremljanje iz člena 25(1), kadar je strukturirano spremljanje potrebno zaradi:

(a)     profila bolezni;

(b)     povezanih dejavnikov tveganja.

2.           Država članica, ki pripravi program spremljanja v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

3.           Država članica, ki izvaja program spremljanja v skladu z odstavkom 1, Komisiji oddaja redna poročila o rezultatih navedenega programa spremljanja.

Člen 28 Pooblastilo

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)          obliko spremljanja, načini spremljanja, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in natančnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja, določenimi v členu 26;

(b)          merili za uradno potrditev in opredelitev primerov bolezni s seznama iz člena 8(1)(e) in po potrebi porajajočih se bolezni;

(c)          zahtevami za programe spremljanja iz člena 27(1) glede:

(i)      vsebine programov spremljanja;

(ii)     informacij, ki jih je treba navesti pri predložitvi programov spremljanja v skladu s členom 27(2) ter rednih poročil v skladu s členom 27(3);

(iii)     obdobja izvajanja programov spremljanja.

Člen 29 Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve za spremljanje in programe spremljanja, določene v členih 26 in 27 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 28, in sicer glede:

(a)          določitve tistih bolezni s seznama iz člena 8(1)(e), za katere je treba izvajati programe spremljanja;

(b)          oblike in postopka za:

(i)      predložitev programov spremljanja v vednost Komisiji in drugim državam članicam;

(ii)     poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 3 Programi izkoreninjenja

Člen 30 Programi obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja

1.           Države članice, ki niso proste ali za katere ni znano, ali so proste ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b), za svoje celotno ozemlje ali za svoja območja ali kompartmente:

(a)     pripravijo program za izkoreninjenje navedene bolezni s seznama ali za potrditev odsotnosti navedene bolezni s seznama, ki se bo izvajal v živalskih populacijah, dovzetnih za navedeno bolezen, in sicer na zadevnih delih njihovega ozemlja ali na njihovih zadevnih območjih ali kompartmentih (v nadaljnjem besedilu: program obveznega izkoreninjenja);

(b)     Komisiji v odobritev predložijo osnutek programa obveznega izkoreninjenja.

2.           Države članice, ki niso proste ali za katere ni znano, ali so proste ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(c), in se odločijo vzpostaviti program za izkoreninjenje navedene bolezni s seznama, ki se bo izvajal v živalskih populacijah, dovzetnih za navedene bolezni, ter na zadevnih delih njihovega ozemlja ali na območjih ali kompartmentih njihovega ozemlja (v nadaljnjem besedilu: program prostovoljnega izkoreninjenja), predložijo program Komisiji v odobritev.

3.           Komisija z izvedbenimi akti odobri:

(a)     osnutke programov obveznega izkoreninjenja, ki so ji bili v skladu z odstavkom 1 predloženi v odobritev;

(b)     osnutke programov prostovoljnega izkoreninjenja, ki so ji bili v skladu z odstavkom 2 predloženi v odobritev.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih zaradi bolezni s seznama, ki pomeni tveganje z zelo velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati in so določeni v točki (a) tega odstavka.

Komisija lahko z izvedbenimi akti po potrebi spremeni ali prekine programe izkoreninjenja, odobrene v skladu s točkama (a) in (b). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     cilji, strategijami obvladovanja bolezni in vmesnimi cilji programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja;

(b)     odstopanji od zahtev za predložitev programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja v odobritev, kot je določeno v odstavku 1(b) in odstavku 2 tega člena, če taka odobritev ni potrebna zaradi sprejetja pravil o navedenih programih v skladu s členi 31(2), 34(2) in 35;

(c)      informacijami, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji in drugim državam članicam, o odstopanjih od zahteve za odobritev programov obveznega izkoreninjenja in programov prostovoljnega izkoreninjenja iz točke (b).

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo ali razveljavljajo pravila, sprejeta v skladu s točko (b) tega odstavka.

Člen 31 Ukrepi v okviru programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja

1.           Programi obveznega izkoreninjenja in programi prostovoljnega izkoreninjenja vključujejo vsaj:

(a)     ukrepe za obvladovanje bolezni, s katerimi se izkoreninijo povzročitelji bolezni v obratih, kompartmentih in na območjih, v katerih se bolezen pojavi, in prepreči ponovna okužba;

(b)     spremljanje, ki se izvaja v skladu s pravili iz členov 26 do 29, da se dokaže:

(i)      učinkovitost ukrepov za obvladovanje bolezni iz točke (a);

(ii)      odsotnost bolezni s seznama;

(c)     ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uvedejo, če so pri spremljanju rezultati testa na bolezen pozitivni.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavka 1(a);

(b)     ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči ponovna okužba ciljne populacije živali z zadevno boleznijo v obratih, kompartmentih in na območjih;

(c)     obliko spremljanja, načini spremljanja, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in natančnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja, določenimi v členu 26;

(d)     ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru pozitivnih rezultatov testa na bolezni s seznama, kakor je predvideno v odstavku 1(c);

(e)     cepljenjem.

Člen 32 Vsebina vlog za programe obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja

Države članice v vlogah za programe obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja, ki jih v skladu s členom 30(1) in (2) predložijo Komisiji v odobritev, navedejo naslednje informacije:

(a)          opis epidemiološkega stanja bolezni s seznama, za katero se izvaja program obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(b)          opis in razmejitev geografskega in upravnega območja, na katerem se izvaja program obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(c)          opis ukrepov za obvladovanje bolezni v okviru programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja v skladu s členom 31(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 31(2);

(d)          ocenjeno trajanje programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(e)          vmesne cilje in strategije obvladovanja bolezni za izvajanje programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(f)           analizo ocenjenih stroškov in koristi programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja.

Člen 33 Poročanje

Države članice, ki izvajajo program obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja, Komisiji predložijo:

(a)          redna vmesna poročila zaradi spremljanja vmesnih ciljev programov obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja iz člena 32(e);

(b)          končno poročilo po zaključku programa.

Člen 34 Obdobje uporabe programov izkoreninjenja

1.           Programi obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja se izvajajo:

(a)     do izpolnitve pogojev, ki so potrebni, da država članica ali območje v skladu s členom 36(1) oziroma kompartment v skladu s členom 37(1) pridobi status brez bolezni ali

(b)     če gre za programe prostovoljnega izkoreninjenja, dokler pogojev, ki so potrebni za pridobitev statusa brez bolezni, ni mogoče doseči in navedeni program ne izpolnjuje več svojega namena; v tem primeru pristojni organ ali Komisija v skladu s postopkom, na podlagi katerega je bil program uveden, ustavi program.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo zahteve iz odstavka 1 tega člena glede obdobja izvajanja programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja.

Člen 35 Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve glede informacij, oblike in postopkov v zvezi s pravili iz členov 30 do 33 glede:

(a)          predložitve osnutkov programov obveznega izkoreninjenja in programov prostovoljnega izkoreninjenja v odobritev;

(b)          kazalnikov uspešnosti;

(c)          poročanja Komisiji in drugim državam članicam o rezultatih izvajanja programov obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 4 Status brez bolezni

Člen 36 Države članice in območja, prosti bolezni

1.           Država članica lahko pri Komisiji vloži vlogo za odobritev statusa brez bolezni svojega celotnega ozemlja ali enega ali več njenih območij glede ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)     na celotnem ozemlju države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga za status brez bolezni, ni prisotna nobena od vrst s seznama, ki so dovzetne za bolezen, v zvezi s katero je bila vložena navedena vloga;

(b)     znano je, da povzročitelj bolezni ne more preživeti na celotnem ozemlju države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena navedena vloga;

(c)     pri boleznih s seznama, ki se prenašajo le z vektorji, noben od teh vektorjev ni prisoten ali je znano, da ne more preživeti, na celotnem ozemlju države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena navedena vloga;

(d)     odsotnost bolezni s seznama je bila dokazana s:

(i)      programom izkoreninjenja v skladu s pravili iz člena 31(1) in pravili, sprejetimi na podlagi odstavka 2 navedenega člena, ali

(ii)      zgodovinskimi podatki in podatki o spremljanju.

2.           Države članice morajo v vlogah za status brez bolezni dokazati, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

3.           Če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, Komisija z izvedbenim aktom, po potrebi s spremembami, odobri vloge držav članic za status brez bolezni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 37 Kompartmenti

1.           Država članica lahko pri Komisiji vloži vlogo za priznanje statusa brez bolezni kompartmentov glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) in za zaščito takega statusa brez bolezni navedenega kompartmenta v primeru izbruha ene ali več navedenih bolezni s seznama na njenem ozemlju, če:

(a)     je vnos bolezni s seznama, v zvezi s katerimi je bila vložena navedena vloga, mogoče učinkovito preprečiti na ravni kompartmenta, ob upoštevanju profila bolezni;

(b)     se za kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, uporablja skupni sistem upravljanja biološke zaščite, da se zagotovi status brez bolezni vseh obratov, ki so del tega kompartmenta;

(c)     je pristojni organ odobril premike živali in iz njih pridobljenih proizvodov v kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, in iz njega v skladu s:

(i)      členoma 94 in 95 za kompartmente, v katerih se gojijo kopenske živali in hranijo iz njih pridobljeni proizvodi;

(ii)      členoma 181 in 182 za kompartmente, v katerih se gojijo živali iz akvakulture in hranijo iz njih pridobljeni proizvodi;

2.           Država članica lahko pri Komisiji vloži vlogo za priznanje statusa brez bolezni kompartmentov glede ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), če:

(a)     je vnos bolezni s seznama, v zvezi s katerimi je bila vložena navedena vloga, mogoče učinkovito preprečiti na ravni kompartmenta, ob upoštevanju profila bolezni;

(b)     je izpolnjen vsaj en od naslednjih pogojev:

(i)      pogoji iz člena 36(1)(a) do (d);

(ii)      obrati v kompartmentu začenjajo ali nadaljujejo svoje dejavnosti in so vzpostavili skupni sistem upravljanja biološke zaščite, da se zagotovi odsotnost bolezni v kompartmentu;

(c)     imajo izvajalci dejavnosti v obratih v kompartmentu vzpostavljen skupni sistem upravljanja biološke zaščite, ki zagotavlja status brez bolezni kompartmenta;

(d)     je pristojni organ odobril premike živali in iz njih pridobljenih proizvodov v kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, in iz njega v skladu s:

(i)      členoma 94 in 95 za kompartmente, v katerih se gojijo kopenske živali in hranijo iz njih pridobljeni proizvodi;

(ii)      členoma 181 in 182 za kompartmente, v katerih se gojijo živali iz akvakulture in hranijo iz njih pridobljeni proizvodi;

3.           Države članice morajo v vlogah za priznanje statusa brez bolezni kompartmentov v skladu z odstavkoma 1 in 2 navesti dokaze, da so pogoji iz navedenih odstavkov izpolnjeni.

4.           Če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 ali 2 in 3, Komisija z izvedbenimi akti, po potrebi s spremembami, prizna status brez bolezni kompartmentov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

5.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     zahtevami za priznanje statusa brez bolezni kompartmentov, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, ob upoštevanju profila bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), (b) in (c), ki se nanašajo vsaj na:

(i)      spremljanje in druge potrebne dokaze za utemeljitev odsotnosti bolezni;

(ii)      ukrepe biološke zaščite;

(b)     podrobnimi pravili, v skladu s katerimi pristojni organ odobri status brez bolezni kompartmentov, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena;

(c)     kompartmenti na ozemlju več kot ene države članice.

Člen 38 Seznam območij ali kompartmentov, prostih bolezni

Vsaka država članica pripravi in vzdržuje posodobljen seznam:

(a)          ozemelj ali območij, prostih bolezni, v skladu s členom 36(1);

(b)          kompartmentov, prostih bolezni, v skladu s členom 37(1) in (2);

Države članice navedene sezname javno objavijo.

Člen 39 Pooblastilo glede statusa brez bolezni držav članic in območij

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)          podrobnimi pravili za status brez bolezni držav članic in njihovih območij, ob upoštevanju različnih profilov bolezni glede:

(i)      meril, na podlagi katerih lahko države članice dokažejo, da ni prisotnih vrst s seznama ali da niso zmožne preživeti, in potrebnih dokazov za utemeljitev takih trditev v skladu s členom 36(1)(a);

(ii)     meril, na podlagi katerih se lahko dokaže, da povzročitelj bolezni ali vektor ni zmožen preživeti, in potrebnih dokazov za utemeljitev takih trditev v skladu s členom 36(1)(b) in (c);

(iii)     meril, na podlagi katerih se ugotovi odsotnost bolezni v skladu s členom 36(1)(d);

(iv)    spremljanja in drugih potrebnih dokazov za utemeljitev odsotnosti bolezni;

(v)     ukrepov biološke zaščite;

(vi)    omejitev in pogojev za cepljenje v državah članicah in na njihovih območjih, prostih bolezni;

(vii)    vzpostavitve območij, ki ločujejo območja, prosta bolezni, ali območja, na katerih se izvaja program za izkoreninjenje bolezni, od območij z omejitvami („varnostni pasovi“);

(viii)   območij, ki segajo na ozemlja več držav članic;

(b)          odstopanji od zahteve, da se pri Komisiji vloži vloga za odobritev statusa brez bolezni glede ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), kakor je določeno v členu 36(1), kadar taka odobritev ni potrebna zaradi podrobnih pravil za status brez bolezni, določenih v pravilih, sprejetih v skladu s točko (a) tega člena;

(c)          informacijami, ki jih države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam za utemeljitev izjav o statusu brez bolezni, brez sprejetja izvedbenega akta v skladu s členom 36(3), kakor je določeno v točki (b) tega člena.

Člen 40 Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve za status brez bolezni ozemelj, območij in kompartmentov v zvezi s pravili iz členov 36, 37 in 38 in pravil iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 39, ki se nanašajo na:

(a)          določitev bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), (b) in (c), za katere se lahko vzpostavijo kompartmenti, prosti bolezni, v skladu s členom 37;

(b)          zahteve glede informacij, ki jih je treba predložiti, ter oblike in postopkov za:

(i)      vloge za status brez bolezni celotnega ozemlja države članice ali njenih območij in kompartmentov;

(ii)     izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o državah članicah ali njenih območjih in kompartmentih, prostih bolezni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 41 Ohranitev statusa brez bolezni

1.           Države članice ohranijo status brez bolezni svojih ozemelj, območij ali kompartmentov le, če:

(a)     še naprej izpolnjujejo pogoje za status brez bolezni iz člena 36(1), člena 37(1) in (2) ter pravil, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena in členom 39;

(b)     se izvaja spremljanje, ob upoštevanju zahtev iz člena 26, da se preveri, ali je ozemlje, območje ali kompartment še vedno prost bolezni s seznama, v zvezi s katero mu je bil odobren ali priznan status brez bolezni;

(c)     veljajo omejitve za premike živalskih vrst s seznama, ki so dovzetne za bolezen s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status brez bolezni, in po potrebi njihovih proizvodov na ozemlje, območje ali v kompartment v skladu s pravili iz delov IV in V;

(d)     se uporabljajo drugi ukrepi za biološko zaščito, da se prepreči vnos bolezni s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status brez bolezni.

2.           Države članice nemudoma obvestijo Komisijo, če pogoji iz odstavka 1 za ohranitev statusa brez bolezni niso več izpolnjeni.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z naslednjimi pogoji za ohranitev statusa brez bolezni:

(a)     spremljanjem iz odstavka 1(b);

(b)     ukrepi za biološko zaščito iz odstavka 1(c).

Člen 42 Začasni preklic, odvzem in ponovna pridobitev statusa brez bolezni

1.           Če ima država članica razlog za sum, da so bili kršeni kateri od pogojev za ohranitev njenega statusa države članice, njenega območja ali kompartmenta, brez bolezni, potem nemudoma:

(a)     prekliče premike vrst s seznama, ki so dovzetne za bolezen s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status brez bolezni, v druge države članice, območja ali kompartmente z višjim zdravstvenim statusom glede navedene bolezni s seznama;

(b)     sprejme ukrepe za obvladovanje bolezni iz naslova II dela III, če je to potrebno za preprečevanje širjenja bolezni s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status brez bolezni.

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se odpravijo, če nadaljnja preiskava potrdi, da:

(a)     do domnevne kršitve ni prišlo ali

(b)     domnevna kršitev ni imela velikega učinka in lahko država članica zagotovi, da ponovno izpolnjuje pogoje za ohranitev status brez bolezni.

3.           Kadar nadaljnje preiskave, ki jih izvede država članica, potrdijo veliko verjetnost izbruha bolezni s seznama, v zvezi s katero je država članica pridobila status brez bolezni, ali verjetnost drugih pomembnih kršitev pogojev za ohranitev statusa brez bolezni, država članica o tem takoj obvesti Komisijo.

4.           Komisija z izvedbenimi akti prekliče odobritev statusa brez bolezni države članice ali območja, ki je bil odobren v skladu s členom 36(3), ali priznanje statusa brez bolezni kompartmenta, ki je bil odobren v skladu s členom 37(4), ko od države članice iz odstavka 3 tega člena pridobi informacije, da pogoji za ohranitev statusa brez bolezni niso več izpolnjeni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ko se bolezen s seznama iz odstavka 3 tega člena hitro širi in obstaja tveganje, da bo to pomembno vplivalo na zdravje živali ali javno zdravje, gospodarstvo ali družbo, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

5.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili za začasni preklic, odvzem in ponovno pridobitev statusa brez bolezni iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

DEL III PRIPRAVLJENOST NA BOLEZEN, OZAVEŠČENOST IN OBVLADOVANJE

NASLOV I Pripravljenost na bolezen in ozaveščenost

Poglavje 1 Načrti izrednih ukrepov in simulacijske vaje

Člen 43 Načrti izrednih ukrepov

1.           Države članice pripravijo in sproti posodabljajo načrte izrednih ukrepov in po potrebi podrobna navodila, v katerih določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti v državi članici ob pojavu primera ali ob izbruhu bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) ali porajajočih se bolezni, da bi tako zagotovile visoko stopnjo ozaveščenosti o bolezni, pripravljenosti nanjo in hitre odzive.

2.           Načrti izrednih ukrepov in po potrebi podrobna navodila morajo zajemati vsaj naslednje:

(a) določitev hierarhije dajanja navodil v pristojnih organih ter drugih javnih organih, da se zagotovi hitro in učinkovito odločanje na ravni držav članic ter na regionalni in lokalni ravni;

(b) okvir za sodelovanje med pristojnimi organi in drugimi vpletenimi javnimi organi, da se zagotovi povezano in usklajeno izvajanje ukrepov;

(c) dostop do:

(i)      objektov;

(ii)      laboratorijev;

(iii)     opreme;

(iv)     osebja;

(v)     sredstev za nujne primere;

(vi)     vsega drugega primernega materiala in virov, potrebnih za hitro in učinkovito izkoreninjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) ali porajajočih se bolezni;

(d) razpoložljivost naslednjih centrov in skupin, ki imajo potrebno strokovno znanje za pomoč pristojnemu organu:

(i)      operativne osrednje službe za obvladovanje bolezni;

(ii)      regionalnih in lokalnih centrov za obvladovanje bolezni glede na upravne in geografske razmere v državah članicah;

(iii)     operativnih strokovnih skupin;

(e) izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II za bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) in za porajajoče se bolezni;

(f) po potrebi določbe o cepljenju v nujnih primerih;

(g) načela za geografsko razmejitev območij z omejitvami, ki jih je določil pristojni organ v skladu s členom 64(1);

(h) po potrebi usklajevanje s sosednjimi državami članicami ter sosednjimi tretjimi državami in ozemlji.

Člen 44 Pooblastilo in izvedbena pooblastila za načrte izrednih ukrepov

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami in pogoji za načrte izrednih ukrepov iz člena 43(1) ter za dopolnitev zahtev iz člena 43(2), pri čemer upošteva:

(a)     cilje načrtov izrednih ukrepov za zagotovitev visoke stopnje ozaveščenosti o bolezni, pripravljenosti nanjo in hitrega odzivanja;

(b)     profil bolezni s seznama iz člena 8(1)(a);

(c)     novo znanje in razvoj orodij za obvladovanje bolezni.

2.           Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve za praktično izvajanje načrtov izrednih ukrepov v državah članicah iz člena 43(1), pri čemer upošteva:

(a)     zadeve iz člena 43(2)(a) in (c) do (h);

(b)     druge operativne vidike načrtov izrednih ukrepov v državah članicah;

(c)     podrobne zahteve in pogoje za izvajanje delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 45 Simulacijske vaje

1.           Pristojni organ zagotovi, da se simulacijske vaje za načrte izrednih ukrepov iz člena 43(1) izvajajo redno za:

(a)     zagotovitev visoke stopnje ozaveščenosti o bolezni, pripravljenosti nanjo in hitrega odzivanja v državi članici;

(b)     preverjanje delovanja navedenih načrtov izrednih ukrepov.

2.           Če je mogoče in primerno, se simulacijske vaje izvajajo v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi sosednjih držav članic in sosednjih tretjih držav in ozemelj.

3.           Države članice dajo Komisiji in drugim državam članicam na voljo poročilo o glavnih rezultatih simulacijskih vaj na njihovo zahtevo.

4.           Kadar je to primerno in potrebno, Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o izvajanju simulacijskih vaj v državah članicah glede:

(a)     pogostosti, vsebine in oblike simulacijskih vaj;

(b)     simulacijskih vaj, ki zajemajo več kot eno bolezen s seznama iz člena 8(1)(a);

(c)     sodelovanja med sosednjimi državami članicami ter sosednjimi tretjimi državami in ozemlji.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 2 Uporaba veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Člen 46 Uporaba veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni

1.           Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede uporabe veterinarskih zdravil pri zdravljenju bolezni s seznama, da zagotovijo čim bolj učinkovito preprečevanje ali obvladovanje navedenih bolezni, če so taki ukrepi v skladu s pravili o uporabi veterinarskih zdravil iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 47.

Navedeni ukrepi lahko zajemajo:

(a)     prepovedi in omejitve uporabe veterinarskih zdravil;

(b)     obvezno uporabo veterinarskih zdravil.

2.           Države članice pri določanju, kdaj in kako je treba uporabiti veterinarska zdravila kot ukrepe za preprečevanje in obvladovanje posebnih bolezni s seznama, upoštevajo:

(a)     profil bolezni;

(b)     porazdelitev bolezni s seznama v:

(i)      državi članici;

(ii)      Uniji;

(iii)     v sosednjih tretjih državah in ozemljih, kadar je to ustrezno;

(iv)     tretjih državah in ozemljih, iz katerih se živali in proizvodi lahko vnašajo v Unijo;

(c)     razpoložljivost in učinkovitost veterinarskih zdravil ter tveganja pri njihovi uporabi;

(d)     razpoložljivost diagnostičnih testov za odkrivanje okužb pri živalih, zdravljenih z veterinarskimi zdravili;

(e)     vpliv uporabe veterinarskih zdravil na gospodarstvo, družbo, dobrobit živali in okolje v primerjavi z drugimi strategijami preprečevanja in obvladovanja bolezni, ki so na voljo.

3.           Države članice sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe v zvezi z uporabo veterinarskih zdravil v znanstvenih študijah ali za namene njihovega razvoja in testiranja pod nadzorovanimi pogoji za varovanje zdravja živali in javnega zdravja.

Člen 47 Pooblastilo glede uporabe veterinarskih zdravil

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     prepovedmi in omejitvami uporabe veterinarskih zdravil;

(b)     posebnimi pogoji za uporabo veterinarskih zdravil za posamezno bolezen s seznama;

(c)     obvezno uporabo veterinarskih zdravil;

(d)     ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se prepreči širjenje bolezni s seznama prek živali, ki so bile zdravljene z veterinarskimi zdravili, ali proizvodi iz takih živali;

(e)     spremljanjem po uporabi cepiv in drugih veterinarskih zdravilih za posebne bolezni s seznama.

2.           Komisija pri določitvi pravil iz odstavka 1 tega člena upošteva merila iz člena 46(2).

3.           V primeru nepričakovanih tveganja se zaradi nujnosti uporabi za pravila, sprejeta v skladu z odstavkom 1 tega člena, postopek iz člena 254.

Poglavje 3 Banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov

Člen 48 Vzpostavitev bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije

1.           Za bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), za katere cepljenje ni prepovedano z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 47(1), lahko Komisija vzpostavi in je odgovorna za vodenje bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije za skladiščenje in menjavo zalog enega ali več od naslednjih bioloških proizvodov:

(a)     antigenov;

(b)     cepiv;

(c)     zalog izhodiščnih sevov cepnih virusov;

(d)     diagnostičnih reagentov.

2.           Komisija zagotovi, da banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije iz odstavka 1:

(a)     imajo dovolj zalog ustreznih vrst antigenov, cepiv, izhodiščnih sevov cepnih virusov in diagnostičnih reagentov za posamezne bolezni s seznama, ob upoštevanju potreb držav članic, ocenjenih v okviru načrtov izrednih ukrepov iz člena 43(1);

(b)     redno prejemajo antigene, cepiva, izhodiščne seve cepnih virusov in diagnostične reagente ter jih redno menjajo;

(c)     se vodijo in premikajo v skladu z ustreznimi standardi za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje, določenimi v členu 15(1) in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 15(2).

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     upravljanjem, skladiščenjem in menjavo zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, kot je določeno v odstavkih 1 in 2;

(b)     zahtevami za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje pri njihovem delovanju, pri čemer se upoštevajo zahteve, določene v členu 15(1) in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 15(2).

Člen 49 Dostop do bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije

1.           Komisija zagotovi, da se biološki proizvodi iz člena 48(1) iz bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, če so na zalogi, na zahtevo dobavijo:

(a)     državam članicam;

(b)     tretjim državam ali ozemljem, če so prvotno namenjeni preprečevanju širjenja bolezni v Unijo.

2.           Komisija pripravi prednostni seznam dostopa iz odstavka 1 v primeru omejene razpoložljivosti zalog ob upoštevanju:

(a)     stanja glede bolezni, v zvezi s katero je bil vložen zahtevek;

(b)     morebitnega obstoja nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov v državi članici ali tretji državi ali na ozemlju, ki vloži zahtevek;

(c)     morebitnega obstoja ukrepov Unije za obvezno cepljenje, določenih v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 47(1).

Člen 50 Izvedbena pooblastila glede bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, pri čemer za biološke proizvode iz člena 48(1) določi:

(a)          katere biološke proizvode je treba hraniti v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije in za katere bolezni s seznama iz člena 8(1)(a);

(b)          vrste navedenih bioloških proizvodov, ki jih je treba hraniti v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, in njihove količine za vsako posamezno bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), za katere banka obstaja;

(c)          zahteve v zvezi z dobavo, skladiščenjem in menjavo navedenih bioloških proizvodov;

(d)          dobavo navedenih bioloških proizvodov iz bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije državam članicam ter tretjim državam in ozemljem;

(e)          postopkovne in tehnične zahteve za shranjevanje bioloških proizvodov v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter za zahtevanje dostopa do njih.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo s seznama iz člena 8(1)(a), ki pomeni tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Člen 51 Zaupnost informacij glede bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije

Informacije o količinah in podtipih bioloških proizvodov iz člena 48(1), shranjenih v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, se štejejo za zaupne in se ne objavijo.

Člen 52 Nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov

1.           Države članice, ki so vzpostavile nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov za bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), za katere obstajajo banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, zagotovijo, da so njihove nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov v skladu z zahtevami za biološko zaščito, biološko varnost ter biološko zadrževanje, določenimi v členu 15(1)(a) in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členoma 15(2) in 48(3)(b).

2.           Države članice Komisiji in drugim državam članicam predložijo posodobljene informacije o:

(a)     obstoju ali vzpostavitvi nacionalnih bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov iz odstavka 1;

(b)     vrstah in količinah antigenov, cepiv, zalog izhodiščnih sevov cepnih virusov in diagnostičnih reagentov v takih bankah;

(c)     kakršnih koli spremembah njihovega delovanja.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o vsebini, pogostosti in obliki, v kateri se predložijo informacije iz odstavka 2 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

NASLOV II Ukrepi za obvladovanje bolezni

Poglavje 1 Bolezni s seznama iz člena 8(1)(a)

Oddelek 1 Ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru suma na bolezen s seznama pri gojenih živalih

Člen 53 Obveznosti izvajalcev dejavnosti, osebja v stiku z živalmi in skrbnikov hišnih živali

1.           V primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih osebje v stiku z živalmi, izvajalci dejavnosti in skrbniki hišnih živali poleg tega, da pristojne organe in veterinarje v skladu s členom 16(1) obvestijo o znakih ali sumu in dokler pristojni organ ne sprejme ukrepov za obvladovanje bolezni v skladu s členoma 54(1) in 55(1), sprejmejo ustrezne ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 55(1)(c), (d) in (e) za preprečitev širjenja navedenih bolezni s seznama s prizadetih živali, obratov in lokacij, za katere so odgovorni, na druge živali ali ljudi.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih morajo v skladu z odstavkom 1 tega člena sprejeti izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali.

Člen 54 Preiskava, ki jo opravi pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama

1.           Pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih nemudoma opravi preiskavo za potrditev ali izključitev prisotnosti navedene bolezni s seznama.

2.           Za namene preiskave iz odstavka 1 pristojni organ po potrebi zagotovi, da uradni veterinarji:

(a)     opravijo klinični pregled reprezentativnega vzorca gojenih živali iz vrst s seznama, dovzetnih za navedeno bolezen s seznama;

(b)     navedenim gojenim živalim iz vrst s seznama odvzamejo ustrezne vzorce in druge vzorce za laboratorijske preiskave v laboratorijih, ki jih v ta namen določi pristojni organ;

(c)     opravijo laboratorijske preiskave za potrditev ali izključitev prisotnosti zadevne bolezni s seznama.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo pravila za preiskavo iz odstavka 1 tega člena, ki jo opravi pristojni organ.

Člen 55 Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ

1.           Pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih ter dokler niso na voljo rezultati preiskav iz člena 54(1) in se ne izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členom 61(1), izvede naslednje predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni:

(a)     uvede uradno spremljanje obrata, gospodinjstva, obrata živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali katere koli druge lokacije, na kateri se pojavi sum na bolezen;

(b)     pripravi seznam:

(i)      gojenih živali v obratu, gospodinjstvu, obratu živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji;

(ii)      proizvodov v obratu, gospodinjstvu, obratu živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji, če je to potrebno zaradi širjenja navedene bolezni s seznama;

(c)     izvaja ustrezne ukrepe za biološko zaščito za preprečevanje širjenja povzročitelja navedene bolezni s seznama na druge živali ali ljudi;

(d)     kadar je to potrebno za preprečevanje nadaljnjega širjenja povzročitelja bolezni, osami živali iz vrst s seznama za navedeno bolezen s seznama in prepreči stik z divjimi živalmi;

(e)     omeji premike gojenih živali, proizvodov in po potrebi ljudi, vozil in katerega koli materiala ali drugih sredstev, s katerimi bi se lahko povzročitelj bolezni razširil v obrat, gospodinjstvo, obrate živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo, obrate z živalskimi stranskimi proizvodi ali iz njih ali na katere koli druge lokacije ali iz njih, na kateri se pojavi sum na navedeno bolezen s seznama, če je to potrebno za preprečitev širjenja bolezni s seznama;

(f)      sprejme vse druge potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni, pri čemer upošteva ukrepe za obvladovanje bolezni iz oddelka 4 v zvezi z:

(i)      izvajanjem preiskave, ki jo opravi pristojni organ v skladu s členom 54(1), in ukrepov za obvladovanje bolezni iz točk (a) do (d) tega odstavka v drugih obratih in njihove epidemiološke enote, gospodinjstva ter obrate živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi;

(ii)      vzpostavitvijo začasnih območij z omejitvami, ki ustrezajo profilu bolezni;

(g)     sproži epidemiološko poizvedbo iz člena 57(1).

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 tega člena glede posebnih in podrobnih ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti glede na bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), ob upoštevanju povezanih tveganj za:

(a)     vrsto ali kategorijo živali;

(b)     vrsto proizvodnje.

Člen 56 Pregled in razširitev predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni

Ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 55(1):

(a)          pregleda pristojni organ, kot je primerno, po rezultatih:

(i)      preiskav iz člena 54(1);

(ii)     epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1);

(b)          po potrebi se razširijo na druge lokacije iz člena 55(1)(e).

Oddelek 2 Epidemiološka poizvedba

Člen 57 Epidemiološka poizvedba

1.           Pristojni organ opravi epidemiološko poizvedbo v primeru suma ali potrditve bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri živalih.

2.           Cilj epidemiološke poizvedbe iz odstavka 1 je:

(a)     opredeliti verjetni vir bolezni s seznama in način njenega širjenja;

(b)     izračunati verjetno časovno obdobje prisotnosti bolezni s seznama;

(c)     ugotoviti kontaktne obrate in njihove epidemiološke enote ter gospodinjstva in obrate živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali katere koli druge lokacije, na katerih bi se lahko živali iz vrst s seznama za zadevno bolezen s seznama okužile, infestirale ali kontaminirale;

(d)     pridobiti informacije o premikih gojenih živali, oseb, proizvodov, vozil, katerega koli materiala ali drugih sredstev, s katerimi bi se lahko povzročitelj bolezni razširil v ustreznem obdobju pred prijavo suma ali potrditvijo bolezni s seznama;

(e)     pridobiti informacije o verjetnem širjenju bolezni s seznama v okolico, vključno s prisotnostjo in porazdelitvijo vektorjev bolezni.

Oddelek 3 Potrditev bolezni pri gojenih živalih

Člen 58 Uradna potrditev bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) s strani pristojnega organa

1.           Pristojni organ pri uradni potrditvi bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) upošteva:

(a)     rezultate kliničnih in laboratorijskih preiskav iz člena 54(2);

(b)     epidemiološko poizvedbo iz člena 57(1);

(c)     druge razpoložljive epidemiološke podatke.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 59 Odprava predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni, ko je bila prisotnost bolezni s seznama izključena

Pristojni organ še naprej izvaja predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni iz členov 55(1) in 56, dokler ni prisotnost bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) izključena na podlagi informacij iz člena 58(1) ali pravil, sprejetih v skladu s členom 58(2).

Oddelek 4 Ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru potrditve bolezni s seznama pri gojenih živalih

Člen 60 Ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih pristojni organ nemudoma sprejme

V primeru uradne potrditve v skladu s členom 58(1) izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih pristojni organ nemudoma:

(a)          razglasi prizadeti obrat, gospodinjstvo, obrat živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugo lokacijo za uradno okuženo z navedeno boleznijo s seznama;

(b)          vzpostavi območje z omejitvami, kot je primerno za navedeno bolezen s seznama;

(c)          izvede načrt izrednih ukrepov bolezni iz člena 43(1) za zagotovitev, da so ukrepi za obvladovanje bolezni v celoti usklajeni.

Člen 61 Prizadeti obrati in druge lokacije

1.           V primeru izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih v obratu, gospodinjstvu, obratu živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji, pristojni organ nemudoma sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov za obvladovanje bolezni, da se prepreči nadaljnje širjenje navedene bolezni s seznama:

(a)     omejitve premikov oseb, živali, proizvodov, vozil ali katerega koli drugega materiala ali snovi, ki bi lahko bili kontaminirani in bi lahko povzročile širjenje bolezni s seznama;

(b)     usmrtitev in odstranitev ali zakol živali, ki bi lahko bile kontaminirane in bi lahko povzročile širjenje bolezni s seznama;

(c)     uničenje, predelava, pretvorba ali obdelava proizvodov, krme ali katere koli druge snovi ali obdelava opreme, prevoznih sredstev, rastlin ali rastlinskih proizvodov ali vode, ki bi lahko bili kontaminirani, kot je ustrezno za zagotovitev, da se uničijo vsi povzročitelji bolezni ali vektorji povzročiteljev bolezni;

(d)     cepljenje ali zdravljenje gojenih živali z drugimi veterinarskimi zdravili v skladu s členom 46(1) in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 47(1);

(e)     osamitev, karantena ali zdravljenje živali in obdelava proizvodov, ki so verjetno kontaminirani in bi lahko povzročili širjenje bolezni s seznama;

(f)      čiščenje, razkuževanje, dezinfestacija ali drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito, ki jih morajo izvajati prizadeti obrati, gospodinjstva, obrati živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije, da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje bolezni s seznama;

(g)     odvzem zadostnega števila ustreznih vzorcev, potrebnih za zaključek epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1);

(h)     laboratorijski pregled vzorcev.

2.           Pri določanju, katere ukrepe za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 je primerno sprejeti, pristojni organ upošteva:

(a)     profil bolezni;

(b)     vrsto proizvodnje in epidemiološke enote v prizadetem obratu, gospodinjstvu, obratu živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na drugi lokaciji.

3.           Pristojni organ dovoli obnovo populacije v obratu, gospodinjstvu ali na kateri koli drugi lokaciji le, če:

(a)     so bili uspešno izvedeni vsi ustrezni ukrepi za obvladovanje bolezni in vse laboratorijske preiskave iz odstavka 1;

(b)     je preteklo dovolj dolgo obdobje za preprečitev ponovne kontaminacije prizadetega obrata, gospodinjstva, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije z boleznijo s seznama, ki je povzročila izbruh, opisan v odstavku 1.

Člen 62 Epidemiološko povezani obrati in lokacije

1.           Pristojni organ razširi ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 61(1) na druge obrate in njihove epidemiološke enote, gospodinjstva, obrate živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali katere koli druge lokacije ali prevozna sredstva, kadar rezultati epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1) ali kliničnih ali laboratorijskih preiskav ali drugi epidemiološki podatki upravičujejo sum, da se bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), za katero so bili sprejeti ukrepi, širi vanje, iz njih ali znotraj njih.

2.           Če se pri epidemiološki poizvedbi iz člena 57(1) ugotovi, da bolezen s seznama iz člena 8(1)(a) najverjetneje izvira iz druge države članice ali je verjetno, da se je navedena bolezen s seznama razširila v drugo državo članico, pristojni organ obvesti navedeno državo članico.

3.           V primerih iz odstavka 2 pristojni organi različnih držav članic sodelujejo pri dodatni epidemiološki poizvedbi in pri izvajanju ukrepov za obvladovanje bolezni.

Člen 63 Pooblastilo glede ukrepov za obvladovanje bolezni v prizadetih in epidemiološko povezanih obratih in lokacijah

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili o ukrepih za obvladovanje bolezni, ki jih v skladu s členoma 61 in 62 pristojni organi sprejmejo za prizadete in epidemiološko povezane obrate, obrate živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ter lokacije v zvezi s katero koli boleznijo s seznama iz člena 8(1)(a).

Navedena podrobna pravila zajemajo:

(a)          pogoje in zahteve za ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 61(1)(a) do (e);

(b)          postopke za čiščenje, razkuževanje in dezinfestacijo iz člena 61(1)(f), v katerih se opredeli, kdaj in katere biocidne proizvode je treba uporabiti za navedene namene;

(c)          pogoje in zahteve za vzorčenje in laboratorijske preiskave iz člena 61(1)(g) do (h);

(d)          podrobne pogoje in zahteve za obnovitev populacije iz člena 61(3);

(e)          potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 62, ki se jih izvede v epidemiološko povezanih obratih, lokacijah in prevoznih sredstvih.

Člen 64 Območja z omejitvami, ki jih vzpostavi pristojni organ

1.           Pristojni organ vzpostavi območje z omejitvami okoli prizadetega obrata, gospodinjstva, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije, na kateri je prišlo do izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri gojenih živalih, pri čemer po potrebi upošteva:

(a)     profil bolezni;

(b)     geografski položaj območij z omejitvami;

(c)     ekološke in hidrološke dejavnike v območjih z omejitvami;

(d)     meteorološke razmere;

(e)     prisotnost, porazdelitev in vrste vektorjev v območjih z omejitvami;

(f)      rezultate epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1) in drugih izvedenih študij ter epidemiološke podatke;

(g)     rezultate laboratorijskih testov;

(h)     izvedene ukrepe za obvladovanje bolezni.

Območje z omejitvami vključuje, kadar je to primerno, okuženo in ogroženo območje določene velikosti in oblike.

2.           Pristojni organ redno ocenjuje in pregleduje stanje in, kadar je to primerno, da se prepreči širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(a):

(a)     prilagodi meje območja z omejitvami;

(b)     vzpostavi dodatna območja z omejitvami.

3.           Kadar območja z omejitvami vključujejo ozemlje več kot ene države članice, pristojni organi navedenih držav članic sodelujejo pri vzpostavitvi območij z omejitvami iz odstavka 1.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili za vzpostavitev in spremembo območij z omejitvami, vključno z okuženimi in ogroženimi območji.

Člen 65 Ukrepi za obvladovanje bolezni v območju z omejitvami

1.           Pristojni organ sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov za obvladovanje bolezni v območju z omejitvami za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(a):

(a)     identifikacija obratov, gospodinjstev, obratov živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugih lokacij, na katerih se gojijo živali iz vrst s seznama, dovzetnih za navedeno bolezen s seznama;

(b)     obiski obratov, gospodinjstev, obratov živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugih lokacij, na katerih se gojijo živali iz vrst s seznama, dovzetnih za navedeno bolezen s seznama, in po potrebi preiskave, vzorčenje in laboratorijski pregled vzorcev;

(c)     pogoji za premike oseb, živali, proizvodov, krme, vozil ter katerega koli drugega materiala ali snovi, ki bi lahko bili kontaminirani ali bi lahko povzročile širjenje navedene bolezni s seznama znotraj območij z omejitvami in iz njih, in za prevoz prek območij z omejitvami;

(d)     zahteve za biološko zaščito za:

(i)      proizvodnjo, predelavo in distribucijo proizvodov živalskega izvora;

(ii)      zbiranje in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov;

(iii)     umetno osemenitev;

(e)     cepljenje in zdravljenje gojenih živali z drugimi veterinarskimi zdravili v skladu s členom 46(1) in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 47(1);

(f)      čiščenje, razkuževanje in dezinfestacija;

(g)     imenovanje ali, kadar je to primerno, odobritev obrata živilske dejavnosti za namene zakola živali ali obdelave proizvodov živalskega izvora s poreklom iz območij z omejitvami;

(h)     zahteve glede identifikacije in sledljivosti pri premiku živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;

(i)      drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito in zmanjšanje tveganja, da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje navedene bolezni s seznama.

2.           Pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, da natančno obvesti osebe v območjih z omejitvami o veljavnih omejitvah in naravi ukrepov za obvladovanje bolezni.

3.           Pri določanju, katere ukrepe za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 je treba sprejeti, pristojni organ upošteva:

(a)     profil bolezni;

(b)     vrsto proizvodnje;

(c)     izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost navedenih ukrepov za obvladovanje bolezni.

Člen 66 Obveznosti izvajalcev dejavnosti v območjih z omejitvami

1.           Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali in hranijo njihove proizvode v območjih z omejitvami iz člena 64(1), pristojni organ obvestijo o vseh nameravanih premikih gojenih živali in njihovih proizvodov znotraj območja z omejitvami ali zunaj njega.

2.           Gojene živali in proizvode premikajo samo v skladu z navodili pristojnega organa.

Člen 67 Pooblastilo glede ukrepov za obvladovanje bolezni v območjih z omejitvami

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili o ukrepih za obvladovanje bolezni, ki jih je treba v območju z omejitvami sprejeti v skladu v členom 65(1) za vsako bolezen s seznama iz člena 8(1)(a).

Navedena podrobna pravila zajemajo:

(a)          pogoje in zahteve za ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 65(1)(a), (c), (d), (e), (g), (h) in (i);

(b)          postopke za čiščenje, razkuževanje in dezinfestacijo iz člena 65(1)(f), v katerih se opredeli, kdaj in kateri biocidni proizvodi se uporabijo za navedene namene;

(c)          potrebno spremljanje, ki ga je treba izvesti po izvedbi ukrepov za obvladovanje bolezni in laboratorijskih preiskavah iz člena 65(1)(b);

(d)          druge posebne ukrepe za obvladovanje bolezni za omejitev širjenja posameznih bolezni s seznama iz člena 8(1)(a).

Člen 68 Ohranitev ukrepov za obvladovanje bolezni v območjih z omejitvami in delegirani akti

1.           Pristojni organ še naprej izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni iz tega oddelka dokler:

(a)     se ne izvedejo ukrepi za obvladovanje bolezni, ki so primerni za bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), zaradi katere so bile uvedene omejitve;

(b)     se ne izvede končno čiščenje, razkuževanje ali dezinfestacija, kot je ustrezno, za:

(i)      bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), zaradi katere so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje;

(ii)      prizadete vrste gojenih živali;

(iii)     vrsto proizvodnje;

(c)     se ne izvede ustrezno spremljanje, kot je ustrezno za bolezen s seznama iz člena 8(1)(a), zaradi katere so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni, in vrsto obrata ali lokacijo v območju z omejitvami, pri katerem se ugotovi, da je navedena bolezen s seznama izkoreninjena.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili za ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih mora v skladu z odstavkom 1 tega člena sprejeti pristojni organ za:

(a)     postopke končnega čiščenja, razkuževanja ali dezinfestacije ter kdaj in kateri biocidni proizvodi se uporabijo v navedene namene;

(b)     obliko spremljanja, načine spremljanja, metode spremljanja, pogostostjo in natančnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metode vzorčenja za ponovno pridobitev statusa brez bolezni po izbruhu;

(c)     obnovitev populacije v območjih z omejitvami po izvedbi ukrepov za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 tega člena, ob upoštevanju pogojev za obnovitev populacije iz člena 61(3);

(d)     druge ukrepe za obvladovanje bolezni, ki so potrebni ponovno pridobitev statusa brez bolezni.

Člen 69 Cepljenje v nujnih primerih

1.           Kadar je to potrebno za učinkovito obvladovanje bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), zaradi izbruha katere so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni, lahko pristojni organ:

(a)     pripravi načrt cepljenja;

(b)     določi območja cepljenja.

2.           Pristojni organ pri pripravi načrta cepljenja in določanju območij cepljenja iz odstavka 1 tega člena upošteva:

(a)     zahteve za cepljenje v nujnih primerih iz načrtov izrednih ukrepov iz člena 43(1);

(b)     zahteve za uporabo cepiv, določene v členu 46(1) in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 47(1).

3.           Območja cepljenja iz odstavka 1(b) tega člena izpolnjujejo zahteve v zvezi z ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se prepreči širjenje bolezni s seznama, in v zvezi s spremljanjem, kot je določeno v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 47(1)(d) in (e).

Oddelek 5 Divje živali

Člen 70 Divje živali

1.           V primeru suma ali uradne potrditve bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri divjih živalih prizadeta država članica:

(a)     izvede, kadar je ustrezno za navedeno bolezen s seznama, spremljanje populacije divjih živali;

(b)     sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da se prepreči nadaljnje širjenje navedene bolezni s seznama.

2.           Pri ukrepih za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz odstavka 1(b) se upoštevajo:

(a)     profil bolezni;

(b)     prizadete divje živali;

(c)     ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru suma ali uradne potrditve bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) v območjih z omejitvami pri gojenih živalih v skladu s pravili iz oddelkov 1 do 4.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     spremljanjem iz odstavka 1(a);

(b)     ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz odstavka 1(b).

Komisija pri sprejetju navedenih delegiranih aktov upošteva profil bolezni in vrste s seznama za bolezen s seznama iz odstavka 1.

Oddelek 6 Dodatni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejmejo države članice, njihovo usklajevanje s strani Komisije in začasna posebna pravila za obvladovanje bolezni

Člen 71 Dodatni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejmejo države članice in usklajuje Komisija, in začasna posebna pravila za obvladovanje bolezni iz oddelkov 1 do 5

1.           Države članice lahko sprejmejo dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, določene v členih 61(1), 62, 65(1) in (2), 68(1) in v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členoma 67 in 68(2), če so taki ukrepi v skladu s pravili iz te uredbe ter so nujni in primerni za obvladovanje širjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(a), ob upoštevanju:

(a)     posebnih epidemioloških okoliščin;

(b)     vrste obratov, drugih lokacij in proizvodnje;

(c)     kategorij in vrst živali;

(d)     gospodarskih ali družbenih razmer.

2.           Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o:

(a)     ukrepih za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu s členi 58, 59, 61, 62, 64, 65, 68(1), 69, 70(1) in (2) ter delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členi 63, 67, 68(2) in 70(3);

(b)     vseh dodatnih sprejetih ukrepih za obvladovanje bolezni iz odstavka 1.

3.           Komisija pregleda stanje glede bolezni in ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ, ter vse dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih sprejmejo države članice v skladu s tem poglavjem, ter lahko z izvedbenimi akti določi začasne posebne ukrepe za obvladovanje bolezni pod pogoji, ki so primerni za epidemiološko stanje, če:

(a)     se ugotovi, da navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni ne ustrezajo epidemiološkemu stanju;

(b)     se izkaže, da se bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) širijo kljub ukrepom za obvladovanje bolezni, sprejetim v skladu s tem poglavjem.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

4.           Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo, ki pomeni nepričakovano tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Poglavje 2 Bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c)

Oddelek 1 Ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru suma na bolezen pri gojenih živalih

Člen 72 Obveznosti izvajalcev dejavnosti, osebja v stiku z živalmi in skrbnikov hišnih živali

1.           V primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(b) in (c) pri gojenih živalih izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali poleg tega, da pristojne organe in veterinarje v skladu s členom 16(1) obvestijo o bolezenskih znakih ali sumu na bolezen, in dokler pristojni organ ne sprejme ukrepov za obvladovanje bolezni v skladu s členom 74(1), sprejmejo ustrezne ukrepe za obvladovanje bolezni, določene v členu 74(1)(a) in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 74(3), za preprečitev širjenja navedene bolezni s seznama s prizadetih živali, obratov in lokacij, za katere so odgovorni, na druge živali ali ljudi.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih morajo v skladu z odstavkom 1 tega člena sprejeti izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali.

Člen 73 Preiskava, ki jo opravi pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama

1.           Pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(b) in (c) pri gojenih živalih nemudoma opravi preiskavo za potrditev ali izključitev prisotnosti navedene bolezni s seznama.

2.           Za namene preiskave iz odstavka 1 pristojni organ po potrebi zagotovi, da uradni veterinarji:

(a)     opravijo klinični pregled reprezentativnega vzorca gojenih živali iz vrst s seznama, dovzetnih za navedeno bolezen s seznama;

(b)     gojenim živalim iz vrst s seznama odvzamejo ustrezne vzorce in druge vzorce za laboratorijske preiskave v laboratorijih, ki jih v ta namen določi pristojni organ;

(c)     opravijo laboratorijsko preiskavo za potrditev ali izključitev prisotnosti zadevne bolezni s seznama.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo pravila za preiskavo iz odstavkov 1 tega člena.

Člen 74 Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ

1.           Pristojni organ v primeru suma na bolezen s seznama iz člena 8(1)(b) in (c) pri gojenih živalih ter dokler niso na voljo rezultati preiskav iz člena 73(1) in se ne izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členom 78(1) in (2), izvede naslednje predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni:

(a)     izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni, da se omeji širjenje navedene bolezni s seznama s prizadetega ozemlja, gospodarstva, gospodinjstva, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije;

(b)     po potrebi sproži epidemiološko poizvedbo ob upoštevanju pravil za tako preiskavo iz člena 57(1) in vseh pravil, sprejetih v skladu s členom 57(2).

2.           Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 so ustrezni in sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja bolezen s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c), ob upoštevanju:

(a)     profila bolezni;

(b)     prizadetih divjih živali;

(c)     zdravstvenega statusa države članice, območja, kompartmenta ali gospodarstva, v katerem obstaja sum na navedeno bolezen s seznama;

(d)     predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni, določenih v členih 55(1) in 56 ter delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 55(2).

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 tega člena, ob upoštevanju zadev iz odstavka 2 tega člena glede:

(a)     predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni iz odstavka 1(a), ki jih je treba sprejeti za preprečevanje širjenja bolezni s seznama;

(b)     uvedbe predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni iz odstavka 1(a) za druge obrate in njihove epidemiološke enote, gospodinjstva, obrate živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije;

(c)     vzpostavitve začasnih območij z omejitvami, ki ustrezajo profilu bolezni.

Člen 75 Pregled in razširitev predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni

Ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 74(1):

(a)          pregleda pristojni organ, po potrebi na podlagi ugotovitev preiskave iz člena 73(1) in, kadar je ustrezno, epidemiološke poizvedbe iz člena 74(1)(b);

(b)          se razširijo na druge lokacije iz člena 74(3)(b), kadar je to potrebno.

Oddelek 2 Potrditev bolezni pri gojenih živalih

Člen 76 Uradna potrditev bolezni s strani pristojnega organa

1.           Pristojni organ pri uradni potrditvi bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c) upošteva:

(a)     rezultate kliničnih in laboratorijskih preiskav iz člena 73(2);

(b)     epidemiološko poizvedbo iz člena 74(1), kadar je ustrezno;

(c)     druge razpoložljive epidemiološke podatke.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami, ki morajo biti izpolnjene za uradno potrditev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 77 Odprava predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni, ko se izključi pojav bolezni

Pristojni organ še naprej izvaja predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni iz členov 74(1) in 75, dokler ni prisotnost bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c) izključena v skladu s členom 76(1) ali pravili, sprejetimi v skladu s členom 76(2).

Oddelek 3 Ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru potrditve bolezni pri gojenih živalih

Člen 78 Ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ

1.           V primeru uradne potrditve v skladu s členom 76(1) izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) pri gojenih živalih pristojni organ:

(a)     v državi članici, območju ali kompartmentu, v katerem se izvaja program obveznega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(1), izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni iz navedenega programa obveznega izkoreninjenja;

(b)     v državi članici, območju ali kompartmentu, v katerem se še ne izvaja program obveznega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(1), začne izvajati navedeni program obveznega izkoreninjenja in ukrepe za obvladovanje bolezni, določene v njem.

2.           V primeru uradne potrditve v skladu s členom 76(1) izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) pri gojenih živalih pristojni organ:

(a)     v državi članici, območju ali kompartmentu, v katerem se izvaja program prostovoljnega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(2), izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni iz navedenega programa prostovoljnega izkoreninjenja;

(b)     v državi članici, območju ali kompartmentu, v katerem se še ne izvaja program prostovoljnega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(2), izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni in preprečevanje njenega širjenja, kadar je primerno.

3.           Ukrepi iz odstavka 2(b) tega člena so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja bolezen s seznama iz člena 8(1)(c), ob upoštevanju:

(a)     profila bolezni;

(b)     prizadetih divjih živali;

(c)     zdravstvenega statusa države članice, območja, kompartmenta ali gospodarstva, v katerem je bila navedena bolezen s seznama uradno potrjena;

(d)     ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v obratih, drugih lokacijah in območjih z omejitvami, določenih v oddelku 4 poglavja 1 tega naslova.

Člen 79 Pooblastilo za ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili za ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru izbruha navedene bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c) pri gojenih živalih, določene v členu 78(2)(b) ob upoštevanju meril iz člena 78(3).

Oddelek 4 Divje živali

Člen 80 Divje živali

1.           V primeru suma ali uradne potrditve bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) pri divjih živalih pristojni organ prizadete države članice:

(a)     na celotnem ozemlju države članice, njenem delu ali območju, na katerem se izvaja program obveznega izkoreninjenja navedene bolezni, določen v členu 30(1), izvaja ukrepe za obvladovanje navedene bolezni s seznama iz navedenega programa obveznega izkoreninjenja;

(b)     na celotnem ozemlju države članice, njenem delu ali območju, na katerem se še ne izvaja program obveznega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(1), začne izvajati navedeni program obveznega izkoreninjenja in ukrepe za obvladovanje bolezni in preprečevanje njenega širjenja, določene v njem, kadar je to primerno.

2.           V primeru izbruha bolezni s seznama iz člena 8(1)(c) pri divjih živalih pristojni organ prizadete države članice:

(a)     na celotnem ozemlju države članice, njenem delu, območju ali kompartmentu, v katerem se izvaja program prostovoljnega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(2), izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni iz navedenega programa prostovoljnega izkoreninjenja;

(b)     na celotnem ozemlju države članice, njenem delu, območju ali kompartmentu, v katerem se še ne izvaja program prostovoljnega izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, določen v členu 30(2), izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni in preprečevanje njenega širjenja, kadar je primerno.

3.           Pri ukrepih za obvladovanje bolezni iz odstavka 2(b) se upoštevajo:

(a)     profil bolezni;

(b)     prizadete divje živali;

(c)     ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru suma ali uradne potrditve bolezni s seznama v območjih z omejitvami pri gojenih živalih v skladu s pravili iz oddelkov 1 do 4 poglavja 1 tega naslova.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru izbruha navedene bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c) pri gojenih živalih, kot je določeno v odstavku 2(b) tega člena.

Oddelek 5 Usklajevanje s strani Komisije in začasna posebna pravila za obvladovanje bolezni

Člen 81 Usklajevanje ukrepov s strani Komisije in začasna posebna pravila v zvezi z oddelki 1 do 4

1.           Države članice Komisiji sporočijo ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je v skladu s členi 76(1), 77, 78, 80(1) in (2) ter delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členi 76(2), 79 in 80(4), sprejel pristojni organ glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c).

2.           Komisija pregleda stanje glede bolezni in ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ v skladu s tem poglavjem, ter lahko z izvedbenimi akti določi začasna posebna pravila za obvladovanje bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), pod pogoji, ki so primerni za epidemiološko stanje, če:

(a)     se ugotovi, da navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejel pristojni organ, ne ustrezajo epidemiološkemu stanju;

(b)     se izkaže, da se navedena bolezen s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c) širi kljub morebitnim ukrepom za obvladovanje bolezni, sprejetim v skladu s tem poglavjem.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

3.           Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznijo s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), ki pomeni nepričakovano tveganje z velikim učinkom, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

DEL IV REGISTRACIJA, ODOBRITEV, SLEDLJIVOST IN PREMIKI

NASLOV I Kopenske živali, zarodni material in proizvodi, ki izvirajo iz kopenskih živali

Poglavje 1 Registracija, odobritev, vodenje evidence in registri

Oddelek 1 Registracija obratov in prevoznikov

Člen 82 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo kopenske živali ali zbirajo, pridobivajo, pripravljajo ali shranjujejo zarodni material, morajo zato, da bodo registrirani v skladu s členom 88, pred začetkom takih dejavnosti:

(a)     obvestiti pristojni organ o katerem koli takem obratu, za katerega so odgovorni;

(b)     pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:

(i)      ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(ii)      lokacijo in opis objektov;

(iii)     kategorije, vrste in število gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu in zmogljivost obrata;

(iv)     vrsto obrata;

(v)     druge značilnosti obrata, ki so pomembne za določanje tveganja v tem obratu.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:

(a)     vsako bistveno spremembo v obratu, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1(b);

(b)     vsako prenehanje dejavnosti v obratu.

3.           Obratom, ki jih je treba odobriti v skladu s členom 89(1), ni treba predložiti informacij iz odstavka 1 tega člena.

Člen 83 Odstopanja od obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate

Z odstopanjem od člena 82(1) lahko države članice izvzamejo nekatere kategorije obratov od izpolnjevanja zahteve za registracijo, pri čemer upoštevajo:

(a)          kategorije, vrste in količina gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala v obratu in zmogljivost obrata;

(b)          vrsto obrata;

(c)          premike gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obrat in iz njega.

Člen 84 Izvedbena pooblastila glede obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)          informacijah, ki jih morajo predložiti izvajalci dejavnosti za registracijo obratov, kot je določeno v členu 82(1);

(b)          vrstah obratov, ki jih lahko države članice izvzamejo od izpolnjevanja zahteve za registracijo v skladu s členom 83, če navedeni obrati predstavljajo majhno tveganje, pri čemer upoštevajo merila iz navedenega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 85 Obveznosti prevoznikov gojenih kopitarjev glede registracije in delegirani akti

1.           Prevozniki gojenih kopitarjev, ki prevažajo navedene živali med državami članicami, morajo zato, da bodo registrirani v skladu s členom 88, pred začetkom takih dejavnosti:

(a)     obvestiti pristojni organ o svoji dejavnosti;

(b)     pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:

(i)      ime in naslov prevoznika;

(ii)      kategorije, vrste in število gojenih kopenskih živali, ki jih prevažajo;

(iii)     vrsto prevoza;

(iv)     prevozno sredstvo.

2.           Prevozniki sporočijo pristojnemu organu:

(a)     vsako bistveno spremembo, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1(b);

(b)     vsako prenehanje dejavnosti prevoza.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo in dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 glede obveznosti drugih vrst prevoznikov zagotoviti informacije za namene registracije svoje dejavnosti, ob upoštevanju tveganj, povezanih s takimi prevozi.

Člen 86 Odstopanja od obveznosti registracije prevoznikov gojenih kopitarjev

Z odstopanjem od člena 85(1) lahko države članice izvzamejo nekatere kategorije prevoznikov od izpolnjevanja zahteve za registracijo, pri čemer upoštevajo:

(a)          razdalje prevoza navedenih gojenih kopenskih živali;

(b)          kategorije, vrste in število gojenih kopenskih živali, ki jih prevažajo.

Člen 87 Izvedbeni akti glede obveznosti registracije prevoznikov

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov glede:

(a)          informacij, ki jih morajo predložiti prevozniki za registracijo svoje dejavnosti v skladu s členom 85(1);

(b)          vrst prevoznikov, ki jih lahko države članice izvzamejo od izpolnjevanja zahteve za registracijo v skladu s členom 86, če vrsta prevoza predstavlja majhno tveganje, pri čemer upoštevajo merila iz navedenega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 88 Obveznost pristojnih organov glede registracije obratov in prevoznikov

Pristojni organ registrira:

(a)          obrate v register obratov in prevoznikov iz člena 96(1), kadar izvajalec dejavnosti predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 82(1);

(b)          prevoznike v navedeni register obratov in prevoznikov iz člena 96(1), kadar prevoznik predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 85(1);

Oddelek 2 Odobritev nekaterih vrst obratov

Člen 89 Odobritev nekaterih obratov in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti v naslednjih vrstah obratov pri pristojnem organu v skladu s členom 91(1) vložijo vlogo za odobritev, svojih dejavnosti pa ne začnejo, dokler jih pristojni organ ne odobri v skladu s členom 92(1):

(a)     obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, iz katerih se navedene živali odpremijo v drugo državo članico;

(b)     obratov z zarodnim materialom goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, iz katerih se zarodni material navedenih živali odpremi v drugo državo članico;

(c)     valilnic, iz katerih se valilna jajca ali perutnina odpremijo v drugo državo članico;

(d)     obratov za gojenje perutnine, iz katerih se perutnina, ki ni namenjena za zakol, ali valilna jajca odpremijo v drugo državo članico;

(e)     vseh drugih vrst obratov za gojenje kopenskih živali, ki pomenijo veliko tveganje in morajo biti odobreni v skladu s pravili iz delegiranega akta, sprejetega v skladu z odstavkom 3(b) tega člena.

2.           Izvajalci dejavnosti prenehajo izvajati dejavnost v obratu iz odstavka 1:

(a)     kadar pristojni organ prekliče ali začasno prekliče odobritev v skladu s členom 95(2) ali

(b)     kadar v primeru pogojne odobritve, izdane v skladu s členom 94(3), obrat ne izpolnjuje preostalih neizpolnjenih zahtev iz člena 94(3) in ne pridobi končne odobritve v skladu s členom 92(1).

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo pravila za odobritev obratov iz odstavka 1 tega člena, ki se nanašajo na:

(a)     odstopanja od zahteve, da izvajalci dejavnosti v vrstah obratov iz odstavka 1(a) do (d) pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev, kadar navedeni obrati predstavljajo majhno tveganje;

(b)     vrste obratov, ki morajo biti odobreni v skladu z odstavkom 1(e);

(c)     posebna pravila za prenehanje dejavnosti obratov z zarodnim materialom iz odstavka 1(b).

4.           Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 3 upošteva:

(a)     kategorije in vrste gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu;

(b)     število vrst in količino gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu;

(c)     vrsto obrata in vrsto proizvodnje;

(d)     premike gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v navedene vrste obratov in iz njih.

Člen 90 Odobritev statusa zaprtega obrata

Izvajalci dejavnosti v obratih, ki želijo pridobiti status zaprtega obrata:

(a)          pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev v skladu s členom 91(1);

(b)          ne smejo premakniti živali v zaprt obrat v skladu z zahtevami iz člena 134(1) in vsemi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 134(2), dokler pristojni organ v skladu s členoma 92 in 94 njihovemu obratu ne odobri navedenega statusa.

Člen 91 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da sporočijo informacije za pridobitev odobritve, in izvedbeni akti

1.           Izvajalci dejavnosti v vlogi za odobritev obrata iz členov 89(1) in 90(a) pristojnemu organu predložijo naslednje informacije:

(a)     ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(b)     lokacijo obrata in opis objektov;

(c)     kategorije, vrste in količino gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu;

(d)     vrsto obrata;

(e)     druge značilnosti obrata, ki so pomembne za določanje tveganja v tem obratu.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:

(a)     vsako bistveno spremembo obratov, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1(a), (b) in (c);

(b)     prenehanje dejavnosti v obratu.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o informacijah, ki jih morajo izvajalci dejavnosti navesti v svoji vlogi za odobritev obrata v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 92 Odobritev in pogoji za odobritev obratov ter delegirani akti

1.           Pristojni organ odobri samo tiste obrate iz člena 89(1) in člena 90(a), ki:

(a)     po potrebi izpolnjujejo zahteve glede:

(i)      karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito, ob upoštevanju zahtev iz člena 9(1)(b) in pravil, sprejetih v skladu s členom 9(2);

(ii)      spremljanja iz člena 22 in, kadar je to primerno za vrste obratov in povezana tveganja, iz člena 23 ter iz pravil, sprejetih v skladu s členom 24;

(iii)     vodenja evidence, določene v členih 97 in 98 ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 100 in 101;

(b)     imajo objekte in opremo:

(i)      ki so primerni za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje bolezni na sprejemljivo raven, ob upoštevanju vrste obrata;

(ii)      ki so primerne zmogljivosti za število gojenih kopenskih živali in obseg zarodnega materiala;

(c)     ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za širjenje bolezni, ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja;

(d)     imajo dovolj ustrezno usposobljenega osebja za izvajanje dejavnosti obrata;

(e)     imajo vzpostavljen sistem, ki izvajalcu dejavnosti omogoča, da pristojnemu organu dokaže izpolnjevanje zahtev iz točk od (a) do (d).

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami iz odstavka 1 tega člena glede:

(a)     karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito iz odstavka 1(a)(i);

(b)     spremljanja iz odstavka 1(a)(ii);

(c)     objektov in opreme iz odstavka 1(b);

(d)     odgovornosti, pristojnosti in usposabljanja osebja in veterinarjev, določenih v odstavku 1(d);

(e)     potrebnega spremljanja in nadzora, ki ju izvaja pristojni organ.

3.           Komisija pri določanju pravil v delegiranih aktih, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2, upošteva:

(a)     tveganja, ki jih predstavlja vsaka vrsta obrata;

(b)     kategorije in vrste gojenih kopenskih živali;

(c)     vrsto proizvodnje;

(d)     značilne vzorce premikov za vrsto obrata ter vrste in kategorije živali, ki se gojijo v navedenih obratih.

Člen 93 Obseg odobritve obratov

Pristojni organ v odobritvi obratov v skladu s členom 92(1) na podlagi vloge, vložene v skladu s členoma 89(1) in 90(a), izrecno opredeli:

(a)          za katere vrste obratov iz členov 89(1) in 90 ter pravil, sprejetih na podlagi člena 89(3)(b), velja odobritev;

(b)          za katere kategorije in vrste gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala navedenih vrst velja odobritev.

Člen 94 Postopki pristojnega organa

1.           Pristojni organ določi postopke, ki jih morajo izvajalci dejavnosti upoštevati pri vložitvi vloge za odobritev obratov v skladu s členi 89(1), 90 in 91(1).

2.           Pristojni organ po prejemu vloge izvajalca dejavnosti za odobritev v skladu s členoma 89(1)(a) in 90(a) opravi pregled na kraju samem.

3.           Pristojni organ lahko obrat pogojno odobri, če se pri pregledu vloge izvajalca dejavnosti in naknadnem pregledu obrata na kraju samem, ki ju opravi pristojni organ v skladu z odstavkom 2 tega člena, pokaže, da obrat izpolnjuje osnovne zahteve, ki v zadostni meri zagotavljajo, da tak obrat ne predstavlja velikega tveganja, dokler ne izpolnjuje vseh zahtev za odobritev iz člena 92(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 92(2).

4.           Kadar pristojni organ v skladu z odstavkom 3 tega člena pogojno odobri obrat, ga dokončno odobri šele, ko pri drugem pregledu obrata na kraju samem, opravljenem v treh mesecih od datuma pogojne odobritve, pokaže, da obrat izpolnjuje vse zahteve za odobritev iz člena 92(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 92(2).

Kadar se pri pregledu na kraju samem izkaže, da je obrat očitno napredoval, vendar še vedno ne izpolnjuje vseh zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev ne sme trajati dlje od skupaj šestih mesecev.

Člen 95 Pregled, začasni preklic in preklic odobritev pristojnega organa

1.           Pristojni organ redno pregleduje odobritve obratov, izdane v skladu s členoma 92 in 94.

2.           Kadar pristojni organ ugotovi resne nepravilnosti v obratu glede skladnosti z zahtevami iz člena 92(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 92(2), izvajalec dejavnosti pa ne more zagotoviti ustreznih jamstev, da bodo navedene nepravilnosti odpravljene, pristojni organ sproži postopek za preklic odobritve obrata.

Vendar lahko pristojni organ začasno prekliče odobritev obrata, kadar lahko izvajalec dejavnosti zagotovi, da bodo navedene nepravilnosti odpravljene v razumnem roku.

3.           Odobritev se po začasnem preklicu ali preklicu v skladu z odstavkom 2 obnovi šele, ko pristojni organ ugotovi, da obrat v celoti izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe za navedeno vrsto obrata.

Oddelek 3 Register obratov in prevoznikov, ki ga vodi pristojni organ

Člen 96 Register obratov in prevoznikov

1.           Pristojni organ vzpostavi in posodablja register:

(a)     vseh obratov in prevoznikov, registriranih v skladu s členom 88;

(b)     vseh obratov, odobrenih v skladu s členoma 92 in 94.

Navedeni register da na voljo drugim državam članicam in javnosti.

2.           Pristojni organ lahko po potrebi združi registracijo iz odstavka 1(a) in odobritev iz odstavka 1(b) z registracijo za druge namene.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     informacijami, ki jih je treba vnesti v register iz odstavka 1;

(b)     dodatnimi zahtevami za registre obratov z zarodnim materialom po prenehanju njihovih dejavnosti;

(c)     javno dostopnostjo registra iz odstavka 1.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o obliki in postopkih za register obratov in prevoznikov ter odobrenih obratov iz odstavka 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 4 Vodenje evidence

Člen 97 Obveznost izvajalcev dejavnosti v obratih, ki niso obrati z zarodnim materialom, da vodijo evidenco

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih, ki jih je treba registrirati v skladu s členom 88 ali odobriti v skladu s členom 92(1), vodijo in posodabljajo evidenco, ki vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)     vrste, kategorije, število in identifikacijo gojenih kopenskih živali v njihovem obratu;

(b)     premike gojenih kopenskih živali v njihov obrat in iz njega, pri čemer se ustrezno navede:

(i)      njihov kraj izvora ali namembni kraj;

(ii)      datum takih premikov;

(c)     dokumente v papirni ali elektronski obliki, ki morajo spremljati gojene kopenske živali ob prihodu v obrat ali odhodu iz njega v skladu s členi 106(b), 107(b), 109(c), 110(b), 113(b), 140(1) in (2), 162(2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členi 114, 117 ter 141(1)(b) in (c);

(d)     kakršne koli zdravstvene težave gojenih živali v njihovem obratu;

(e)     ukrepe za biološko zaščito, spremljanje, zdravljenja, rezultate testov in druge relevantne informacije, kot je primerno, za:

(i)      kategorijo in vrste gojenih kopenskih živali v obratu;

(ii)      vrsto proizvodnje;

(iii)     vrsto in velikost obrata;

(f)      rezultate vseh veterinarskih obiskov, ki so obvezni v skladu s členom 23(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 24.

2.           Obrate, ki so v skladu s členom 83 izvzeti od zahteve za registracijo, lahko država članica izvzame od zahteve za vodenje evidence informacij iz odstavka 1 tega člena.

3.           Izvajalci dejavnosti v obratih vodijo evidenco iz odstavka 1 o obratu in:

(a)     jih dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(b)     jih hranijo vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.

Člen 98 Evidenca, ki jo vodijo obrati z zarodnim materialom

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih z zarodnim materialom vodijo in posodabljajo evidenco, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     pasmo, starost in identifikacijo živali darovalk, ki se uporabljajo pri pridobivanju zarodnega materiala;

(b)     čas in kraj odvzema, priprave in shranjevanja zarodnega materiala, ki se odvzame, pridobi ali pripravi;

(c)     identifikacijo zarodnega materiala, skupaj s podrobnostmi o njegovem namembnem kraju, če je znan;

(d)     dokumente v papirni ali elektronski obliki, ki morajo spremljati zarodni material ob prihodu v obrat ali odhodu iz njega v skladu s členom 159 in členom 162(2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členom 160(3) in (4);

(e)     uporabljene laboratorijske tehnike.

2.           Obrate, ki so v skladu s členom 84 izvzeti od zahteve za registracijo, lahko država članica izvzame od zahteve za vodenje evidence informacij iz odstavka 1 tega člena.

3.           Izvajalci dejavnosti v obratih z zarodnim materialom vodijo evidenco iz odstavka 1 o obratu in:

(a)     jih dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(b)     jih hranijo vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.

Člen 99 Evidenca, ki jo vodijo prevozniki

1.           Prevozniki zarodnega materiala vodijo in posodabljajo evidenco, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     obrate, ki so jih obiskali;

(b)     kategorije, vrste in količino zarodnega materiala, ki ga prevažajo;

(c)     čiščenje, razkuževanje in dezinfestacijo prevoznih sredstev.

2.           Prevoznike, ki so v skladu s členom 86 izvzeti od zahteve za registracijo, lahko država članica izvzame od zahteve za vodenje evidence informacij iz odstavka 1 tega člena.

3.           Prevozniki vodijo evidenco iz odstavka 1:

(a)     tako, da je lahko takoj na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(b)     vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti daljše od treh let.

Člen 100 Pooblastilo glede vodenja evidence

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili za dopolnitev zahtev za vodenje evidence iz členov 97, 98 in 99 glede:

(a)     odstopanjih od zahtev za vodenje evidence za:

(i)      izvajalce dejavnosti v nekaterih vrstah obratov in nekatere vrste prevoznikov;

(ii)      obrate, ki gojijo majhno število kopenskih živali ali ki ravnajo z majhno količino zarodnega materiala, ali prevoznike, ki prevažajo majhno število gojenih kopenskih živali ali majhno količino zarodnega materiala;

(iii)     nekatere kategorije ali vrste gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala;

(b)     informacij, ki jih je treba evidentirati poleg tistih, določenih v členih 97(1), 98(1) in 99(1);

(c)     dodatnih zahtev za vodenje evidence zarodnega materiala, ki je bil odvzet, pridobljen ali pripravljen v obratu z zarodnim materialom, potem ko je prenehal delovati.

2.           Komisija pri določanju pravil v delegiranih aktih iz odstavka 1 upošteva:

(a)     tveganja, ki jih predstavlja posamezna vrsta obrata ali prevoznika;

(b)     kategorije in vrste gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala, ki so nastanjene oziroma shranjeni v obratu ali ki se prevažajo;

(c)     vrsto proizvodnje v obratu ali vrsto prevoza;

(d)     značilne vzorce premikov za vrsto obrata in kategorijo zadevnih živali;

(e)     število gojenih kopenskih živali v obratu ali ki jih prevaža prevoznik ali količino zarodnega materiala, ki je shranjen v obratu ali ga prevaža prevoznik.

Člen 101 Izvedbena pooblastila glede vodenja evidence

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)          obliki evidence, določeni v členih 97(1), 98(1) in 99(1) ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 100;

(b)          elektronskem vodenju evidence, določene v členih 97(1), 98(1) in 99(1) ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 100;

(c)          postopkih za vodenje evidence, določene v členih 97(1), 98(1) in 99(1) ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 100.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 2 Zahteve za sledljivost gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala

Oddelek 1 Gojene kopenske živali

Člen 102 Pristojnost držav članic, da vzpostavijo sistem za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali

1.           Države članice vzpostavijo sistem za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali ter po potrebi evidentiranje njihovih premikov, pri čemer upoštevajo:

(a)     vrste ali kategorije gojenih kopenskih živali;

(b)     tveganje, ki ga predstavlja navedena vrsta ali kategorija.

2.           Sistem iz odstavka 1 vključuje:

(a)     sredstva za posamično ali skupinsko identifikacijo gojenih kopenskih živali;

(b)     identifikacijske dokumente, dokumente o premiku in druge dokumente za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih živali iz člena 104;

(c)     posodobljene evidence v obratih, kot je določeno v členu 97(1)(a) in (b);

(d)     računalniško zbirko podatkov o gojenih kopenskih živalih, kot je določena v členu 103(1).

3.           Sistem iz odstavka 1 se oblikuje tako, da:

(a)     zagotavlja učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(b)     olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njihov vstop v Unijo;

(c)     zagotavlja učinkovito interoperabilnost, integracijo in združljivost elementov navedenega sistema;

(d)     zagotavlja, da je sistem, kolikor je to primerno, prilagojen:

(i)      računalniško podprtemu informacijskemu sistemu za obveščanje in poročanje na ravni Unije, kot je določen v členu 20;

(ii)      sistemu IMSOC;

(e)     zagotavlja skladen pristop za različne vrste živali, ki jih zajema sistem.

4.           Države članice lahko, kjer je to primerno:

(a)     uporabijo celoten sistem ali del sistema iz odstavka 1 za namene, ki niso navedeni v odstavku 3(a) in (b);

(b)     vključijo identifikacijske dokumente, dokumente o premiku in druge dokumente iz člena 104 v veterinarska spričevala ali lastne deklaracijske dokumente iz člena 140(1) in (2), člena 148(1) ter pravil, sprejetih v skladu s členom 141(b) in (c) ter členom 148(3) in (4);

(c)     imenujejo drug organ ali pooblastijo drugo telo ali fizično osebo za praktično izvajanje sistema za identifikacijo in registracijo iz odstavka 1.

Člen 103 Obveznost držav članic, da vzpostavijo računalniško zbirko podatkov o gojenih kopenskih živali

1.           Države članice vzpostavijo in posodabljajo računalniško zbirko podatkov za evidentiranje:

(a)     naslednjih informacij o gojenih živali iz vrst goveda, ovc in koz:

(i)      njihove posamične identifikacije, kot je določena v členih 106(a) in 107(a);

(ii)      obratov, ki jih gojijo;

(iii)     njihovih premikov v obrate in iz njih;

(b)     informacij o gojenih živalih iz vrst prašičev in obratih, ki jih gojijo;

(c)     naslednjih informacij o gojenih živalih iz vrst enoprstih kopitarjev:

(i)      njihove enkratne življenjske številke, kot je določena v členu 109(1)(a);

(ii)      sredstev za identifikacijo, ki po potrebi povežejo navedeno žival z identifikacijskim dokumentom iz točke (iii);

(iii)     identifikacijskega dokumenta iz člena 109(1)(c);

(iv)     obratov, v katerih se navedene živali običajno gojijo;

(d)     informacij o gojenih kopenskih živalih iz vrst, ki niso navedene v točkah (a), (b) in (c), kadar je to določeno v pravilih, sprejetih v skladu z odstavkom 2.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z vnosom informacij o živalskih vrstah, ki niso navedene v odstavku 1(a), (b) in (c) tega člena, v računalniško zbirko podatkov iz navedenega odstavka, če je to potrebno, ob upoštevanju tveganj, ki jih predstavljajo navedene vrste, da:

(a)     zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(b)     olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njihov vstop v Unijo.

Člen 104 Obveznost pristojnih organov, da izdajo identifikacijske dokumente, dokumente o premiku in druge dokumente za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih živali

Pristojni organ izda:

(a)          identifikacijske dokumente za gojene kopenske živali, kadar je to obvezno v skladu s členi 106(b), 109(c), 112(1)(b), 112(2)(b) in 113(b) in pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114 in 117;

(b)          dokumente o premiku in druge dokumente za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih žival, kadar je to obvezno v skladu s členi 107(b), 110(b) in 113 (b) in pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114 in 117.

Člen 105 Javna dostopnost informacij o sredstvih za identifikacijo

Pristojni organ obvesti Komisijo in da javnosti na voljo informacije o:

(a)          kontaktnih točkah za računalniške zbirke podatkov, ki jih države članice vzpostavijo v skladu s členom 103(1);

(b)          organih ali telesih, pristojnih za izdajo identifikacijskih dokumentov, dokumentov o premiku ter drugih dokumentov v skladu s členom 104 ob upoštevanju člena 102(4)(c);

(c)          sredstvih za identifikacijo, ki se uporabljajo za vsako kategorijo in vrsto gojenih kopenskih živali v skladu s členi 106(a), 107(a), 109(1), 110(a), 112(1)(a), 112(2)(a) in 113(a) ter pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114 in 117;

(d)          predpisani obliki za izdajo identifikacijskih dokumentov in drugih dokumentov iz člena 104.

Člen 106 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije gojenih živali iz vrst goveda

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst goveda:

(a)          zagotovijo, da so navedene gojene živali posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo;

(b)          zagotovijo, da pristojni organ ali imenovani organ ali pooblaščeno telo za navedene gojene živali izda identifikacijski dokument, ki je enkratni dokument za celotno življenjsko dobo, in da navedeni dokument:

(i)      izvajalec dejavnosti hrani, pravilno izpolnjuje in posodablja;

(ii)     spremlja navedene gojene kopenske živali pri premiku;

(c)          vnesejo informacije o premikih navedenih gojenih živali iz obrata in v njega v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1) in pravili, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117.

Člen 107 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije gojenih živali iz vrst ovc in koz

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst ovc in koz:

(a)          zagotovijo, da so navedene gojene živali posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo;

(b)          zagotovijo, da navedene gojene živali pri premiku iz obrata, v katerem se navedene živali gojijo, spremlja pravilno izpolnjen dokument o premiku, ki ga pristojni organ izda v skladu s členom 104;

(c)          vnesejo informacije o premikih navedenih gojenih živali iz obrata in v njega v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1) in pravil, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117.

Člen 108 Odstopanja glede identifikacijskih dokumentov in dokumentov o premiku za gojene živali iz vrst goveda, ovc in koz

Z odstopanjem od členov 104, 106(b) in 107(b) lahko države članice izvzamejo izvajalce dejavnosti od zahteve zagotoviti, da gojene živali iz vrst goveda, ovc in koz pri premikih znotraj države članice spremljajo identifikacijski dokumenti ali dokumenti o premiku, če:

(a)          so informacije iz dokumenta o premiku ali identifikacijskega dokumenta vnesene v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1);

(b)          sistem za identifikacijo in registracijo gojenih živali iz vrst goveda, ovc in koz zagotavlja enako raven sledljivosti kot identifikacijski dokumenti in dokumenti o premiku.

Člen 109 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije in registracije gojenih živali iz vrst enoprstih kopitarjev

1.           Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, zagotovijo, da so navedene živali posamično identificirane z:

(a)     enkratno življenjsko številko, ki je vnesena v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1);

(b)     metodo, ki nedvoumno povezuje gojeno žival in identifikacijski dokument iz točke (c) tega odstavka, ki ga izda pristojni organ v skladu s členom 104;

(c)     pravilno izpolnjenim enkratnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo živali.

2.           Izvajalci dejavnosti, ki skrbijo za gojene živali iz vrst enoprstih kopitarjev, vnesejo informacije o navedenih živalih v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1) in pravil, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117.

Člen 110 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije in registracije gojenih živali iz vrst prašičev

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst prašičev:

(a)          zagotovijo, da so navedene gojene živali identificirane s sredstvom za fizično identifikacijo;

(b)          zagotovijo, da navedene gojene živali pri premiku iz obrata, v katerem se navedene živali gojijo, spremlja pravilno izpolnjen dokument o premiku, ki ga pristojni organ izda v skladu s členom 104(b);

(c)          vnesejo informacije o obratih, ki gojijo navedene živali, v računalniško zbirko podatkov iz člena 103(1) in pravil, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117.

Člen 111 Odstopanja glede premikov gojenih živali iz vrst prašičev

Z odstopanjem od člena 110(b) lahko države članice izvzamejo izvajalce dejavnosti od zahteve zagotoviti, da gojene živali iz vrst prašičev spremljajo pravilno izpolnjeni dokumenti o premiku, ki jih pristojni organ izda za premike znotraj države članice, če:

(a)          so informacije iz takih dokumentov o premiku vnesene v računalniško zbirko podatkov, ki jo država članica vzpostavi v skladu s členom 103(1);

(b)          sistem za identifikacijo in registracijo gojenih živali iz vrst prašičev zagotavlja enako raven sledljivosti kot taki dokumenti o premiku.

Člen 112 Obveznost skrbnikov hišnih živali, da identificirajo in registrirajo kopenske hišne živali

1.           Skrbniki hišnih živali zagotovijo, da kopenske hišne živali iz vrst s seznama v delu A Priloge I pri premiku iz ene države članice v drugo državo članico:

(a)     so posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo;

(b)     spremlja pravilno izpolnjen in posodobljen identifikacijski dokument, ki ga pristojni organ izda v skladu s členom 104.

2.           Skrbniki hišnih živali zagotovijo, da kopenske hišne živali iz vrst s seznama v delu B Priloge I pri premiku iz ene države članice v drugo državo članico in kadar to zahtevajo pravila, sprejeta v skladu s členoma 114 in 117:

(a)     so posamično ali skupinsko identificirane;

(b)     spremljajo pravilno izpolnjeni in posodobljeni identifikacijski dokumenti, dokumenti o premiku ali drugi dokumenti za identifikacijo in sledenje živali, kakor je primerno za zadevne vrste živali.

Člen 113 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da identificirajo gojene kopenske živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev ali hišnih živali

Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da gojene kopenske živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in hišnih živali, izpolnjujejo naslednje zahteve, kadar to zahtevajo pravila, sprejeta v skladu s členoma 114 in 117:

(a)          so posamično ali skupinsko identificirane;

(b)          spremljajo jih pravilno izpolnjeni in posodobljeni identifikacijski dokumenti, dokumenti o premiku ali drugi dokumenti za identifikacijo in sledenje živali, kakor je primerno za zadevne vrste živali.

Člen 114 Pooblastilo glede identifikacije in registracije

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)          imenovanjem drugih organov ali pooblastitvijo teles ali fizičnih oseb, kot je določeno v členu 102(4)(c);

(b)          podrobnimi zahtevami za:

(i)      sredstva za identifikacijo gojenih kopenskih živali iz členov 106(a), 107(a), 109(1), 110(a), 112(1)(a), 112(2)(a) in 113(a);

(ii)     uvedbo in uporabo navedenih sredstev za identifikacijo;

(c)          informacijami, ki jih je treba navesti v:

(i)      računalniških zbirkah podatkov iz člena 103(1);

(ii)     identifikacijskem dokumentu za gojene živali iz vrst goveda iz člena 105(b);

(iii)     dokumentu o premiku za gojene živali iz vrst ovc in koz iz člena 107(b);

(iv)    identifikacijskem dokumentu za gojene živali iz vrst enoprstih kopitarjev iz člena 109(1)(c);

(v)     dokumentu o premiku za gojene živali iz vrst prašičev iz člena 110(b);

(vi)    identifikacijskih dokumentih za kopenske hišne živali iz člena 112(1)(b) ali identifikacijskih dokumentih, dokumentih o premiku ali drugih dokumentih za kopenske hišne živali iz člena 112(2)(b);

(vii)    identifikacijskih dokumentih ali dokumentih o premiku za gojene kopenske živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in hišnih živali, določenih v členu 113(b);

(d)          podrobnimi zahtevami za različne vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, da se zagotovi učinkovito delovanje sistema za identifikacijo in registracijo iz člena 102(1);

(e)          podrobnimi zahtevami za gojene kopenske živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav in ozemelj;

(f)           zahtevami za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih hišnih živali iz vrst s seznama v delu B Priloge I in gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, kjer je to potrebno, ob upoštevanju tveganja, ki ga predstavljajo navedene vrste, da se:

(i)      zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(ii)     olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njihov vstop v Unijo;

Člen 115 Pooblastilo glede odstopanj od zahtev za sledljivost

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev po identifikaciji in registraciji za izvajalce dejavnosti iz členov 106, 107, 109 in 110:

(a)          kadar ni obvezno, da eden ali več od teh elementov izpolnjuje zahteve iz člena 102(3)(a) in (b);

(b)          kadar drugi sprejeti ukrepi držav članic za sledljivost zagotavljajo, da raven sledljivosti zadevnih živali ni zmanjšana.

Člen 116 Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju delegiranih aktov iz členov 114 in 115

Komisija pri določanju pravil v delegiranih aktih iz člena 114 in 115 upošteva:

(a)          kategorije in vrste gojenih kopenskih živali;

(b)          tveganja za navedene gojene kopenske živali;

(c)          število živali v obratu;

(d)          vrsto proizvodnje v obratih, kjer se gojijo navedene kopenske živali;

(e)          vzorce premikov za vrste in kategorije gojenih kopenskih živali;

(f)           vprašanja glede zaščite in ohranjanja vrst gojenih kopenskih živali;

(g)          učinkovitost drugih elementov sledljivosti v sistemu za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, določenem v členu 102(2).

Člen 117 Pooblastila glede sledljivosti gojenih kopenskih živali

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za izvajanje zahtev iz členov 106, 107, 109, 110, 112 in 113 in zahtev, določenih v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 103(2), 114 in 115, ki se nanašajo na:

(a)          tehnične specifikacije, oblike in operativna pravila za:

(i)      sredstva, metode in uporabo identifikacije;

(ii)     identifikacijski dokument ali dokument o premiku za gojene živali iz vrst goveda, ovc, koz;

(iii)     identifikacijski dokument za gojene živali iz vrst enoprstih kopitarjev;

(iv)    identifikacijske dokumente, dokumente o premiku in druge dokumente za gojene kopenske živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz in enoprstih kopitarjev;

(v)     računalniške zbirke podatkov;

(b)          rokih za:

(i)      informacije, ki jih v računalniško zbirko podatkov vnesejo izvajalci dejavnosti;

(ii)     registracijo gojenih kopenskih živali;

(iii)     identifikacijo gojenih kopenskih živali in zamenjavo identifikacijskih oznak;

(c)          praktično izvajanje izvzetja od identifikacije in registracije, določene v pravilih, sprejetih na podlagi člena 115.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 2 Zarodni material

Člen 118 Zahteve za sledljivost zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, enoprstih kopitarjev, prašičev in perutnine

1.           Izvajalci dejavnosti, ki pridobivajo, pripravljajo ali shranjujejo zarodni material, označijo zarodni material gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, enoprstih kopitarjev in prašičev tako, da ga je mogoče jasno izslediti do:

(a)     živali darovalke;

(b)     datuma odvzema;

(c)     obrata z zarodnim materialom, v katerem so bili odvzeti, pridobljeni, pripravljeni in shranjeni.

2.           Oznake iz odstavka 1 so zasnovane tako, da zagotavljajo:

(a)     učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(b)     sledljivost zarodnega materiala in njegovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njegov vstop v Unijo.

Člen 119 Pooblastilo glede zahtev za sledljivost zarodnega materiala

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     zahtevami za sledljivost zarodnega materiala gojenih kopenskih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev ter za spremembo in dopolnitev pravil iz člena 118;

(b)     zahtevami za sledljivost zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, enoprstih kopitarjev in prašičev, kadar je to potrebno za:

(i)      učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(ii)      sledljivost navedenega zarodnega materiala in njegovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njegov vstop v Unijo.

2.           Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 upošteva:

(a)     vrste gojenih kopenskih živali, iz katerih izvira zarodni material;

(b)     zdravstveni status živali darovalk;

(c)     tveganje, povezano s takim zarodnim materialom;

(d)     vrsto zarodnega materiala;

(e)     način odvzema, priprave ali shranjevanja;

(f)      vzorce premikov za vrste in kategorije gojenih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala;

(g)     vprašanja glede zaščite in ohranjanja vrst gojenih kopenskih živali;

(h)     druge elemente, ki lahko prispevajo k sledljivosti zarodnega materiala.

Člen 120 Izvedbena pooblastila glede zahtev za sledljivost zarodnega materiala

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)          tehničnih zahtevah in specifikacijah za označevanje iz člena 118(1);

(b)          operativnih zahtevah za zahteve o sledljivosti, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 119(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 3 Premiki gojenih kopenskih živali, razen kopenskih hišnih živali, po Uniji

Oddelek 1 Splošne zahteve za premike

Člen 121 Splošne zahteve za premike gojenih kopenskih živali

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da premik gojenih kopenskih živali ne ogroža zdravstvenega statusa namembnega kraja v zvezi z:

(a)     boleznimi s seznama iz člena 8(1)(d);

(b)     porajajočimi se boleznimi.

2.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo le tiste gojene kopenske živali iz obratov in vanje sprejmejo živali, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)     prihajajo iz obratov, ki:

(i)      jih je pristojni organ v skladu s členom 88(a) vnesel v register obratov in država članica izvora ni odobrila odstopanja v skladu s členom 83;

(ii)      jih je pristojni organ odobril v skladu s členom 92(1), kadar je to obvezno v skladu s členom 89(1) ali 90;

(b)     izpolnjujejo zahteve glede identifikacije in registracije iz členov 106, 107, 109, 110 in 113 ter pravil, sprejetih na podlagi člena 114 (a) do (d) in člena 117.

Člen 122 Preventivni ukrepi v zvezi s prevozom

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne in potrebne preventivne ukrepe za zagotovitev:

(a)     da zdravstveni status gojenih kopenskih živali med prevozom ni ogrožen;

(b)     da dejavnosti prevoza gojenih kopenskih živali ne povzročajo možnosti širjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na ljudi in živali v krajih zbiranja, počivanja in v namembnem kraju;

(c)     da se izvedejo čiščenje, razkuževanje in dezinfestacija opreme in prevoznih sredstev ter drugi ustrezni ukrepi za biološko zaščito, kot je primerno glede na tveganja, povezana s prevozom.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     čiščenjem, razkuževanjem in dezinfestacijo opreme in prevoznih sredstev ter uporabo biocidnih pripravkov v navedene namene;

(b)     drugimi ustreznimi ukrepi za biološko zaščito, kot je določeno v odstavku 1(c).

Oddelek 2 Premiki med državami članicami

Člen 123 Splošne zahteve za premike gojenih kopenskih živali med državami članicami

1.           Izvajalci dejavnosti lahko v drugo državo članico premikajo le tiste gojene kopenske živali, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     prihajajo iz obrata:

(i)      na katerem ni povečane umrljivosti ali drugih nepojasnjenih bolezenskih znakov;

(ii)      za katerega ne veljajo omejitve premikov vrst, ki se premikajo v skladu s pravili iz členov 55(1)(d), 61(1)(a), 62, 65(1)(c), 74(1), 78(1) in (2) in pravili, sprejetimi v skladu s členi 55(2), 63, 67, 71(3), 74(3), 79 in 81(2), ali ukrepi v nujnih primerih iz členov 246 in 247 ter pravili, sprejetimi v skladu s členom 248, razen če so bila za take omejitve premikov v skladu z navedenimi predpisi odobrena odstopanja;

(iii)     ki se ne nahaja na območju z omejitvami v skladu s pravili iz členov 55(1)(f)(ii), 64, 65, 74(1) in 78 in pravili, sprejetimi v skladu s členi 67, 71(3), 74(3), 79 in 81(2), ali ukrepi v nujnih primerih, določenimi v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so bila v skladu z navedenimi pravili odobrena odstopanja;

(b)     ustrezno obdobje pred datumom predvidenega premika v drugo državo članico niso bile v stiku z gojenimi kopenskimi živalmi, za katere veljajo omejitve premikov iz točke (a)(ii) in (iii), ali gojenimi kopenskimi živalmi iz vrst s seznama z nižjim zdravstvenim statusom, da se čim bolj zmanjša možnost za širjenje bolezni, pri čemer se upoštevajo:

(i)      inkubacijska doba in način prenosa bolezni s seznama in porajajočih se bolezni;

(ii)      vrsta obrata;

(iii)     vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;

(iv)     drugi epidemiološki dejavniki;

(c)     ustrezne zahteve iz oddelkov 3 do 8.

2.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se gojene kopenske živali, ki se premaknejo v drugo državo članico, odpremijo neposredno v njihov namembni kraj v drugi državi članici, razen če se morajo ustaviti na počivališču zaradi dobrobiti živali.

Člen 124 Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih in klavnicah, ki sprejmejo gojene kopenske živali iz druge države članice:

(a)     preverijo, ali:

(i)      so živali označene s sredstvi za identifikacijo, določenimi v členih 106(a), 107(a), 109(1), 110(a) in 113(a) ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117;

(ii)      živali spremljajo pravilno izpolnjeni identifikacijski dokumenti, določeni v členih 106(b), 107(b), 109(1)(c) in 113(a) ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117;

(b)     preverijo, ali živali spremljajo veterinarska spričevala, določena v členu 140 in pravilih, sprejetih v skladu s členom 141(b) in (c), ali lastni deklaracijski dokumenti, določeni v členu 148 in pravilih, sprejetih na podlagi člena 148(2);

(c)     obvestijo pristojni organ o vsaki nepravilnosti v zvezi z:

(i)      gojenimi kopenskimi živalmi, ki jih sprejmejo;

(ii)      sredstvi za identifikacijo iz točke (a)(i);

(iii)     dokumenti iz točke (a)(ii) in (b).

2.           V primeru kakršne koli nepravilnosti, navedene v odstavku 1(c), izvajalec dejavnosti osami živali, ki jih navedena nepravilnost zadeva, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve v zvezi z njimi.

Člen 125 Prepoved premikov gojenih kopenskih živali med državami članicami

Izvajalci dejavnosti ne premikajo gojenih kopenskih živali v drugo državo članico, razen če namembna država članica izda izrecno predhodno odobritev za premik živali, ki so namenjene za zakol zaradi izkoreninjenja bolezni v okviru programa izkoreninjenja, določenega v členu 30(1), (2) in (3).

Člen 126 Splošne zahteve za izvajalce dejavnosti glede premikov gojenih kopenskih živali, ki prečkajo države članice in so namenjene za izvoz iz Unije v tretje države ali ozemlja

Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da gojene kopenske živali, ki so namenjene za izvoz v tretjo državo ali ozemlje in ki na svoji poti prečkajo ozemlje druge države članice, izpolnjujejo zahteve iz členov 121, 122, 123 in 125.

Oddelek 3 Posebne zahteve za premike kopitarjev in perutnine v druge države članice

Člen 127 Premiki gojenih kopitarjev in gojene perutnine v druge države članice

Izvajalci dejavnosti lahko iz obrata v eni državi članici premaknejo v drugo državo članico samo tiste gojene kopitarje in gojeno perutnino, ki izpolnjuje naslednje pogoje glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d):

(a)          med premikom ne kažejo nobenih kliničnih simptomov ali znakov bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(b)          v obratu so bili nameščeni vsaj tako dolgo, kot je primerno za navedene bolezni s seznama glede na vrsto in kategorijo gojenih kopitarjev in perutnine, ki se premaknejo;

(c)          v obdobju, ki je primerno za navedene bolezni s seznama glede na vrsto in kategorijo kopitarjev ali perutnine, ki se premakne, nobeni gojeni kopitarji ali nobena gojena perutnina ni bila vnesena v obrat izvora;

(d)          ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje navedenih bolezni s seznama v namembnem kraju.

Člen 128 Pooblastilo glede premika gojenih kopitarjev in gojene perutnine v druge države članice

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     obdobji namestitve iz člena 127(b);

(b)     potrebnim obdobjem omejitve vnosa gojenih kopitarjev ali gojene perutnine v obrate pred premikom, določenim v členu 127(c);

(c)     dodatnimi zahtevami za zagotovitev, da gojeni kopitarji in gojena perutnina ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), kot je določeno v členu 127(d);

(d)     drugimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki spreminjajo in dopolnjujejo zahteve iz člena 127.

2.           Komisija pri določanju pravil v delegiranih aktih iz odstavka 1 upošteva:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ki so relevantne za vrste s seznama ali kategorije gojenih kopitarjev ali gojene perutnine, ki se premika;

(b)     zdravstveni status obratov, kompartmentov, območij in držav članic izvora ter namembnih obratov, kompartmentov, območij in držav članic glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(c)     vrsto obrata in vrsto proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;

(d)     vrsto premika;

(e)     kategorijo in vrsto gojenih kopitarjev ali gojene perutnine, ki se premika;

(f)      starost gojenih kopitarjev ali gojene perutnine, ki se premika;

(g)     druge epidemiološke dejavnike.

Člen 129 Gojeni kopitarji in gojena perutnina, premaknjeni v drugo državo članico in namenjeni za zakol

1.           Izvajalci dejavnosti v klavnicah, ki sprejmejo gojene kopitarje in gojeno perutnino iz druge države članice, navedene živali zakoljejo čim prej po njihovem prihodu in najpozneje v roku, ki se določi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 2.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z roki za zakol iz odstavka 1 tega člena.

Oddelek 4 Dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in gojene perutnine

Člen 130 Odstopanje za dejavnosti zbiranja

1.           Z odstopanjem od člena 123(2) lahko izvajalci dejavnosti gojene kopitarje in gojeno perutnino zberejo največ:

(a)     enkrat v državi članici izvora;

(b)     enkrat v državi članici, ki jo živali prečkajo;

(c)     enkrat v namembni državi članici.

2.           Dejavnosti zbiranja iz odstavka 1 tega člena se izvedejo le v obratu, ki je v skladu s členoma 92(1) ter 94(3) in (4) odobren za navedeni namen.

Vendar lahko država članica izvora dovoli, da se dejavnosti zbiranja na njenem ozemlju izvajajo na prevoznih sredstvih in da se gojeni kopitarji in gojena perutnina zbirajo neposredno v obratih izvora, pod pogojem, da se po navedenih dejavnosti ne raztovorijo ponovno pred:

(a)     prihodom v obrat ali končni namembni kraj ali

(b)     dejavnostjo zbiranja iz odstavka 1(b) in (c).

Člen 131 Zahteve za preprečevanje bolezni med dejavnostmi zbiranja

Izvajalci dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, zagotovijo, da:

(a)          so zbrani gojeni kopitarji in zbrana gojena perutnina istega zdravstvenega statusa; če pa niso istega zdravstvenega statusa, pa za vse take zbrane živali velja nižji zdravstveni status;

(b)          se gojeni kopitarji in gojena perutnina zbirajo in so premaknjeni v končni namembni kraj v drugi državi članici čim prej po zapustitvi obrata izvora in najpozneje v roku, določenem v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 132(c);

(c)          so sprejeti potrebni ukrepi za biološko zaščito, ki zagotavljajo, da zbrani gojeni kopitarji in zbrana gojena perutnina:

(i)      niso v stiku z gojenimi kopitarji ali gojeno perutnino nižjega zdravstvenega statusa;

(ii)     ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na gojene kopitarje ali gojeno perutnino v kraju dejavnosti zbiranja;

(d)          so gojeni kopitarji ali gojena perutnina identificirani in jih po potrebi spremljajo naslednji dokumenti:

(i)      identifikacijski in registracijski dokumenti, če je tako določeno v členih 106(b), 107(b), 109(c), 110(b) in 113 (b) ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 114 in 117, razen če so bila odobrena odstopanja v skladu s členom 115;

(ii)     veterinarska spričevala, kadar so obvezna v skladu s členoma 140 in 141(c), razen če so bila odobrena odstopanja v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 141(a);

(iii)     lastni deklaracijski dokument, kadar je obvezen v skladu s členom 148.

Člen 132 Pooblastilo glede dejavnosti zbiranja

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)          posebnimi pravili za dejavnosti zbiranja, kadar se izvajajo drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki dopolnjujejo ukrepe iz člena 131(b) in (c) ;

(b)          merili, v skladu s katerimi lahko države članice izvora odobrijo, da se dejavnosti zbiranja izvajajo na prevoznih sredstvih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 130(2);

(c)          časovnim obdobjem od premika gojenih kopitarjev ali gojene perutnine iz obrata izvora do njihovega premika v državo članico po končanem zbiranju, kakor je navedeno v členu 131(b);

(d)          ukrepi za biološko zaščito iz člena 131(c).

Oddelek 5 Premiki gojenih kopenskih živali, ki niso gojeni kopitarji in gojena perutnina, v druge države članice

Člen 133 Premiki gojenih kopenskih živali, ki niso gojeni kopitarji in gojena perutnina, v druge države članice in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo gojene kopenske živali, ki niso gojeni kopitarji ali gojena perutnina, iz obrata v eni državi članici v drugo državo članico le, če navedene živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na živali v namembnem kraju.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi pravili za zagotovitev, da gojene kopenske živali, ki niso gojeni kopitarji ali gojena perutnina, ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

3.           Komisija pri določanju podrobnih pravil v delegiranih aktih iz odstavka 2 upošteva:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ki so relevantne za vrste s seznama ali kategorije gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;

(b)     zdravstveni status obratov, kompartmentov, območij in držav članic izvora ter namembnih krajev glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(c)     vrste obratov in vrste proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;

(d)     vrste premika glede na končno uporabo živali v namembnem kraju;

(e)     kategorije in vrste gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;

(f)      starost gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;

(g)     druge epidemiološke dejavnike.

Oddelek 6 Odstopanja od ukrepov za zmanjšanje tveganja in njihovo dopolnjevanje

Člen 134 Živali, namenjene v zaprte obrate, in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko v zaprte obrate premikajo le tiste gojene kopenske živali , ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     izvirajo iz drugega zaprtega obrata;

(b)     ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na vrste ali kategorije živali s seznama v zaprtem namembnem obratu, razen če je tak premik odobren za znanstvene namene.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     podrobnimi pravili za premike gojenih kopenskih živali v zaprte obrate, ki dopolnjujejo tiste, določene v odstavku 1 tega člena;

(b)     posebnimi pravili za premike gojenih kopenskih živali v zaprte obrate, kadar vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja zagotavljajo, da taki premiki ne predstavljajo velikega tveganja za zdravje gojenih kopenskih živali v navedenem zaprtem obratu in v sosednjih obratih.

Člen 135 Odstopanja za premike gojenih kopenskih živali v znanstvene namene in delegirani akti

1.           Pristojni organ namembnega kraja lahko, če na to pristane pristojni organ kraja izvora, odobri premike na ozemlje države članice, v kateri se gojijo kopenske živali v znanstvene namene, ki ne izpolnjujejo zahtev iz oddelkov 1 do 5, z izjemo členov 121, 122, 123(1)(a)(ii) in 124.

2.           Pristojni organi odobrijo odstopanja iz odstavka 1 le, če:

(a)     pristojni organi namembnega kraja in kraja izvora:

(i)      sklenejo sporazum o pogojih za take premike;

(ii)      sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja za zagotovitev, da navedeni premiki ne ogrožajo zdravstvenega statusa krajev na poti in namembnih krajev glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(iii)     kadar je to primerno, obvestijo pristojne organe držav članic, ki jih živali prečkajo, o odobrenem odstopanju in pogojih, v katerih se odobri;

(b)     navedeni premiki navedenih živali potekajo pod nadzorom pristojnih organov kraja izvora, namembnega kraja in, kadar je ustrezno, pristojnega organa države članice, ki jo žival prečkajo.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo pravila za odstopanja iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki jih odobrijo pristojni organi.

Člen 136 Odstopanja glede rekreativne uporabe, športnih in kulturnih dogodkov, paše in dela v bližini meja

1.           Pristojni organ namembnega kraja lahko odobri odstopanja od zahtev iz oddelkov 2 do 5, z izjemo členov 123(a) in (b), 124 in 125, za premike gojenih kopenskih živali med državami članicami po Uniji, če so taki premiki namenjeni za:

(a)     rekreativno uporabo v bližini meja;

(b)     razstave ter za športne, kulturne in podobne dogodke, organizirane v bližini meja;

(c)     pašo gojenih kopenskih živali na območjih za pašo, deljenih med državami članicami;

(d)     delo gojenih kopenskih živali v bližini meja držav članic.

2.           O odstopanjih, ki jih odobri pristojni organ namembnega kraja, za premike gojenih kopenskih živali v namene iz odstavka 1 se dogovorijo države članice izvora in namembne države članice ter sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo, da taki premiki ne predstavljajo velikega tveganja.

3.           Države članice iz odstavka 2 obvestijo Komisijo o odobrenih odstopanjih iz odstavka 1.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo pravila za odstopanja iz odstavka 1 tega člena, ki jih odobri pristojni organ namembnega kraja.

Člen 137 Pooblastilo glede odstopanj za cirkuse, razstave, športne dogodke in rekreativno uporabo, živalske vrtove, trgovine s hišnimi živalmi ter trgovino na debelo

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)          posebnimi zahtevami, ki dopolnjujejo pravila iz oddelkov 2 do 5, glede premikov gojenih kopenskih živali v naslednje namene:

(i)      za cirkuse, živalske vrtove, trgovine za hišne živali, zavetišča za živali in trgovine na debelo;

(ii)     za razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke.

(b)          odstopanji od oddelkov 2 do 5 z izjemo členov 123(a) in (b), 124 in 125 glede premikov gojenih kopenskih živali iz točke (a).

Člen 138 Pooblastilo za začasno odstopanje za premike posebnih vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za začasna odstopanja od pravil iz tega poglavja za premike posebnih vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali, če:

(a)          zahteve za premike iz členov 127, 129(1), 130, 131, 133(1), 134(1), 135(1) in (2) ter 136 in pravil, sprejetih v skladu s členi 128(1), 129(2), 132, 133(2), 134(2), 135(3), 136(4) in 137, učinkovito ne zmanjšujejo tveganj, ki jih predstavlja premik takih živali; ali

(b)          se izkaže, da se bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) širijo kljub zahtevam za premike, določenim v skladu z oddelki 1 do 6.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z boleznimi, ki predstavljajo tveganje z zelo velikim učinkom, in ob upoštevanju zadev iz člena 139 sprejme v skladu s postopkom iz člena 255(3) izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Člen 139 Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka

Komisija pri določanju pravil v delegiranih in izvedbenih aktih iz členov 134(2), 135(3), 136(4), 137 in 138 upošteva:

(a)          tveganja, povezana s premiki, opisanimi v navedenih določbah;

(b)          zdravstveni status kraja izvora in namembnega kraja glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(c)          živalske vrste s seznama za bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(d)          sprejete ukrepe za biološko zaščito v kraju izvora, namembnem kraju in krajih na poti;

(e)          kakršne koli posebne pogoje v obratih, v katerih se gojijo kopenske živali;

(f)           značilne vzorce premikov za vrsto obrata ter vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, ki jih to zadeva;

(g)          druge epidemiološke dejavnike.

Oddelek 7 Veterinarsko spričevalo

Člen 140 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali spremljajo veterinarska spričevala

1.           Izvajalci dejavnosti lahko naslednje vrste in kategorije gojenih kopenskih živali v drugo državo članico premaknejo le, če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga pristojni organ države članice izvora izda v skladu s členom 146(1):

(a)     kopitarji;

(b)     perutnina;

(c)     gojene kopenske živali, ki niso kopitarji in perutnina ter so namenjene v zaprt obrat;

(d)     gojene kopenske živali, razen tistih iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, kadar se to zahteva v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 141(1)(c).

2.           Izvajalci dejavnosti ne smejo premakniti gojenih kopenskih živali znotraj države članice ali iz ene države članice v drugo državo članico, razen če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga pristojni organ države članice izvora izda v skladu s členom 146(1), in če so izpolnjeni pogoji iz naslednjih točk (a) in (b):

(a)     gojene kopenske živali lahko zapustijo območje z omejitvami iz členov 55(1)(f)(ii), 56 in 64 (1), ter zanje veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni iz členov 55(1), 65(1), 74(1) ali 78(1) in (2) ali pravil, sprejetih v skladu s členi 55(2), 67, 71(3), 74(3), 79, 81(3) ali 248;

(b)     gojene kopenske živali so iz tistih vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni.

3.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 tega člena spremlja gojene kopenske živali od kraja izvora do končnega namembnega kraja, razen če so v pravilih, sprejetih v skladu s členom 144, določeni posebni ukrepi.

Člen 141 Pooblastilo glede obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali spremljajo veterinarska spričevala

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     odstopanji od zahtev za veterinarsko spričevalo iz člena 140(1) za premike gojenih kopenskih živali, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni zaradi:

(i)      vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali, ki se premikajo, in bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ki se nanašajo na vrste s seznama;

(ii)      metod gojenja in vrste proizvodnje navedenih vrst in kategorij gojenih kopenskih živali;

(iii)     predvidene uporabe gojenih kopenskih živali;

(iv)     namembnega kraja gojenih kopenskih živali; ali

(b)     posebnimi pravili glede zahtev za veterinarsko spričevalo iz člena 140(1), kadar pristojni organ sprejme posebne ukrepe za spremljanje ali biološko zaščito zaradi zmanjšanja tveganja, ob upoštevanju zadev iz odstavka 2 tega člena, ki zagotavljajo:

(i)      sledljivost gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;

(ii)      da so gojene kopenske živali, ki se premikajo, v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določenimi v oddelkih 1 do 6;

(c)     zahtevo za veterinarska spričevala za premike vrst in kategorij gojenih kopenskih žival, razen tistih iz člena 140(1)(a), (b) in (c), kadar je veterinarsko spričevalo nujno za zagotovitev, da so pri zadevnem premiku izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določene v oddelkih 1 do 6.

2.           Pri določitvi posebnih pravil iz odstavka 1(b) Komisija upošteva:

(a)     zaupanje pristojnega organa v ukrepe za biološko zaščito, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti v skladu s členom 9(1)(b) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 9(2);

(b)     zmogljivost pristojnega organa, da sprejme potrebne in ustrezne ukrepe ter dejavnosti v skladu s to uredbo, kot je določeno v členu 12(1);

(c)     raven pridobljenega osnovnega znanja o zdravju živali, kot je določeno v členu 10, in podpore, kot je določena v členu 12(2);

(d)     učinkovitost veterinarskih obiskov, kot je določeno v členu 23 in pravilih, sprejetih v skladu s členom 24, če niso vzpostavljene druge ustrezne sheme spremljanja, zagotavljanja kakovosti ali uradnega nadzora, kot je določeno v členu 23(1)(c);

(e)     učinkovitost obveščanja in poročanja na ravni Unije, kot je določeno v členih 17 do 20 ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 17(3), 18(3) in 21, ki ju izvaja pristojni organ;

(f)      izvajanje spremljanja, kot je določeno v členu 25, in programov spremljanja, kot je določeno v členu 27 in pravilih, sprejetih v skladu s členoma 28 in 29.

3.           Komisija pri določanju zahtev za veterinarska spričevala iz odstavka 1(c) tega člena upošteva zadeve iz odstavka 1(a)(i) do (iv).

Člen 142 Vsebina veterinarskih spričeval

1.           Veterinarsko spričevalo vsebuje naslednje informacije:

(a)     obrat ali kraj izvora, namembni obrat ali kraj ter po potrebi obrate za dejavnosti zbiranja ali za počitek gojenih kopenskih živali;

(b)     opis gojenih kopenskih živali;

(c)     število gojenih kopenskih živali;

(d)     identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, kadar sta obvezni v skladu s členi 106, 107, 109, 110 in 113 ter pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114 in 117, razen če so odobrena odstopanja v skladu s členom 115; in

(e)     potrebne informacije, ki dokazujejo, da gojene kopenske živali izpolnjujejo ustrezne zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določene v oddelkih 1 do 6.

2.           Veterinarsko spričevalo lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 143 Pooblastilo in izvedbeni akti glede vsebine veterinarskih spričeval

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     podrobnimi pravili o vsebini veterinarskega spričevala, določeni v členu 142(1), za različne kategorije in vrste gojenih kopenskih živali ter za posebne vrste premikov, določene v pravilih, sprejetih na podlagi člena 144;

(b)     dodatnimi informacijami, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu, določenem v členu 142(1).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 144 Pooblastilo glede posebnih vrst premikov gojenih kopenskih živali

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posebnimi ukrepi, ki dopolnjujejo obveznost izvajalcev dejavnosti zagotoviti, da živali spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 140 in pravilih, sprejetih v skladu s členom 141, za naslednje vrste premikov gojenih kopenskih živali:

(a)          premiki gojenih kopitarjev in gojene perutnine, ki na poti pred prihodom v končni namembni kraj prestanejo dejavnosti zbiranja, določene v členu 130;

(b)          premiki gojenih kopenskih živali, ki ne smejo nadaljevati svoje poti do končnega namembnega kraja in se morajo vrniti v kraj izvora ali se premakniti v drugi kraj zaradi enega ali več od naslednjih razlogov:

(i)      predvidena pot je bila nepričakovano prekinjena zaradi dobrobiti živali;

(ii)     nepričakovanih nesreč ali dogodkov na poti;

(iii)     gojene kopenske živali so bile zavrnjene v namembnem kraju v državi članici ali na zunanjih mejah Unije;

(iv)    gojene kopenske živali so bile zavrnjene v kraju zbiranja ali počitka;

(v)     gojene kopenske živali so bile zavrnjene v tretji državi;

(c)          premiki gojenih kopenskih živali, namenjenih za razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke, ter njihov povratek v kraj izvora.

Člen 145 Obveznosti izvajalcev dejavnosti, da sodelujejo s pristojnim organom glede veterinarskih spričeval

Izvajalci dejavnosti:

(a)          pristojnemu organu predložijo vse informacije, ki so potrebne za izpolnitev veterinarskega spričevala, določene v členu 140(1) in (2) ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 143(1) ali 144;

(b)          po potrebi omogočijo pregled dokumentov in identitete ter fizični pregled gojenih kopenskih živali, kot je določeno v členu 146(3).

Člen 146 Pristojnost pristojnih organov za veterinarska spričevala

1.           Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premik gojenih kopenskih živali v drugo državo članico, kadar je to obvezno v skladu s členom 140 ali delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členoma 141(1) in 143(2), če so izpolnjene naslednje zahteve za premik:

(a)     zahteve iz členov 121, 122(1), 123, 125, 126, 127, 129, 130, 131, 133(1), 134(1), 135 in 136;

(b)     zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členi 122(2), 128(1), 132, 133(2), 134(2), 135(4), 136(4) in 137;

(c)     zahteve iz izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 138.

2.           Veterinarska spričevala:

(a)     potrdi in podpiše uradni veterinar;

(b)     so veljavna tako dolgo, kot je določeno v pravilih, sprejetih na podlagi odstavka 4(c), v tem obdobju pa gojene kopenske živali, za katere je spričevalo izdano, še naprej izpolnjujejo pogoje za zdravstveno varstvo živali, navedene v spričevalu.

3.           Uradni veterinar pred podpisom veterinarskega spričevala preveri, ali gojene kopenske živali, za katere je spričevalo izdano, izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja na podlagi pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov, kot je določeno v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 4.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo pravila o:

(a)     vrstah pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov za različne vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, ki jih mora opraviti uradni veterinar v skladu z odstavkom 3 tega člena, da preveri skladnost z zahtevami iz tega poglavja;

(b)     rokih za izvedbo takih pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov in za izdajo veterinarskih spričeval s strani uradnega veterinarja pred premikom pošiljk gojenih kopenskih živali;

(c)     veljavnosti veterinarskih spričeval.

Člen 147 Elektronska veterinarska spričevala

Elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, berejo in pošiljajo prek sistema IMSOC, lahko nadomestijo priložena veterinarska spričevala iz člena 146(1), kadar:

(a)          taka elektronska veterinarska spričevala vsebujejo vse informacije, ki jih določa vzorec veterinarskega spričevala v skladu s členom 142 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 143;

(b)          sta zagotovljena sledljivost gojenih kopenskih živali in povezava med navedenimi živalmi in elektronskim veterinarskim spričevalom.

Člen 148 Lastna deklaracija izvajalcev dejavnosti o premiku v druge države članice

1.           Izvajalci dejavnosti v kraju izvora izdajo lastni deklaracijski dokument za premike gojenih kopenskih živali iz kraja izvora v eni državi članici v namembni kraj v drugi državi članici ter zagotovijo, da ta dokument spremlja take živali, kadar ni obvezno, da jih spremlja veterinarsko spričevalo iz člena 140(1) in (2).

2.           Lastni deklaracijski dokument, kot je določen v odstavku 1, vsebuje naslednje informacije o gojenih kopenskih živalih:

(a)     kraj izvora, namembni kraj in po potrebi vse kraje zbiranja ali počitka;

(b)     opis gojenih kopenskih živali, njihove vrste, kategorije in količine;

(c)     identifikacijo in registracijo, kadar je to obvezno v skladu s členi 106, 107, 109, 110 in 113(a) ter pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114 in 117;

(d)     informacije, ki dokazujejo, da gojene kopenske živali izpolnjujejo zahteve za premik iz oddelkov 1 do 6.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     podrobnimi pravili o vsebini lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 2 tega člena za različne kategorije in vrste živali;

(b)     informacijami, ki jih je treba navesti v lastnem deklaracijskem dokumentu poleg tistih iz odstavka 2 tega člena.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorec lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 8 Obveščanje o premikih gojenih kopenskih živali v druge države članice

Člen 149 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede obveščanja o premikih gojenih kopenskih živali v druge države članice

Izvajalci dejavnosti vnaprej obvestijo pristojni organ države članice izvora o predvidenih premikih gojenih kopenskih živali iz navedene države članice v drugo državo članico, kadar:

(a)          mora živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 146 in 147 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 146(4);

(b)          mora živali spremljati veterinarsko spričevalo za gojene kopenske živali, kadar se premikajo z območja z omejitvami in zanje veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 140(2);

(c)          je obvestilo obvezno v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 151(1).

Za namene prvega odstavka tega člena izvajalci dejavnosti pristojnemu organu svoje države članice izvora predložijo vse potrebne informacije, ki organu omogočajo, da o premiku gojenih kopenskih živali obvesti pristojni organ namembne države članice v skladu s členom 150(1).

Člen 150 Pristojnost pristojnih organov za obveščanje o premikih v druge države članice

1.           Pristojni organ države članice izvora obvesti pristojni organ namembne države članice o premikih gojenih kopenskih živali, kot so opisani v členu 149.

2.           Obvestilo iz odstavka 1 se vedno, ko je to mogoče, pošlje prek sistema IMSOC.

3.           Države članice določijo regije, ki obravnavajo obvestila o premikih iz odstavka 1.

4.           Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ države članice izvora izvajalcu dejavnosti odobri, da pošlje pristojnemu organu namembne države članice delno ali popolno obvestilo o premikih gojenih kopenskih živali prek sistema IMSOC.

Člen 151 Pooblastilo in izvedbeni akti glede obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov za obveščanje o premikih

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     zahtevami za izvajalce dejavnosti glede predhodnega obveščanja v skladu s členom 149 o premikih med državami članicami gojenih kopenskih živali iz kategorij ali vrst, razen tistih iz točk (a) in (b) navedenega člena, kadar je sledljivost takih premikov navedenih vrst ali kategorij živali potrebna za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za zdravstveno varstvo živali pri premikih iz oddelkov 1 do 6;

(b)     potrebnimi informacijami za obveščanje o premikih gojenih kopenskih živali, kot je določeno v členih 149 in 150;

(c)     postopki v nujnih primerih za obveščanje o premikih gojenih kopenskih živali v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema IMSOC;

(d)     zahtevami za določitev regij, ki obravnavajo obvestila o premikih, s strani držav članic, kot je določeno v členu 150(3).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)     obliki obvestil o premikih gojenih kopenskih živali, ki jih:

(i)      izvajalci dejavnosti pošiljajo pristojnemu organu države članice izvora v skladu s členom 149;

(ii)      pristojni organ države članice izvora pošilja namembni državi članici v skladu s členom 150;

(b)     rokih za:

(i)      potrebne informacije iz člena 149, ki jih izvajalec dejavnosti pošlje pristojnemu organu države članice izvora;

(ii)      obvestilo o premikih gojenih kopenskih živali, ki ga pošlje pristojni organ države članice izvora v skladu s členom 150(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 4 Premiki kopenskih hišnih živali po Uniji

Člen 152 Nekomercialni premiki kopenskih hišnih živali ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Skrbniki hišnih živali lahko izvajajo nekomercialne premike kopenskih hišnih živali iz vrst s seznama v Prilogi I iz ene države članice v drugo državo članico le, če:

(a)     so navedene kopenske hišne živali identificirane in jih spremlja identifikacijski dokument, kadar je to obvezno v skladu s členom 112 ali pravili, sprejetimi v skladu s členoma 114(e) in 117;

(b)     so bili med navedenim premikom sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki zagotavljajo, da kopenske hišne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni na gojene kopenske živali v namembnem kraju in med prevozom.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz odstavka 1(b) tega člena za zagotovitev, da kopenske hišne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni na živali med prevozom in v namembnem kraju in po potrebi ob upoštevanju zdravstvenega statusa namembnega kraja.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o ukrepih za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenih v odstavku 1 tega člena in pravilih, sprejetih v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 254(2).

Poglavje 5 Premiki divjih kopenskih živali

Člen 153 Divje kopenske živali

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo divje živali iz habitata v eni državi članici v habitat ali obrat v drugi državi članici le, kadar:

(a)     so divje živali iz habitata premaknjene tako, da na poti ali v namembnem kraju ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ali porajajočih se bolezni;

(b)     divje živali ne prihajajo iz habitata z območja z omejitvami, za katerega veljajo omejitve premikov zaradi pojava bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ali porajajoče se bolezni za vrste s seznama iz členov 70(2)(c) ter 80(1) in (2) in pravil, sprejetih v skladu s členi 70(3)(b), 71(3), 80(4) in 81(3), ali ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 245 in 246 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so bila v skladu z navedenimi pravili odobrena odstopanja;

(c)     divje živali spremlja veterinarsko spričevalo ali drugi dokumenti, kadar je veterinarsko spričevalo potrebno za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določene v točkah (a) in (b) tega odstavka ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 154(1)(c) in (d);

(d)     pristojni organ države članice izvora o premiku obvesti pristojni organ namembne države članice, kadar je veterinarsko spričevalo obvezno v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 154(1)(c).

2.           Kadar je veterinarsko spričevalo obvezno v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 154(1)(c), se za premike divjih kopenskih živali uporabljajo zahteve iz členov 142, 145, 146(1), (2) in (3) ter 147 in pravil, sprejetih v skladu s členi 143, 144 in 146(4).

3.           Kadar je obvestilo o premikih obvezno v skladu z odstavkom 1(d) tega člena, se za premike divjih kopenskih živali uporabljajo zahteve iz členov 149 in 150 ter pravil, sprejetih v skladu z delegiranimi akti, določenimi v členu 151.

Člen 154 Pooblastila glede premikov divjih kopenskih živali

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih divjih kopenskih živali, določenih v členu 153(1)(a) in (b);

(b)     zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri vnosu divjih kopenskih živali, ki se jih premika iz narave:

(i)      v obrate;

(ii)      z namenom, da se jih goji kot hišne živali;

(c)     vrstami premikov divjih kopenskih živali, ki jih mora zaradi njihove vrste ali okoliščin spremljati veterinarsko spričevalo ali drug dokument, ter vsebino takega spričevala ali drugega dokumenta;

(d)     obvestilom, ki ga pristojni organ države članice izvora pošlje pristojnemu organu namembne države članice v primeru premikov divjih kopenskih živali med državami članicami, ter informacijami, ki jih je treba navesti v takih obvestilih.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o zahtevah iz člena 153 in delegiranih pravil, sprejetih v skladu z odstavkom 1, glede:

(a)     vzorcev veterinarskih spričeval in drugih dokumentov, ki morajo spremljati divje kopenske živali pri premiku divjih kopenskih živali, če je to določeno v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 1(c);

(b)     oblike obvestila, ki ga pošlje pristojni organ države članice izvora, in rokih za taka obvestila, kadar je to določeno v pravilih, sprejetih v skladu z odstavkom 1(d).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 6 Premiki zarodnega materiala po Uniji

Oddelek 1 Splošne zahteve

Člen 155 Splošne zahteve za premike zarodnega materiala

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da premik zarodnega materiala ne ogroža zdravstvenega statusa gojenih kopenskih živali v namembnem kraju glede:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(b)     porajajočih se bolezni.

2.           Izvajalci dejavnosti lahko premaknejo zarodni material iz svojih obratov in ga sprejmejo vanje le, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)     prihaja iz obratov, ki:

(i)      jih je pristojni organ v skladu s členom 88(a) vnesel v register obratov in država članica izvora ni odobrila odstopanja v skladu s členom 83;

(ii)      jih je pristojni organ odobril v skladu s členom 92(1), kadar je to obvezno v skladu s členom 89(1) ali 90;

(b)     izpolnjuje zahteve glede sledljivosti iz člena 118(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 119(1).

3.           Izvajalci dejavnosti pri prevozu zarodnega materiala gojenih kopenskih živali izpolnjujejo zahteve iz člena 122.

4.           Izvajalci dejavnosti ne premikajo zarodnega materiala iz obrata v eni državi članici v obrat v drugi državi članici, razen če pristojni organ namembne države članice izrecno odobri tak premik, kadar je navedeni zarodni material treba uničiti zaradi izkoreninjenja bolezni v okviru programa izkoreninjenja, določenega v členih 30(1) ali (2).

Člen 156 Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih v namembnem kraju, ki sprejmejo zarodni material iz obrata v drugi državi članici:

(a)     preverijo, ali:

(i)      so nameščene identifikacijske oznake v skladu s členom 118 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 119;

(ii)      material spremljajo veterinarska spričevala, kot je določeno v členu 159;

(b)     obvestijo pristojni organ o vsaki nepravilnosti v zvezi s:

(i)      prejetim zarodnim materialom;

(ii)      sredstvi za identifikacijo iz točke (a)(i);

(iii)     veterinarskimi spričevali iz točke (a)(ii), ki morajo spremljati material.

2.           V primeru nepravilnosti, navedenih v odstavku 1(b), izvajalec dejavnosti nadzira zarodni material, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve v zvezi z njim.

Oddelek 2 Premiki zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge države članice

Člen 157 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede premikov zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge države članice

1.           Izvajalci dejavnosti lahko zarodni material gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge državo članico premikajo le, če je navedeni zarodni material:

(a)     odvzet, pridobljen, pripravljen in shranjen v obratih z zarodnim materialom, ki so v skladu s členoma 92(1) in 94 odobreni za navedeni namen;

(b)     izpolnjuje zahteve glede sledljivosti za vrsto zarodnega materiala v skladu s členom 118 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 119;

(c)     odvzet od živali darovalk, ki izpolnjujejo potrebne zahteve za zdravstveno varstvo živali za zagotovitev, da se z zarodnim materialom ne širijo bolezni s seznama;

(d)     odvzet, pridobljen, pripravljen, skladiščen in prevožen tako, da se zagotovi, da se z njim ne bodo širile bolezni s seznama.

2.           Izvajalci dejavnosti ne smejo premikati zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine iz obrata z zarodnim materialom, za katerega veljajo omejitve premikov, ki se nanašajo na vrste s seznama v skladu s:

(a)     členi 55(1)(a), (c), (e) in (f)(ii), 56, 61(1)(a), 62(1), 65(1)(c), 74(1), 78(1) in (2);

(b)     pravili, sprejetimi v skladu s členi 55(2), 63, 67, 71(3), 74(3), 79 in 81(2); in

(c)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so v pravilih, sprejetih v skladu s členom 247, določena odstopanja.

Člen 158 Pooblastilo glede premikov zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge države članice

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge države članice, določenih v členu 157, ki podrobno določajo:

(a)          pravila za odvzem, pridobivanje, pripravo in shranjevanje zarodnega materiala navedenih gojenih živalih v odobrenih obratih, kot je navedeno v členu 157(1)(a);

(b)          zahteve za zdravstveno varstvo živali iz člena 157(1)(c):

(i)      za gojene živali, katerim je bil odvzet zarodni material;

(ii)     glede osamitve ali karantene gojenih živali darovalk iz točke (i);

(c)          laboratorijske in druge teste na gojenih živalih darovalkah in zarodnem materialu;

(d)          zahteve za zdravstveno varstvo živali pri odvzemu, pridobivanju, pripravi, skladiščenju ali drugih postopkih in prevozu, določene v členu 157(1)(d);

(e)          odstopanja od pravil iz člena 157 za izvajalce dejavnosti, ob upoštevanju tveganj, ki jih predstavlja tak zarodni material, in kakršnih koli sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Oddelek 3 Veterinarsko spričevalo in obvestilo o premiku

Člen 159 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede veterinarskih spričeval za premike zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine ter delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premaknejo zarodni material gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine le, če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 3 za premik:

(a)     v drugo državo članico;

(b)     znotraj države članice ali v drugo državo članico, kadar:

(i)      lahko zarodni material gojenih živali zapusti območje z omejitvami, za katere veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, določeni v členih 55(1)(f)(ii), 56, 64, 65, 74(1) in 78 ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 55(2), 67, 71(3), 74(3) 79 in 81(2), ali ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so bila v skladu z navedenimi pravili iz te točke odobrena odstopanja od zahteve glede veterinarskih spričeval; in

(ii)      je zarodni material gojenih živali iz tistih vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni ali ukrepi v nujnih primerih iz točke (i).

2.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 spremlja zarodni material od kraja izvora do namembnega kraja.

3.           Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premike zarodnega materiala iz odstavka 1.

4.           Členi 142, 145, 146 in 147 ter pravila, sprejeta v skladu s členi 143, 144 in 146(4), se uporabljajo za veterinarska spričevala za zarodni material iz odstavka 1 tega člena, člen 148(1) ter pravila, sprejeta na podlagi člena 148(2), pa za lastno deklaracijo o premikih zarodnega materiala.

5.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za veterinarska spričevala iz odstavka 1 tega člena za premike zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama zaradi:

(a)     vrste zarodnega materiala ali vrste živali, iz katere navedeni material izvira;

(b)     metod pridobivanja in priprave v obratu z zarodnim materialom;

(c)     predvidene uporabe zarodnega materiala;

(d)     sprejetih alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vrsto in kategorijo zarodnega materiala ter obrata z zarodnim materialom.

Člen 160 Vsebina veterinarskih spričeval

1.           Veterinarsko spričevalo za zarodni material, določeno v členu 159, vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     obrat izvora zarodnega materiala ter njegov namembni obrat ali kraj;

(b)     vrsto zarodnega materiala in vrste gojenih živali darovalk;

(c)     količino zarodnega materiala;

(d)     označbe zarodnega materiala, kadar je to obvezno v skladu s členom 118(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 119(1);

(e)     potrebne informacije, ki dokazujejo, da zarodni material v pošiljki izpolnjuje zahteve za premike ustreznih vrst, določene v členih 155 in 157 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 158.

2.           Veterinarsko spričevalo za zarodni material, določeno v členu 159, lahko vsebuje tudi druge informacije, ki so obvezne v skladu z zakonodajo Unije.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     informacijami, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(b)     veterinarskimi spričevali za različne vrste zarodnega materiala in za zarodni material različnih živalskih vrst.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval za zarodni material. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 161 Obveščanje o premikih zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v druge države članice

1.           Izvajalci dejavnosti:

(a)     vnaprej obvestijo pristojni organ v svoji državi članici izvora o predvidenem premiku zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine v drugo državo članico, kadar:

(i)      mora zarodni material v skladu s členom 159(1) spremljati veterinarsko spričevalo;

(ii)      se za zarodni material zahteva obvestilo o premiku v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 151(1), ob upoštevanju odstavka 3 tega člena.

(b)     predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 obvesti pristojni organ namembne države članice o premiku zarodnega materiala.

2.           Pristojni organ države članice izvora v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 151, obvesti pristojni organ namembne države članice o premikih zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine.

3.           Člena 149 in 150 ter pravila, sprejeta v skladu s členom 151, se uporabljajo za obveščanje o zarodnem materialu.

Oddelek 4 Premiki zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine, v druge države članice

Člen 162 Zarodni material gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo zarodni material gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine, v drugo državo članico le, če ne predstavlja velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na vrste s seznama v namembnem kraju ob upoštevanju zdravstvenega statusa namembnega kraja.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali, veterinarskimi spričevali in obveščanjem o premikih zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in perutnine, ob upoštevanju:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) za vrste s seznama;

(b)     vrste živali, katerim je bil zarodni material odvzet, in vrste zarodnega materiala;

(c)     zdravstvenega status kraja izvora in namembnega kraja;

(d)     vrste odvzema, pridobivanja, priprave in shranjevanja;

(e)     drugih epidemioloških dejavnikov.

3.           Kadar so v skladu z odstavkom 2 tega člena veterinarska spričevala in obvestila o premikih zarodnega materiala obvezna:

(a)     se za taka spričevala uporabljajo pravila iz členov 159, 160 in 161 ter pravila, sprejeta na podlagi členov 159(5) in 160(3);

(b)     se za obvestilo o premiku uporabljajo pravila iz člena 161(1) in (2).

Oddelek 5 Odstopanja

Člen 163 Zarodni material za znanstvene namene in delegirani akti

1.           Z odstopanjem od oddelkov 1 do 4 lahko pristojni organ namembnega kraja odobri premike zarodnega materiala za znanstvene namene, ki ne izpolnjuje zahtev iz navedenih oddelkov, z izjemo zahtev iz členov 155(1), 155(2)(c), 155(3) in 156, vendar izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)     pred tako odobritvijo mora pristojni organ namembnega kraja sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja za zagotovitev, da premiki navedenega zarodnega materiala ne ogrožajo zdravstvenega statusa krajev na poti in namembnih krajev glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(b)     premiki navedenega zarodnega materiala potekajo pod nadzorom pristojnega organa namembnega kraja.

2.           Ko pristojni organ namembnega kraja odobri odstopanje v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti države članice izvora in države članice, ki jih živali prečkajo, ter navede pogoje za odobritev takega odstopanja.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za odstopanja, ki jih odobri pristojni organ namembnega kraja, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Poglavje 7 Proizvodnja, predelava in distribucija proizvodov živalskega izvora v Uniji

Člen 164 Splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da proizvodi živalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije v Uniji ne povzročajo širjenja:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ob upoštevanju zdravstvenega statusa kraja proizvodnje, predelave ali namembnega kraja;

(b)     porajajočih se bolezni.

2.           Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da proizvodi živalskega izvora ne prihajajo iz obratov ali obratov živilske dejavnosti ali da niso pridobljeni iz živali, ki prihajajo iz obratov, za katere veljajo:

(a)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so v pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, določena odstopanja od zahteve iz odstavka 1;

(b)     omejitve premikov, ki se uporabljajo za gojene kopenske živali in proizvode živalskega izvora, kot je določeno v členih 31(1), 55(1)(e), 56, 61(1)(a), 62(1), 65(1)(c), 70(1)(b), 74(1)(a), 78(1) in (2) ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 55(2), 63, 66, 71(3), 74(3), 79 in 81(2), razen če je v navedenih pravilih določeno odstopanje od navedenih omejitev premikov.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami, ki spreminjajo in dopolnjujejo zahteve iz odstavka 2 tega člena za premike proizvodov živalskega izvora, ob upoštevanju:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in vrst, ki jih prizadene navedena bolezen;

(b)     povezanih tveganj.

Člen 165 Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede veterinarskih spričeval in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo naslednje proizvode živalskega izvora znotraj države članice ali v drugo državo članico le, če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 3 za:

(a)     proizvode živalskega izvora, ki:

(i)      lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi v nujnih primerih iz pravil, sprejetih v skladu s členom 248;

(ii)      izvirajo iz živali iz vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi v nujnih primerih;

(b)     proizvode živalskega izvora, ki:

(i)      lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členi 31(1), 55(1)(f)(ii), 56, 61(1)(a), 62(1), 64, 65(1)(c), 70(1)(b), 74(1)(a), 78(1) in (2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členi 55(2), 63, 67, 71(3), 74(3) 79 in 81(2);

(ii)      izvirajo iz živali iz vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni;

2.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 spremlja proizvode živalskega izvora od kraja izvora do namembnega kraja.

3.           Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premike proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1.

4.           Za veterinarska spričevala za premike proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo členi 145, 146, 147 in pravila, sprejeta v skladu s členi 143, 144 in 146(4).

5.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za veterinarska spričevala iz odstavka 1 tega člena in pogoje za taka odstopanja za premike proizvodov živalskega izvora, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni zaradi:

(a)     vrste proizvodov živalskega izvora;

(b)     ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora, da se zmanjša tveganje za širjenje bolezni;

(c)     predvidene uporabe proizvodov živalskega izvora;

(d)     namembnega kraja proizvodov živalskega izvora.

Člen 166 Vsebina veterinarskih spričeval ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora, določeno v členu 165(1), vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     obrat ali kraj izvora ter namembni obrat ali kraj;

(b)     opis proizvodov živalskega izvora;

(c)     količino proizvodov živalskega izvora;

(d)     identifikacijo proizvodov živalskega izvora, kadar je to obvezno v skladu s členom 65(1)(h) ali pravili, sprejetimi v skladu s členom 67(a);

(e)     potrebne informacije za dokaz, da proizvodi živalskega izvora izpolnjujejo zahteve glede omejitve premikov, določene v členu 164(2) in pravilih, sprejetih v skladu s členom 164(3).

2.           Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora iz odstavka 1 lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z informacijami, ki se navedejo v veterinarskem spričevalu, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval za proizvode živalskega izvora iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 167 Obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora v druge države članice

1.           Izvajalci dejavnosti:

(a)     vnaprej obvestijo pristojni organ v svoji državi članici izvora o predvidenem premiku proizvodov živalskega izvora, kadar mora v skladu s členom 165(1) pošiljke spremljati veterinarsko spričevalo;

(b)     predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 obvesti pristojni organ namembne države članice o premiku proizvodov živalskega izvora.

2.           Pristojni organ države članice izvora obvesti pristojni organ namembne države članice o premikih proizvodov živalskega izvora v skladu s členom 150 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 151.

3.           Člena 149 in 150 ter pravila, sprejeta v skladu s členom 151, se uporabljajo za obveščanje o proizvodih živalskega izvora.

Poglavje 8 Področje uporabe nacionalnih ukrepov

Člen 168 Nacionalni ukrepi glede premikov živali in zarodnega materiala

1.           Države članice lahko sprejmejo nacionalne ukrepe v zvezi s premiki gojenih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala na svojem ozemlju.

2.           Navedeni nacionalni ukrepi:

(a)     upoštevajo pravila za premike živali in zarodnega materiala, določena v poglavjih 3, 4, 5 in 6, ter ne smejo biti v nasprotju z navedenimi pravili;

(b)     ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;

(c)     ne presegajo omejitev, kaj je primerno in potrebno za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(d).

Člen 169 Nacionalni ukrepi za omejevanje učinka bolezni, razen bolezni s seznama

Kadar bolezen, ki ni ena od bolezni s seznama, predstavlja veliko tveganje za zdravstveno stanje gojenih kopenskih živali v državi članici, lahko zadevna država članica sprejme nacionalne ukrepe za obvladovanje navedene bolezni, če navedeni ukrepi:

(a)          ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;

(b)          ne presegajo omejitev, kaj je primerno in potrebno za obvladovanje navedene bolezni.

NASLOV II Vodne živali in proizvodi, ki izvirajo iz vodnih živali

Poglavje 1 Registracija, odobritev, vodenje evidence in registri

Oddelek 1 Registracija obratov akvakulture

Člen 170 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate akvakulture

1.            Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture morajo zato, da bodo registrirani v skladu s členom 171, pred začetkom takih dejavnosti:

(a)     obvestiti pristojni organ o katerem koli obratu akvakulture, za katerega so odgovorni;

(b)     pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:

(i)      ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(ii)      lokacijo in opis objektov;

(iii)     kategorije, vrste in število živali iz akvakulture v obratu akvakulture in zmogljivost obrata akvakulture;

(iv)     vrste obrata akvakulture;

(v)     druge značilnosti obrata, ki so pomembne za določanje tveganja v tem obratu.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:

(a)     vsako bistveno spremembo obratov akvakulture, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1(b);

(b)     vsako prenehanje dejavnosti v obratu akvakulture.

3.           Obratom akvakulture, ki jih je treba odobriti v skladu s členom 174(1), ni treba predložiti informacij iz odstavka 1 tega člena.

4.           Izvajalec dejavnosti lahko vloži vlogo za registracijo, določeno v odstavku 1, za skupino obratov akvakulture, če izpolnjujejo pogoje iz točke (a) ali (b):

(a)     vsi obrati akvakulture se nahajajo na epidemiološko povezanem območju in vsi izvajalci dejavnosti na tem območju uporabljajo enotni sistem biološke zaščite;

(b)     za vse obrate je odgovoren isti izvajalec dejavnosti ter

(i)      vsi obrati akvakulture uporabljajo enotni sistem biološke zaščite in

(ii)      so geografsko blizu.

Kadar vloga za registracijo zajema skupino obratov, se za vse obrate akvakulture iz skupine uporabljajo pravila iz odstavkov 1 do 3 tega člena in iz člena 171(2) ter pravila, sprejeta v skladu s členom 173, ki se sicer uporabljajo za en obrat akvakulture.

Člen 171 Obveznosti pristojnih organov glede registracije obratov akvakulture

Pristojni organ registrira:

(a)          obrate akvakulture v register obratov akvakulture iz člena 183(1), kadar izvajalec dejavnosti predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 170(1);

(b)          skupino obratov akvakulture v navedeni register obratov akvakulture, če so izpolnjena merila iz člena 170(4).

Člen 172 Odstopanja od obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate akvakulture

Z odstopanjem od člena 170(1) lahko države članice izvzamejo nekatere kategorije obratov akvakulture od izpolnjevanja zahtev za registracijo, pri čemer upoštevajo:

(a)          kategorije, vrste in število ali prostornino živali iz akvakulture v obratu akvakulture in zmogljivost obrata akvakulture;

(b)          vrste obrata akvakulture;

(c)          premike živali iz akvakulture v obrat akvakulture in iz njega.

Člen 173 Izvedbena pooblastila glede odstopanj od obveznosti za registracijo obratov akvakulture

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)          informacijah, ki jih morajo predložiti izvajalci dejavnosti za registracijo obratov akvakulture, kot je določeno v členu 170(1);

(b)          vrstah obratov akvakulture, za katere lahko države članice odobrijo odstopanja od zahteve za registracijo, določene v členu 172, če navedeni obrati predstavljajo majhno tveganje, ob upoštevanju meril iz člena 172.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 2 Odobritev nekaterih vrst obratov akvakulture

Člen 174 Odobritev nekaterih obratov akvakulture in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti v naslednjih vrstah obratov akvakulture pri pristojnem organu v skladu s členom 178(1) vložijo vlogo za odobritev, svojih dejavnosti pa ne začnejo, dokler jih pristojni organ ne odobri v skladu s členom 179(1):

(a)     obratov akvakulture, v katerih se gojijo živali iz akvakulture z namenom, da se premaknejo iz navedenega obrata akvakulture žive ali kot proizvodi, ki izvirajo iz živali iz akvakulture; vendar taka vloga ni obvezna, kadar se premaknejo izključno:

(i)      za neposredno dobavo končnemu potrošniku za prehrano ljudi v majhnih količinah ali

(ii)      lokalnim prodajalnam na drobno, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;

(b)     drugih obratov akvakulture, ki predstavljajo veliko tveganje zaradi:

(i)      kategorij, vrst in števila živali iz akvakulture v obratu akvakulture;

(ii)      vrste obrata akvakulture;

(iii)     premikov živali iz akvakulture v obrat akvakulture in iz njega.

2.           Izvajalci dejavnosti prenehajo izvajati dejavnost v obratu akvakulture iz odstavka 1:

(a)     kadar pristojni organ prekliče ali začasno prekliče odobritev v skladu s členom 182(2) ali

(b)     kadar v primeru pogojne odobritve, izdane v skladu s členom 181(3), obrat akvakulture ne izpolni preostalih neizpolnjenih zahtev iz člena 181(3) in ne pridobi končne odobritve v skladu s členom 182(4).

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo pravila za odobritev obratov akvakulture iz odstavka 1 tega člena, ki se nanašajo na:

(a)     odstopanja od zahtev za izvajalce dejavnosti, da pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev vrst obratov akvakulture iz odstavka 1(a);

(b)     vrste obratov akvakulture, ki morajo biti odobreni v skladu z odstavkom 1(b).

4.           Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 3 upošteva:

(a)     vrste in kategorije živali iz akvakulture, ki se gojijo v obratu akvakulture;

(b)     vrsto obrata akvakulture in vrsto proizvodnje;

(c)     značilne vzorce premikov za vrsto obrata akvakulture ter vrste ali kategorije živali iz akvakulture, ki jih to zadeva.

5.           Izvajalec dejavnosti lahko vloži vlogo za odobritev skupine obratov akvakulture, če so izpolnjene zahteve iz člena 175(a) in (b).

Člen 175 Odobritev skupine obratov akvakulture, ki jo izda pristojni organ

Pristojni organ lahko izda odobritev, določeno v členu 179(1), za skupino obratov akvakulture, če izpolnjujejo pogoje iz točke (a) ali (b):

(a)          vsi obrati akvakulture se nahajajo na epidemiološko povezanem območju in vsi izvajalci dejavnosti uporabljajo enotni sistem biološke zaščite; vendar se morajo odpremni centri, obrati za prečiščevanje in podobni obrati, ki se nahajajo znotraj takega epidemiološko povezanega območja, odobriti posamično;

(b)          za vse obrate akvakulture je odgovoren isti izvajalec dejavnosti in

(i)      vsi obrati akvakulture uporabljajo enotni sistem biološke zaščite in

(ii)     so geografsko blizu.

Če se za skupino obratov akvakulture izda ena odobritev, se za vse obrate akvakulture iz skupine uporabljajo pravila, določena v členih 176 in 178 do 182, ter pravila, sprejeta na podlagi členov 178(2) in 179(2), ki se sicer uporabljajo za en obrat akvakulture.

Člen 176 Odobritev statusa zaprtega obrata akvakulture

Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture, ki želijo pridobiti status zaprtega obrata:

(a)          pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev v skladu s členom 178(1);

(b)          ne smejo premakniti živali iz akvakulture v zaprt obrat akvakulture v skladu z zahtevami iz člena 203(1) in vsemi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 203(2), dokler pristojni organ v skladu s členom 179 ali 181 njihovemu obratu ne odobri navedenega statusa.

Člen 177 Odobritev obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni

Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni zagotovijo, da pristojni organ odobri njihove obrate za zakol vodnih živali za namen obvladovanja bolezni v skladu s členi 61(1)(b), 62, 68(1), 78(1) in (2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členi 63, 70(3) 71(3) in 78(3).

Člen 178 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da sporočijo informacije za pridobitev odobritve, in izvedbeni akti

1.           Izvajalci dejavnosti v vlogi za odobritev obrata, določeni v členih 174(1), 175, 176(a) in 177, pristojnemu organu predložijo naslednje informacije:

(a)     ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(b)     lokacijo obrata in opis objektov;

(c)     kategorije, vrste in število živali iz akvakulture v obratu;

(d)     vrsto obrata;

(e)     kjer je ustrezno, podrobnosti o odobritvi skupine obratov akvakulture v skladu s členom 175;

(f)      druge značilnosti obrata akvakulture, ki so pomembne za določanje tveganja, ki ga predstavlja.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:

(a)     vsako bistveno spremembo obratov, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1(c);

(b)     vsako prenehanje dejavnosti v obratu.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o informacijah, ki jih morajo izvajalci dejavnosti navesti v svoji vlogi za odobritev obrata v skladu z odstavkom 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 179 Odobritev in pogoji odobritve ter delegirani akti

1.           Pristojni organ odobri le obrate akvakulture iz členov 174(1) in 176(a), skupino obratov akvakulture iz člena 175 in obrate za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni iz člena 177, kadar taki obrati:

(a)     po potrebi izpolnjujejo zahteve glede:

(i)      karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito, ob upoštevanju zahtev iz člena 9(1)(b) in pravil, sprejetih v skladu s členom 9(2);

(ii)      spremljanja iz člena 22 in, kadar je to primerno za vrste obratov in povezana tveganja, zahteve iz člena 23 ter iz pravil, sprejetih v skladu s členom 24;

(iii)     vodenja evidence, določene v členih 185 do 187 ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 188 in 189;

(b)     imajo objekte in opremo:

(i)      ki so primerni za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje bolezni na sprejemljivo raven, ob upoštevanju vrste obrata;

(ii)      zadostne zmogljivosti za količino vodnih živali;

(c)     ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za širjenje bolezni, ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja;

(d)     imajo vzpostavljen sistem, ki izvajalcu dejavnosti omogoča, da pristojnemu organu dokaže izpolnjevanje zahtev iz točk (a), (b) in (c).

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami iz odstavka 1 tega člena glede:

(a)     karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito iz odstavka 1(a)(i);

(b)     spremljanja iz odstavka 1(a)(ii);

(c)     objektov in opreme iz odstavka 1(b).

3.           Komisija pri določanju pravil v delegiranih aktih, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2, upošteva:

(a)     tveganja, ki jih predstavlja vsaka vrsta obrata;

(b)     vrste in kategorije živali iz akvakulture ali vodnih živali;

(c)     vrsto proizvodnje;

(d)     značilne vzorce premikov za vrsto obrata akvakulture ter vrste in kategorije živali, ki se gojijo v navedenih obratih.

Člen 180 Obseg odobritve obratov

Pristojni organ v odobritvi obrata akvakulture ali obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jo izda v skladu s členom 179(1), izrecno navede:

(a)          katere vrste obratov akvakulture iz členov 174(1) in 176(a), skupin obratov akvakulture iz člena 175 in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni iz člena 177 ter pravil, sprejetih v skladu s členom 174(3)(b), zajema odobritev;

(b)          katere vrste in kategorije živali iz akvakulture zajema odobritev.

Člen 181 Postopki pristojnega organa

1.           Pristojni organ določi postopke, ki jih morajo izvajalci dejavnosti upoštevati pri vložitvi vloge za odobritev obratov v skladu s členi 174(1), 176 in 177.

2.           Po prejemu vloge izvajalca dejavnosti za odobritev v skladu s členi 174(1), 176 in 177 pristojni organ opravi pregled na kraju samem.

3.           Pristojni organ lahko obrat akvakulture pogojno odobri, če se pri pregledu vloge izvajalca dejavnosti in naknadnem pregledu obrata na kraju samem, ki ju izvede pristojni organ, kot je določeno v odstavku 1 tega člena, pokaže, da obrat izpolnjuje osnovne zahteve, ki v zadostni meri zagotavljajo, da tak obrat ne predstavlja velikega tveganja, dokler se ne izpolnijo neizpolnjene zahteve za odobritev, določene v členu 179(1) in pravilih, sprejetih v skladu s členom 179(2).

4.           Kadar pristojni organ v skladu z odstavkom 3 tega člena pogojno odobri obrat, ga dokončno odobri šele, ko se pri drugem pregledu obrata na kraju samem, opravljenem v treh mesecih od datuma pogojne odobritve, pokaže, da obrat izpolnjuje vse zahteve za odobritev iz člena 179(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 179(2).

Kadar se pri pregledu na kraju samem izkaže, da je obrat očitno napredoval, vendar še vedno ne izpolnjuje vseh zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev ne sme trajati dlje od skupaj šestih mesecev.

Člen 182 Pregled, začasni preklic in preklic odobritev pristojnega organa

1.           Pristojni organ redno pregleduje odobritve obratov, izdane v skladu s členom 179(1).

2.           Kadar pristojni organ ugotovi resne nepravilnosti v obratu glede skladnosti z zahtevami iz člena 179(1) in pravil, sprejetih v skladu s členom 179(2), izvajalec dejavnosti pa ne more zagotoviti ustreznih jamstev, da bodo navedene nepravilnosti odpravljene, pristojni organ sproži postopek za preklic odobritve obrata.

Vendar lahko pristojni organ začasno prekliče odobritev obrata, kadar lahko izvajalec dejavnosti zagotovi, da bodo navedene nepravilnosti odpravljene v razumnem roku.

3.           Odobritev se po začasnem preklicu ali preklicu v skladu z odstavkom 2 obnovi šele, ko pristojni organ ugotovi, da obrat v celoti izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe za navedeno vrsto obrata.

Oddelek 3 Register obratov akvakulture in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki ga vodi pristojni organ

Člen 183 Register obratov akvakulture in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni

1.           Pristojni organ vzpostavi in posodablja register:

(a)     vseh obratov akvakulture, registriranih v skladu s členom 171;

(b)     vseh obratov akvakulture, odobrenih v skladu s členom 179(1);

(c)     vseh obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, odobrenih v skladu s členom 179(1).

2.           Register obratov akvakulture iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije:

(a)     ime in naslov izvajalca dejavnosti ter njegovo registracijsko številko;

(b)     geografski položaj obrata akvakulture ali, kadar je to primerno, skupine obratov akvakulture;

(c)     vrsto proizvodnje v obratu;

(d)     po potrebi podatke o oskrbi z vodo in njenem odvajanju v obratu;

(e)     vrste živali iz akvakulture, ki se gojijo v obratu;

(f)      najnovejše informacije o zdravstvenem statusu registriranega obrata akvakulture oziroma skupine obratov glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d).

3.           Za obrate, odobrene v skladu s členom 179(1), pristojni organ omogoči javnosti dostop do vsaj tistih informacij v elektronski obliki, ki so navedene v odstavku 2(a), (c), (e) in (f) tega člena.

4.           Pristojni organ lahko po potrebi združi registracijo, opisano v odstavku 1, z registracijo za druge namene.

Člen 184 Pooblastilo in izvedbeni akti glede registrov obratov akvakulture

1.           Komisiji se v skladu s členom 254 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     informacijami, ki morajo biti navedene v registru obratov akvakulture in so določene v členu 183(1);

(b)     dostopom javnosti do navedenega registra obratov.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o obliki in postopkih za register obratov, določenih v členu 183(1) in (3).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 4 Vodenje evidence in sledljivost

Člen 185 Obveznost izvajalcev dejavnosti v obratih akvakulture, da vodijo evidenco

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture, ki jih je treba registrirati v skladu s členom 171 ali odobriti v skladu s členom 179(1), vodijo in posodabljajo evidenco, ki vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)     vse premike živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz navedenih živali, v obrat akvakulture in iz njega, pri čemer se ustrezno navede:

(i)      njihov kraj izvora ali namembni kraj;

(ii)      datum takih premikov;

(b)     veterinarska spričevala v papirni ali elektronski obliki, ki morajo spremljati živali iz akvakulture pri njihovih premikih ob prihodu v obrat akvakulture v skladu s členom 208 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 211(b) in (c) ter členom 213(2);

(c)     umrljivost v vsaki epidemiološki enoti in druge težave z boleznimi v obratu akvakulture, ki so pomembne za vrsto proizvodnje;

(d)     ukrepe za biološko zaščito, spremljanje, zdravljenja, rezultate testov in druge relevantne informacije, kot je primerno, za:

(i)      kategorijo in vrste živali iz akvakulture v obratu;

(ii)      vrsto proizvodnje v obratu akvakulture;

(iii)     vrste obrata akvakulture;

(e)     rezultate veterinarskih obiskov, ki so obvezni v skladu s členom 23(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 24.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture:

(a)     evidentirajo informacije iz odstavka 1(a) na način, ki omogoča sledljivost do kraja izvora in namembnega kraja živali iz akvakulture;

(b)     hranijo informacije iz odstavka 1 v obratu akvakulture in jih dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(c)     hranijo informacije iz odstavka 1 vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.

Člen 186 Obveznost obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, da vodijo evidenco

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jih je treba odobriti v skladu s členom 177, vodijo in posodabljajo evidenco vseh premikov živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz njih, v take obrate in iz njih.

2.           Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni:

(a)     hranijo evidenco iz odstavka 1 v obratu za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni in jo dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(b)     hranijo evidenco iz odstavka 1 vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.

Člen 187 Obveznost prevoznikov, da vodijo evidenco

1.           Prevozniki živali iz akvakulture in prostoživečih vodnih živali, namenjenih za akvakulturo, vodijo in posodabljajo evidenco o:

(a)     stopnjah umrljivosti živali iz akvakulture in prostoživečih vodnih živali med prevozom, kot je to izvedljivo glede na vrsto prevoza ter vrste živali iz akvakulture in prostoživečih vodnih živali, ki se prevažajo;

(b)     obratih akvakulture in obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jih obiščejo s prevoznim sredstvom;

(c)     vsaki menjavi vode med prevozom z navedbo virov sveže vode in mest izpusta vode.

2.           Prevozniki:

(a)     hranijo evidenco iz odstavka 1 in jo dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo;

(b)     hranijo evidenco iz odstavka 1 vsaj tako dolgo, kot določi pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.

Člen 188 Pooblastilo glede vodenja evidence

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili za dopolnitev zahtev za vodenje evidence iz členov 185, 186 in 187, ki določajo pravila o:

(a)     odstopanjih od zahtev za vodenje evidence za:

(i)      izvajalce dejavnosti nekaterih kategorij obratov akvakulture in prevoznike;

(ii)      obrate akvakulture, ki gojijo malo število živali, ali prevoznike, ki prevažajo malo število živali;

(iii)     nekatere kategorije ali vrste živali;

(b)     informacijah, ki jih morajo izvajalci dejavnosti evidentirati poleg tistih, določenih v členih 185(1), 186(1) in 187(1);

(c)     najkrajšem obdobju, v katerem je treba hraniti evidenco iz členov 185, 186 in 187.

2.           Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 upošteva:

(a)     tveganja, ki jih predstavlja vsaka vrsta obrata akvakulture;

(b)     kategorije ali vrste živali iz akvakulture v obratu akvakulture;

(c)     vrsto proizvodnje v obratu;

(d)     značilne vzorce premikov za vrsto obrata akvakulture ali obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni;

(e)     število ali prostornino živali iz akvakulture v obratu ali ki se prevažajo.

Člen 189 Izvedbena pooblastila glede vodenja evidence

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)          obliki evidence, ki jo je treba voditi v skladu s členi 185, 186 in 187;

(b)          elektronskem vodenju navedene evidence;

(c)          operativnih specifikacijah za vodenje evidence.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 2 Premiki vodnih živali, razen vodnih hišnih živali, po Uniji

Oddelek 1 Splošne zahteve

Člen 190 Splošne zahteve za premike vodnih živali

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da premik vodnih živali ne ogroža zdravstvenega statusa namembnega kraja glede:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(b)     porajajočih se bolezni.

2.           Izvajalci dejavnosti ne premikajo vodnih živali v obrat akvakulture ali za prehrano ljudi niti jih ne izpuščajo v naravo, kadar za take vodne živali veljajo:

(a)     omejitve premikov, ki vplivajo na zadevno kategorijo in vrsto živali v skladu s pravili iz členov 55(1), 56, 61(1), 62, 64, 65, 70(1) in (2), 74(1), 78(1) in (2), 80(1) in (2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členi 55(2), 63, 67, 70(3), 71(3), 74(3), 79, 80(4) in 81(2); ali

(b)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 244 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248.

Vendar pa lahko izvajalci dejavnosti premikajo navedene vodne živali, če so v naslovu II dela III določena odstopanja od omejitev takih premikov ali izpustov ali odstopanja od ukrepov v nujnih primerih iz pravil, sprejetih v skladu s členom 248.

3.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vodne živali, potem ko zapustijo kraj izvora, odpremljene čim prej v končni namembni kraj.

Člen 191 Ukrepi za preprečevanje bolezni med prevozom in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za preprečevanje bolezni za zagotovitev:

(a)     da zdravstveni status vodnih živali ni ogrožen med prevozom;

(b)     da dejavnosti prevoza vodnih živali ne povzročajo možnosti širjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na ljudi ali živali v krajih na poti in v namembnem kraju;

(c)     da se izvedejo čiščenje, razkuževanje in dezinfestacija opreme in prevoznih sredstev ter drugi ustrezni ukrepi za biološko zaščito, kot je primerno glede na tveganja, povezana s prevozom;

(d)     da se vsaka menjava vode med prevozom vodnih živali, namenjenih za akvakulturo, izvede v krajih in pod pogoji, ki ne ogrožajo zdravstvenega statusa naslednjih živali glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d):

(i)      vodnih živali, ki se prevažajo;

(ii)      vseh vodnih živali na poti do namembnega kraja;

(iii)     vodnih živali v namembnem kraju.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     čiščenjem, razkuževanjem in dezinfestacijo opreme in prevoznih sredstev v skladu z odstavkom 1(c) ter uporabo biocidnih pripravkov v navedene namene;

(b)     drugimi ustreznimi ukrepi za biološko zaščito med prevozom, kot je določeno v odstavku 1(c);

(c)     menjavo vode med prevozom, kot je določeno v odstavku 1(d).

Člen 192 Sprememba predvidene uporabe

1.           Vodne živali, ki so premaknjene za uničenje ali zakol v skladu z ukrepi iz točke (a) ali (b), se ne uporabijo za noben drug namen:

(a)     ukrepi za obvladovanje bolezni, določeni v členih 31(1), 55(1), 56, 61, 62, 64, 65, 67, 70, 74(1), 78 in 80 ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 55(2), 63, 66, 70(3), 71(3), 74(3), 79, 80(3) in 81(2);

(b)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248.

2.           Vodne živali, ki so premaknjene za prehrano ljudi, akvakulturo, izpust v naravo ali kateri koli drug poseben namen, se ne uporabijo za noben drug namen.

Člen 193 Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju

1.           Izvajalci dejavnosti v obratih in nosilci živilske dejavnosti, ki prejmejo živali iz akvakulture:

(a)     preverijo, ali živali spremljajo:

(i)      bodisi veterinarska spričevala, določena v členih 208(1), 209 in 224(1) ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 188, 211 in 213;

(ii)      bodisi lastni deklaracijski dokumenti, določeni v členu 281(1) in pravilih, sprejetih v skladu s členom 218(3) in (4);

(b)     obvestijo pristojni organ o vsaki nepravilnosti v zvezi s:

(i)      prejetimi živalmi iz akvakulture;

(ii)      dokumenti, navedenimi v točkah (a)(i) in (ii).

2.           V primeru kakršne koli nepravilnosti, navedene v odstavku 1(c), izvajalec dejavnosti osami živali iz akvakulture, ki jih navedena nepravilnost zadeva, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve v zvezi z njimi.

Člen 194 Splošne zahteve za premike vodnih živali, ki prečkajo države članice in so namenjene za izvoz iz Unije v tretje države ali ozemlja

Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da živali iz akvakulture, ki so namenjene za izvoz v tretjo državo ali ozemlje in ki prečkajo ozemlje druge države članice, izpolnjujejo zahteve iz členov 190, 191 in 192.

Oddelek 2 Vodne živali, namenjene v obrate akvakulture ali za izpust v naravo

Člen 195 Povečana umrljivost ali drugi resni bolezenski znaki

1.           Izvajalci dejavnosti ne premikajo vodnih živali iz obrata akvakulture ali iz narave v drugi obrat akvakulture ali jih izpuščajo v naravo, če izvirajo iz obrata akvakulture ali okolja:

(a)     s povečano umrljivostjo ali

(b)     z drugimi resnimi nepojasnjenimi bolezenskimi znaki.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ na podlagi ocene tveganja odobri tak premik ali izpust vodnih živali, če vodne živali izvirajo iz dela obrata akvakulture ali iz narave, ki ni povezan z epidemiološko enoto, kjer se je pojavila povečana umrljivost ali drugi bolezenski znaki.

Člen 196 Premik živali iz akvakulture, namenjenih v države članice, območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premaknejo živali iz akvakulture iz obrata akvakulture za namene iz točke (a) ali (b) tega člena le, če navedene živali iz akvakulture izvirajo iz države članice ali njenega območja ali kompartmenta, ki je bilo v skladu s členom 36(3) ali 37(4) razglašeno za prosto bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c), kadar so navedene živali iz vrst s seznama za navedene bolezni s seznama, živali iz akvakulture pa:

(a)     se vnesejo v državo članico ali njeno območje ali kompartment, ki:

(i)      je bilo razglašeno za prosto bolezni v skladu s členom 36(3) ali 37(4) ali

(ii)      izvaja program izkoreninjenja ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), kot je določen v členu 30(1) in (2);

(b)     so namenjene:

(i)      v obrat akvakulture:

– ki ga je treba registrirati v skladu s členom 171 ali

– ki ga je treba odobriti v skladu s členi 174, 175, 176 in 177, ali

(ii)      za izpust v naravo.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za premike ali izpust iz odstavka 1 tega člena, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) zaradi:

(a)     vrste, kategorij in faze življenjskega cikla živali iz akvakulture;

(b)     vrste obrata izvora in namembnega obrata;

(c)     predvidene uporabe živali iz akvakulture;

(d)     namembnega kraja živali iz akvakulture;

(e)     obdelav, metod predelave in drugih posebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo v kraju izvora ali namembnem kraju.

Člen 197 Odstopanja, ki jih države članice odobrijo izvajalcem dejavnosti glede premikanja živali iz akvakulture med državami članicami, območji ali kompartmenti, ki izvajajo program izkoreninjenja

Z odstopanjem od člena 196(1) lahko države članice izvajalcem dejavnosti odobrijo, da premaknejo živali iz akvakulture v območje ali kompartment druge države članice, za katerega je bil v skladu s členom 30(1) in (2) vzpostavljen program izkoreninjenja bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), iz drugega območja ali kompartmenta, za katerega je bil vzpostavljen tak program izkoreninjenja istih bolezni s seznama, če tak premik ne ogroža zdravstvenega statusa namembne države članice, območja ali kompartmenta.

Člen 198 Ukrepi držav članic glede izpusta živali iz akvakulture v naravo

Države članice lahko zahtevajo, da se živali iz akvakulture izpustijo v naravo le, če izvirajo iz države članice, območja ali kompartmenta, ki je v skladu s členom 36(1) ali 37(1) razglašeno za prosto bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), in če je vrsta živali iz akvakulture, ki se izpusti, ena do vrst s seznama, ne glede na zdravstveni status območja, kamor se živali iz akvakulture izpustijo.

Člen 199 Premik prostoživečih vodnih živali, namenjenih v države članice, območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti

1.           Člena 196 in 197 se uporabljata tudi za premike prostoživečih vodnih živali, namenjenih v obrate akvakulture ali obrate za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni:

(a)     ki jih je treba registrirati v skladu s členom 171 ali

(b)     ki jih je treba odobriti v skladu s členi 174 do 177.

2.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ukrepe za preprečevanje bolezni, tako da premik prostoživečih vodnih živalih med habitati ne predstavlja velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na vodne živali v namembnem kraju.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za preprečevanje bolezni, ki jih morajo v skladu z odstavkom 2 tega člena sprejeti izvajalci dejavnosti.

Oddelek 3 Vodne živali, namenjene za prehrano ljudi

Člen 200 Premik živali iz akvakulture, namenjenih v države članice, območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premaknejo živali iz akvakulture iz obrata akvakulture za namene iz točke (a) ali (b) tega odstavka le, če navedene živali iz akvakulture izvirajo iz države članice, njenega območja ali kompartmenta, ki je bil v skladu s členom 36(3) ali 37(4) razglašen za prost bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) ali (c), kadar so navedene živali iz vrst s seznama za navedene bolezni s seznama, in:

(a)     se vnesejo v državo članico ali njeno območje ali kompartment, ki je bil v skladu s členom 36(3) ali 37(4) razglašen za prost bolezni ali za katerega je v skladu s členom 30(1) ali (2) vzpostavljen program izkoreninjenja ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c);

(b)     so namenjene za prehrano ljudi.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko države članice izvajalcem dejavnosti odobrijo, da živali iz akvakulture vnašajo v območje ali kompartment, za katerega je bil v skladu s členom 30(1) ali (2) vzpostavljen program izkoreninja bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c), iz drugega območja ali kompartmenta, za katerega je bil vzpostavljen program izkoreninja istih bolezni v navedeni državi članici, če tak premik ne ogroža zdravstvenega statusa države članice, njenega območja ali kompartmenta.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za tiste premike živali iz akvakulture iz odstavka 2 tega člena, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni zaradi:

(a)     vrste, kategorij in faze življenjskega cikla živali iz akvakulture;

(b)     metod gojenja živali iz akvakulture in vrste proizvodnje v obratu akvakulture izvora in namembnem obratu akvakulture;

(c)     predvidene uporabe živali iz akvakulture;

(d)     namembnega kraja živali iz akvakulture;

(e)     obdelav, metod predelave in drugih posebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo v kraju izvora ali namembnem kraju.

Člen 201 Premik prostoživečih vodnih živali, namenjenih v države članice, območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti

1.           Člen 200(1) in (2) ter pravila, sprejeta v skladu s členom 200(3), se uporabljajo tudi za premike prostoživečih vodnih živali, namenjenih za prehrano ljudi, v države članice, njena območja ali kompartmente, ki so v skladu s členom 36(3) ali 37(4) razglašeni za proste bolezni ali ki v skladu s členom 30(1) ali (2) izvajajo program izkoreninjenja, kadar so taki ukrepi potrebni za zagotovitev, da prostoživeče vodne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na vodne živali v namembnem kraju.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami za premike prostoživečih vodnih živali, namenjenih za prehrano ljudi, ki dopolnjujejo odstavek 1 tega člena.

Oddelek 4 Vodne živali, ki niso namenjene v obrate, za izpust v naravo ali za prehrano ljudi

Člen 202 Premik vodnih živali, ki niso namenjene v obrate, za izpust v naravo ali za prehrano ljudi, in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo potrebne preventivne ukrepe za zagotovitev, da premiki vodnih živali, ki niso namenjene v obrate, za izpust v naravo ali za prehrano ljudi, ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na vodne živali v namembnem kraju.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s preventivnimi ukrepi, določenimi v odstavku 1 tega člena, za zagotovitev, da vodne živali ne širijo bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ob upoštevanju zadev iz odstavka 3 tega člena.

3.           Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 2 upošteva:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ki so relevantne za vrste ali kategorije vodnih živali s seznama;

(b)     zdravstveni status kompartmentov, območij in držav članic izvora ter namembnih kompartmentov, območij in držav članic glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(c)     kraj izvora in namembni kraj;

(d)     vrsto premikov vodnih živali;

(e)     vrste in kategorije vodnih živali;

(f)      starost vodnih živali;

(g)     druge epidemiološke dejavnike.

Oddelek 5 Odstopanja od oddelkov 1 do 4 in dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Člen 203 Vodne živali, namenjene v zaprte obrate akvakulture, in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko v zaprte obrate akvakulture premikajo le tiste vodne živali, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     izvirajo iz drugega zaprtega obrata akvakulture;

(b)     ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) na živalske vrste s seznama v zaprtem namembnem obratu akvakulture, razen če je tak premik odobren za znanstvene namene.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     podrobnimi zahtevami za premike živali iz akvakulture v zaprte obrate akvakulture, ki dopolnjujejo tiste iz odstavka 1 tega člena;

(b)     posebnimi pravili za premike živali iz akvakulture v zaprte obrate akvakulture, kadar vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja zagotavljajo, da taki premiki ne predstavljajo velikega tveganja za zdravje živali iz akvakulture v navedenem zaprtem obratu akvakulture in v sosednjih obratih.

Člen 204 Odstopanja za premike vodnih živali v znanstvene namene in delegirani akti

1.           Pristojni organ namembnega kraja lahko, če na to pristane pristojni organ kraja izvora, odobri premike na svoje ozemlje vodnih živali za znanstvene namene, ki ne izpolnjujejo zahtev iz oddelkov 1 do 4, z izjemo členov 190(1) in (3), 191, 192 in 193.

2.           Pristojni organi odobrijo odstopanja za premike vodnih živali v znanstvene namene v skladu z odstavkom 1 le, če:

(a)     pristojni organi namembnega kraja in kraja izvora:

(i)      sklenejo sporazum o pogojih za take premike;

(ii)      sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja za zagotovitev, da premiki navedenih vodnih živali ne ogrožajo zdravstvenega statusa krajev na poti in namembnih krajev glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(iii)     kadar je to primerno, obvestijo pristojni organ države članice, ki jo žival prečkajo, o odobrenem odstopanju in pogojih, v katerih se to odstopanje odobri;

(b)     premiki navedenih vodnih živali potekajo pod nadzorom pristojnih organov kraja izvora in namembnega kraja ter, kadar je ustrezno, pristojnega organa države članice, ki jo živali prečkajo.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo pravila za odstopanja iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki jih odobrijo pristojni organi.

Člen 205 Pooblastilo glede posebnih zahtev in odstopanj za razstave, živalske vrtove, trgovine s hišnimi živalmi, vrtne ribnike, komercialne akvarije in trgovine na debelo

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)          posebnimi zahtevami, ki dopolnjujejo pravila iz oddelkov 1 do 4, glede premikov vodnih živali v naslednje namene:

(i)      za živalske vrte, trgovine s hišnimi živalmi in trgovine na debelo;

(ii)     za razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke; ali

(iii)     za komercialne akvarije;

(b)          odstopanji od oddelkov 1 do 4 z izjemo členov 190(1) in (3), 191, 192 in 193 glede premikov vodnih živali iz točke (a).

Člen 206 Pooblastilo za začasna odstopanja za premike posebnih vrst ali kategorij vodnih živali

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o začasnih odstopanjih od pravil iz tega poglavja za premike posebnih vrst ali kategorij vodnih živali, če:

(a)          zahteve za premike, določene v členih 195, 196(1), 197, 198, 199(1) in (2), 200, 201(1), 202(1), 203(1), 204(1) in (2) ter pravilih, sprejetih na podlagi členov 196(2), 199(3), 201(2), 202(2), 203(2), 204(3) in 205, učinkovito ne zmanjšujejo tveganj, ki jih predstavljajo nekateri premiki navedenih vodnih živali; ali

(b)          se izkaže, da se bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) širijo kljub zahtevam za premike, določenim v skladu z oddelki 1 do 5.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki se nanašajo na bolezen s seznama in predstavljajo tveganje z zelo velikim učinkom, in ob upoštevanju zadev iz člena 205 sprejme v skladu s postopkom iz člena 255(3) izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Člen 207 Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka

Komisija pri določanju pravil v delegiranih in izvedbenih aktih iz členov 203(2), 204(3), 205 in 206 upošteva:

(a)          tveganja, povezana s premikom;

(b)          zdravstveni status kraja izvora in namembnega kraja glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(c)          vrste vodnih živali s seznama za bolezni s seznama iz člena 8(1)(d);

(d)          sprejete ukrepe za biološko zaščito;

(e)          kakršne koli posebne pogoje, v katerih so živali iz akvakulture gojene;

(f)           značilne vzorce premikov za vrsto obrata akvakulture ter vrste ali kategorije živali iz akvakulture, ki jih to zadeva;

(g)          druge epidemiološke dejavnike.

Oddelek 6 Veterinarsko spričevalo

Člen 208 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali iz akvakulture spremlja veterinarsko spričevalo

1.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo le živali iz akvakulture, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga v skladu s členom 216(1) izda pristojni organ kraja izvora, če gre za živali iz vrst s seznama za bolezni s seznama iz točke (a) in se premikajo ali:

(a)     so namenjene za vnos v državo članico, njeno območje ali kompartment, ki je bil v skladu s členom 36(3) ali 37(4) razglašen za prost bolezni ali za katerega je v skladu s členom 30(1) ali (2) vzpostavljen program izkoreninjenja ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(b) in (c); in

(b)     so namenjene:

(i)      v obrat akvakulture;

(ii)      za izpust v naravo;

(iii)     za prehrano ljudi.

2.           Izvajalci dejavnosti lahko premikajo le živali iz akvakulture, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga v skladu s členom 216(1) izda pristojni organ kraja izvora, če gre za živali iz vrst s seznama za zadevne bolezni iz točke (a) in se premikajo ali:

(a)     lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje ene ali več od bolezni s seznama iz člena 8(1)(a) in (b), ki so določeni v členih 55(1)(f)(ii), 56, 64, 65(1), 74(1), 78(1) in (2) ali pravilih, sprejetih v skladu s členi 55(2), 67, 68, 71(3), 74(3), 79 in 81(2) in 248;

(b)     so namenjene:

(i)      v obrat akvakulture;

(ii)      za izpust v naravo;

(iii)     za prehrano ljudi.

3.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da veterinarsko spričevalo spremlja živali iz akvakulture od kraja izvora do namembnega kraja, razen če so v pravilih, sprejetih v skladu s členom 214, določeni posebni ukrepi.

Člen 209 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da druge vodne živali spremlja veterinarsko spričevalo, in pooblastilo

1.           Izvajalci dejavnosti lahko vodne živali, ki niso živali iz akvakulture iz člena 208(1) in (2), premikajo le, če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga skladu s členom 216(1) izda pristojni organ kraja izvora, kadar je zaradi tveganja, povezanega s premikom navedenih vodnih živali, veterinarsko spričevalo potrebno za zagotovitev izpolnjevanja naslednjih zahtev za premike vrst živali s seznama:

(a)     zahtev iz oddelkov 1 do 5 in pravil, sprejetih v skladu z navedenimi oddelki;

(b)     ukrepov za obvladovanje bolezni iz členov 55(1), 56, 61(1), 62, 64, 65(1), 74(1), 78(1) in (2) ali pravil, sprejetih v skladu s členi 55(2), 63, 67, 68, 71(3), 74(3), 79 in 81(2).

(c)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v pravilih, sprejetih v skladu s členom 248.

2.           Člen 208 se uporablja tudi za prostoživeče vodne živali, namenjene v obrat akvakulture, razen če pristojni organ kraja izvora ugotovi, da izdaja spričevala ni izvedljiva zaradi narave kraja izvora navedenih prostoživečih vodnih živali.

3.           Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o obveznostih izvajalcev dejavnosti, določenih v odstavku 2 tega člena, za zagotovitev, da prostoživeče vodne živali, namenjene v obrat akvakulture, spremlja veterinarsko spričevalo.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 210 Odstopanje, ki ga odobrijo države članice glede nacionalnega veterinarskega spričevala

Z odstopanjem od zahtev za veterinarsko spričevalo iz členov 208 in 209 lahko države članice odobrijo odstopanja za premike nekaterih pošiljk vodnih živali brez veterinarskega spričevala na svojem ozemlju, če imajo vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja sledljivost takih pošiljk, in če so med premiki izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali iz oddelkov 1 do 5.

Člen 211 Pooblastilo glede veterinarskega spričevala za vodne živali

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)          odstopanji od zahtev za veterinarsko spričevalo iz členov 208 in 209 ter pogoji za taka odstopanja za premike vodnih živali, ki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni zaradi:

(i)      kategorije, faze življenjskega cikla ali vrste vodnih živali;

(ii)     metod gojenja in vrste proizvodnje navedenih vrst in kategorij živali iz akvakulture;

(iii)     predvidene uporabe vodnih živali;

(iv)    namembnega kraja vodnih živali;

(b)          posebnimi pravili za veterinarsko spričevalo iz členov 208 in 209, kadar alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih sprejme pristojni organ, zagotavljajo:

(i)      sledljivost vodnih živali;

(ii)     da vodne živali, ki se premikajo, izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo iz oddelkov 1 do 5;

(c)          podrobnimi pravili o veterinarskih spričevalih, ki morajo spremljati premike vodnih živali v znanstvene namene iz člena 204(1).

Člen 212 Vsebina veterinarskih spričeval

1.           Veterinarsko spričevalo vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     obrat ali kraj izvora, namembni obrat ali kraj ter, če je pomembno za širjenje bolezni, vse obrate ali kraje na poti;

(b)     opis vodnih živali;

(c)     število, prostornino ali težo vodnih živali;

(d)     potrebne informacije, ki dokazujejo, da živali izpolnjujejo zahteve za premike iz oddelkov 1 do 5.

2.           Veterinarsko spričevalo lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 213 Pooblastilo in izvedbeni akti glede vsebine veterinarskih spričeval

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z vsebino veterinarskih spričeval, določeno v členu 212(1), glede:

(a)     podrobnih pravil o vsebini navedenih veterinarskih spričeval, določeni v členu 212(1), za različne kategorije in vrste vodnih živali;

(b)     dodatnih informacij, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu, določenem v členu 212(1).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 214 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da veterinarska spričevala spremljajo vodne živali do namembnega kraja, in delegirani akti

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posebnimi ukrepi, ki dopolnjujejo zahteve za veterinarska spričevala iz člena 208, za naslednje vrste premikov vodnih živali:

(a)          premike vodnih živali, ki ne smejo nadaljevati svoje poti do končnega namembnega kraja in se morajo vrniti v kraj izvora ali se premakniti v drug kraj zaradi enega ali več od naslednjih razlogov:

(i)      predvidena pot je bila nepričakovano prekinjena zaradi dobrobiti živali;

(ii)     nepričakovanih nesreč ali dogodkov na poti;

(iii)     vodne živali so bile zavrnjene v namembnem kraju v drugi državi članici ali na zunanjih mejah Unije;

(iv)    vodne živali so bile zavrnjene v tretji državi;

(b)          premike vodnih živali, namenjenih za razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke, ter njihov povratek v kraj izvora.

Člen 215 Obveznost izvajalcev dejavnosti, da sodelujejo s pristojnimi organi glede veterinarskih spričeval

Izvajalci dejavnosti:

(a)          pristojnemu organu predložijo vse informacije, ki so potrebne za izpolnitev veterinarskega spričevala, določenega v členih 208 in 209 in pravilih, sprejetih v skladu s členi 211, 213 in 214;

(b)          kadar je to potrebno, omogočijo pregled identitete in dokumentacije ter fizični pregled vodnih živali, kot je določeno v členu 216(3) in pravilih, sprejetih v skladu s členom 216(4).

Člen 216 Pristojnost pristojnih organov za veterinarska spričevala in delegirani akti

1.           Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premik vodnih živali, kadar je to obvezno v skladu s členoma 208 in 209 ali pravili, sprejetimi na podlagi členov 211 in 214, če so izpolnjene naslednje zahteve za zdravstveno varstvo živali, kot je ustrezno:

(a)     zahteve iz členov 190, 191(1), 192, 194, 195, 196(1), 197, 198, 199(1) in (2), 200, 202(1), 203(1), 204(1) in (2);

(b)     zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členi 191(2), 196(2), 199(3), 200(3), 201(2), 202(2), 203(2), 204(3) in 205;

(c)     zahteve iz izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 206.

2.           Veterinarska spričevala:

(a)     potrdi in podpiše uradni veterinar;

(b)     veljajo tako dolgo, kot je določeno v pravilih, sprejetih na podlagi odstavka 4(b), v tem obdobju pa morajo živali iz akvakulture, za katere je bilo spričevalo izdano, še naprej izpolnjevati pogoje za zdravstveno varstvo živali, ki jih spričevalo navaja.

3.           Uradni veterinar pred podpisom veterinarskega spričevala preveri, ali vodne živali, za katere je bilo spričevalo izdano, izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja na podlagi pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov, kot je določeno v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 4, kadar je to primerno, ob upoštevanju vrst in kategorij zadevnih vodnih živali ter zahtev za zdravstveno varstvo živali.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo pravila o:

(a)     vrstah pregledov dokumentov in identitete, fizičnih pregledov in preiskav za različne vrste in kategorije vodnih živali, ki jih mora opraviti uradni veterinar v skladu z odstavkom 3 tega člena, da preveri skladnost z zahtevami iz tega poglavja;

(b)     rokih za izvedbo takih pregledov dokumentov in identitete, fizičnih pregledov in preiskav ter za izdajo veterinarskih spričeval s strani uradnega veterinarja pred premikom pošiljk vodnih živali.

Člen 217 Elektronska veterinarska spričevala

Elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, berejo in pošiljajo prek sistema IMSOC, lahko nadomestijo priložena veterinarska spričevala, določena v členu 208, kadar taka elektronska veterinarska spričevala:

(a)          vsebujejo vse informacije, ki jih določa vzorec veterinarskega spričevala v skladu s členom 212(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 213;

(b)          zagotavljajo sledljivost vodnih živali in povezavo med navedenimi živalmi in elektronskim veterinarskim spričevalom.

Člen 218 Lastna deklaracija izvajalcev dejavnosti o premikih živali iz akvakulture v druge države članice in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti v kraju izvora izdajo lastni deklaracijski dokument o premiku živali iz akvakulture iz kraja izvora v eni državi članici v namembni kraj v drugi državi članici ter zagotovijo, da ta dokument spremlja take živali iz akvakulture, kadar ni obvezno, da jih spremlja veterinarsko spričevalo, določeno v členih 208 in 209 ter pravilih, sprejetih v skladu s členoma 211 in 214.

2.           Lastni deklaracijski dokument, kot je določen v odstavku 1, vsebuje vsaj naslednje informacije o živalih iz akvakulture:

(a)     njihov kraj izvora in namembni kraj ter po potrebi vse kraje na poti;

(b)     opis živali iz akvakulture, njihovo vrsto, količino, težo ali prostornino, kot je ustrezno za zadevne živali;

(c)     potrebne informacije, ki dokazujejo, da živali iz akvakulture izpolnjujejo zahteve za premike iz oddelkov 1 do 5.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     podrobnimi pravili o vsebini lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 2 tega člena za različne vrste in kategorije živali iz akvakulture;

(b)     dodatnimi informacijami, ki jih poleg tistih iz odstavka 2 tega člena vsebuje lastni deklaracijski dokument.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorec lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Oddelek 7 Obveščanje o premikih vodnih živali v druge države članice

Člen 219 Obveznost izvajalcev dejavnosti glede obveščanja o premikih vodnih živali med državami članicami

Izvajalci dejavnosti vnaprej obvestijo pristojni organ v državi članici izvora o predvidenem premiku vodnih živali iz ene države članice v drugo, kadar:

(a)          mora vodne živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 208 in 209 ter pravili, sprejetimi v skladu s členoma 211 in 214(2);

(b)          mora vodne živali spremljati veterinarsko spričevalo za vodne živali pri premiku iz območja z omejitvami, kot je navedeno v členu 208(2)(a);

(c)          so živali iz akvakulture in prostoživeče vodne živali, ki se premikajo, namenjene:

(i)      v obrat, ki ga je treba registrirati v skladu s členom 171 ali odobriti v skladu s členi 174 do 177;

(ii)     za izpust v naravo;

(d)          je obvestilo obvezno v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 221.

Za namene obveščanja iz prvega odstavka tega člena izvajalci dejavnosti pristojnemu organu države članice izvora predložijo vse potrebne informacije, ki organu omogočajo, da o premiku obvesti pristojni organ namembne države članice v skladu s členom 220(1).

Člen 220 Pristojnost pristojnih organov za obveščanje o premikih vodnih živali v druge države članice

1.           Pristojni organ države članice izvora obvesti pristojni organ namembne države članice o premikih vodnih živali, kot je določeno v členu 219(1), razen če je bilo v skladu s členom 221(1)(c) odobreno odstopanje glede takega obveščanja.

2.           Obvestilo iz odstavka 1 tega člena se, vedno ko je to mogoče, pošlje prek sistema IMSOC.

3.           Države članice določijo regije, ki obravnavajo obvestila o premikih, določena v odstavku 1 tega člena, v imenu pristojnega organa.

4.           Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ države članice izvora izvajalcu dejavnosti odobri, da pošlje pristojnemu organu namembne države članice delno ali popolno obvestilo o premikih vodnih živali prek sistema IMSOC.

Člen 221 Pooblastilo in izvedbeni akti glede pristojnosti pristojnega organa za obveščanje o premikih vodnih živali

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     zahtevami, da izvajalci dejavnosti v skladu s členom 219(1) obveščajo o premikih med državami članicami vodnih živali iz kategorij ali vrst, razen tistih iz člena 219(1)(a), (b) in (c), kadar je sledljivost takih premikov potrebna za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali iz tega poglavja;

(b)     informacijami, ki jih potrebujejo izvajalci dejavnosti in pristojni organ za obveščanje o premikih vodnih živali, kot je določeno v členih 219(1) in 220(1);

(c)     odstopanji od zahtev za obveščanje iz člena 219(1)(c) za kategorije ali vrste vodnih živali ali vrste premikov, ki predstavljajo majhno tveganje;

(d)     postopki v nujnih primerih za obveščanje o premikih vodnih živali v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema IMSOC;

(e)     zahtevami, da države članice določijo regije, kot je določeno v členu 220(3).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)     obliki obvestil, ki jih:

(i)      izvajalci dejavnosti pošljejo pristojnemu organu države članice izvora o premikih vodnih živali v skladu s členom 219(1);

(ii)      pristojni organ države članice izvora pošlje namembni državi članici o premikih vodnih živali v skladu s členom 220(1);

(b)     rokih za:

(i)      potrebne informacije, ki jih izvajalci dejavnosti pošljejo pristojnemu organu države članice izvora v skladu s členom 219(1);

(ii)      obvestilo o premikih, ki ga pristojni organ države članice izvora pošlje v skladu s členom 220(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 3 Premiki vodnih hišnih živali po Uniji

Člen 222 Nekomercialni premiki vodnih hišnih živali ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Skrbniki hišnih živali lahko nekomercialne premike vodnih hišnih živali iz vrst s seznama v Prilogi I izvajajo le, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki zagotavljajo, da premiki ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni na živali v namembnem kraju in med prevozom.

2.           Člen 112 in pravila, določena v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 114(f), in izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 117, se uporabljajo za identifikacijo, registracijo in sledenje vodnih hišnih živali.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz odstavka 1 tega člena za zagotovitev, da vodne hišne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni na živali med prevozom in v namembnem kraju, ob upoštevanju zdravstvenega statusa namembnega kraja, kadar je to primerno.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o ukrepih za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenih v odstavku 1 tega člena in pravilih, sprejetih v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 4 Proizvodnja, predelava in distribucija proizvodov iz vodnih živali, razen živih vodnih živali, v Uniji

Člen 223 Splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da proizvodi iz vodnih živali, razen živih vodnih živali, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije v Uniji ne povzročajo širjenja:

(a)     bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), ob upoštevanju zdravstvenega statusa kraja proizvodnje, predelave in namembnega kraja;

(b)     porajajočih se bolezni.

2.           Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da proizvodi iz vodnih živali, razen živih vodnih živali, ne prihajajo iz obratov ali obratov živilske dejavnosti ali da niso pridobljeni iz živali, ki prihajajo iz obratov ali obratov živilske dejavnosti, za katere veljajo:

(a)     ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 246 in 247 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 248, razen če so za navedena pravila v delu VI določena odstopanja;

(b)     omejitve premikov, ki se uporabljajo za vodne živali in proizvode iz vodnih živali, kot je določeno v členih 31(1), 55(1), 56, 61(1)(a), 62(1), 65(1)(c), 70(1)(b), 74(1)(a), 78(1) in (2), 80(1) in (2) ter pravilih, sprejetih v skladu s členi 55(2), 63, 67, 71(3), 74(3), 79, 80(3) in 81(2), razen če je v navedenih pravilih določeno odstopanje.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami, ki dopolnjujejo zahteve iz odstavka 2 tega člena za premike proizvodov iz vodnih živali, razen živih vodnih živali, pri čemer upošteva:

(a)     bolezni in vrste vodnih živali, dovzetnih za bolezen, za katere se uporabljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov, navedene v odstavku 2;

(b)     vrste proizvodov iz vodnih živali;

(c)     ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se za proizvode iz vodnih živali izvajajo v kraju izvora in namembnem kraju;

(d)     predvideno uporabo proizvodov iz vodnih živali;

(e)     namembni kraj proizvodov iz vodnih živali.

Člen 224 Veterinarska spričevala in delegirani akti

1.           Izvajalci dejavnosti lahko naslednje proizvode iz vodnih živali, razen živih vodnih živali, premikajo le, če jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 3 za:

(a)     proizvode iz vodnih živali, ki lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi v nujnih primerih iz pravil, sprejetih v skladu s členom 248, in izvirajo iz vodnih živali tistih vrst, za katere se uporabljajo navedeni ukrepi v nujnih primerih;

(b)     proizvode iz vodnih živali, ki lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členi 31(1), 55(1)(c), 56, 61(1)(a), 62(1), 63(1), 65(1)(c), 70(1)(b), 74(1)(a), 78(1) in (2), 80(1) in (2) ter pravili, sprejetimi v skladu s členi 55(2), 63, 67, 71(3), 74(3), 79, 80(3) in 81(2), in taki proizvodi izvirajo iz vodnih živali tistih vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni.

2.           Izvajalci dejavnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 spremlja proizvode živalskega izvora od kraja izvora do namembnega kraja.

3.           Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premike proizvodov živalskega izvora, razen živih vodnih živali, iz odstavka 1.

4.           Za spričevala za premike proizvodov živalskega izvora, razen živih vodnih živali, iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo členi 212 in 214 do 217 ter pravila, sprejeta v skladu s členoma 213 in 216(4).

5.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami in podrobnimi pravili o veterinarskih spričevalih, ki spremljajo proizvode živalskega izvora, razen žive vodne živali, iz odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva:

(a)     vrste proizvodov živalskega izvora;

(b)     ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora, da se zmanjša tveganje za širjenje bolezni;

(c)     predvidene uporabe proizvodov živalskega izvora;

(d)     namembni kraj proizvodov živalskega izvora.

Člen 225 Vsebina veterinarskih spričeval ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora, razen žive vodne živali, vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     obrat ali kraj izvora ter namembni obrat ali kraj;

(b)     opis proizvodov živalskega izvora;

(c)     količino ali prostornino proizvodov živalskega izvora;

(d)     identifikacijo proizvodov živalskega izvora, kadar se to zahteva v skladu s členom 65(1)(h) ali pravili, sprejetimi na podlagi člena 66;

(e)     potrebne informacije za dokaz, da proizvodi živalskega izvora v pošiljki izpolnjujejo zahteve glede omejitve premikov, določene v členu 223(2) in pravilih, sprejetih v skladu s členom 223(3).

2.           Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora, razen žive vodne živali, lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo in dopolnjujejo informacije, ki se navedejo v veterinarskem spričevalu v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval iz odstavka 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 226 Obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora v druge države članice

1.           Izvajalci dejavnosti:

(a)     vnaprej obvestijo pristojni organ v svoji državi članici izvora o predvidenem premiku proizvodov živalskega izvora, razen živih vodnih živali, kadar mora pošiljke v skladu s členom 224(1) spremljati veterinarsko spričevalo;

(b)     predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 obvesti namembno državo članico o premiku proizvodov živalskega izvora, razen živih vodnih živali.

2.           Pristojni organ države članice izvora v skladu s členom 220(1) obvesti pristojni organ namembne države članice o premikih proizvodov živalskega izvora, razen živih vodnih živali.

3.           Člena 219 in 220 ter pravila, sprejeta v skladu s členom 221, se uporabljajo za obveščanje o proizvodih živalskega izvora, razen živih vodnih živali.

Poglavje 5 Nacionalni ukrepi

Člen 227 Nacionalni ukrepi za omejevanje učinka bolezni, razen bolezni s seznama

1.           Kadar bolezen, ki ni ena od bolezni s seznama iz člena 8(1)(d), predstavlja veliko tveganje za vodne živali v državi članici, lahko zadevna država članica sprejme nacionalne ukrepe za preprečevanje vnosa ali za obvladovanje širjenja navedene bolezni.

Države članice zagotovijo, da navedeni nacionalni ukrepi ne presegajo omejitev, kaj je primerno in potrebno za preprečevanje vnosa ali za obvladovanje širjenja bolezni v državi članici.

2.           Države članice vnaprej obvestijo Komisijo o vseh predlaganih nacionalnih ukrepih, opisanih v odstavku 1, ki bi lahko vplivali na premike med državami članicami.

3.           Komisija z izvedbenimi akti odobri in po potrebi spremeni nacionalne ukrepe iz odstavka 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

4.           Odobritev iz odstavka 3 se izda le, kadar je za preprečevanje vnosa ali za obvladovanje širjenja bolezni iz odstavka 1 treba omejiti premike med državami članicami, ob upoštevanju splošnega učinka bolezni in sprejetih ukrepov na Unijo.

NASLOV III Živali iz vrst, ki niso opredeljene kot kopenske ali vodne, in zarodni material ter proizvodi, ki izvirajo iz takih drugih živali

Člen 228 Zahteve za zdravstveno varstvo drugih živali, njihovega zarodnega materiala in proizvode, ki izvirajo iz takih drugih živali

Kadar so druge živali med vrstami s seznama za bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ter navedene druge živali ali njihov zarodni material ali proizvodi živalskega izvora predstavljajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali: se uporabljajo naslednje zahteve za zdravstveno varstvo živali:

(a)          zahteve za obrate in prevoznike glede registracije, odobritve, vodenja evidence in registrov, določene v poglavju 1 naslova I in naslova II;

(b)          zahteve glede sledljivosti za druge živali, določene v členih 102 do 105 in členih 112 in 113, in za zarodni material, določene v členu 119;

(c)          zahteve glede premikov:

(i)      drugih živali, ki živijo večinoma na kopnem ali ki so običajno dovzetne za bolezni kopenskih živali, ob upoštevanju meril iz odstavka 3(d) in (e) člena 229, ki so določene v oddelkih 1 in 6 poglavja 3 naslova I dela IV ter v poglavjih 4 in 5 naslova I dela IV;

(ii)     drugih živali, ki živijo večinoma v vodi ali ki so običajno dovzetne za bolezni vodnih živali, ob upoštevanju meril iz člena 229(3)(d) in (e), ki so določene v oddelkih 1 do 5 poglavja 2 naslova II dela IV ter v poglavju 2 naslova II;

(iii)     drugih hišnih živali, ki so določene v členih 112 in 152;

(iv)    splošne zahteve za premike zarodnega materiala, ki so določene v členih 155 in 156, ter posebne zahteve za premike zarodnega materiala v druge države članice, ki so določene v členih 162 in 163;

(v)     proizvodov živalskega izvora, in sicer splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali v fazah proizvodnje, predelave in distribucije proizvodov živalskega izvora v Uniji, določene v členih 164 in 223;

(d)          naslednje obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov glede veterinarskih spričeval ter glede lastne deklaracije za izvajalce dejavnosti:

(i)      za druge živali v skladu s pravili iz členov 140 do 148 ali členov 208 do 218;

(ii)     za zarodni material v skladu s pravili iz členov 159 in 160;

(iii)     za proizvode živalskega izvora v skladu s pravili iz členov 165 in 166 ali členov 224 in 225;

(e)          zahteve za izvajalce dejavnosti in pristojne organe glede obveščanja o premikih, pri čemer se upoštevajo zahteve iz členov 149, 150, 151, 161, 167, 219 do 221 ter 226.

Člen 229 Pooblastilo in izvedbeni akti glede zahtev za zdravstveno varstvo drugih živali, zarodni material in proizvode, ki izvirajo iz drugih živali

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo zahteve za druge živali, njihov zarodni material ali proizvode živalskega izvora, kot so določene v členu 228, ki so potrebne za zmanjšanje tveganja za bolezni iz navedenega člena, in se nanašajo na:

(a)     zahteve za obrate ali prevoznike, ki gojijo oziroma prevažajo druge živali, njihov zarodni material ali proizvode živalskega izvora, glede registracije, odobritve, vodenja evidence in registrov, kot so določene v členu 228(a);

(b)     zahteve glede sledljivosti drugih živali in njihovih zarodnega materiala, kot so določene v členu 228(b);

(c)     zahteve glede premikov drugih živali, njihovega zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, kot so določene v členu 228(c);

(d)     zahteve glede obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov v zvezi z veterinarskimi spričevali ter obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi z lastnimi deklaracijami za druge živali ter njihov zarodni material in proizvode živalskega izvora, kot so določene v členu 228(d);

(e)     zahteve glede obveščanja izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov o premikih drugih živali, njihovega zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, kot so določene v členu 228(e).

2.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi pravili za izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenih v odstavku 1 tega člena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

3.           Komisija pri sprejemu delegiranih in izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 upošteva enega ali več od naslednjih meril:

(a)     vrste ali kategorije drugih živali so v skladu s členom 7(2) navedene kot vrste s seznama za eno ali več bolezni s seznama, za katere se uporabljajo nekateri ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;

(b)     profil bolezni s seznama, ki se nanaša na vrste in kategorije drugih živali iz točke (a);

(c)     izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri zadevnih vrstah s seznama;

(d)     kopensko ali vodno okolje, v katerem večinoma živijo navedene druge živali;

(e)     vrsta bolezni, ki prizadene take druge živali, pri čemer gre lahko za bolezni, ki običajno prizadenejo kopenske ali vodne živali, ne glede na okolje, v katerem večinoma živijo, iz točke (d).

DEL V VSTOP V UNIJO IN IZVOZ

Poglavje 1 Vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo iz tretjih držav in ozemelj

Oddelek 1 zahteve za vstop v Unijo

Člen 230 Zahteve za vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora

1.           Države članice odobrijo, da v Unijo vstopijo le pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     prihajajo iz tretje države ali ozemlja, ki je v skladu s členom 231 na seznamu za posamezno vrsto in kategorijo živali ali zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, ali njegovega območja ali kompartmenta, razen če je zanje odobreno odstopanje ali dodatna pravila, sprejeta v skladu s členom 241(1);

(b)     prihajajo iz obratov, ki so odobreni in uvrščeni na seznam, kadar sta taka odobritev in uvrstitev obvezni v skladu s členom 234 in pravili, sprejetimi v skladu s členom 235;

(c)     izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo, določene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 236(1), kadar so take zahteve določene za živali, zarodni material ali proizvode živalskega izvora v pošiljki;

(d)     spremljajo jih veterinarsko spričevalo, deklaracije in drugi dokumenti, kadar je to obvezno v skladu s členom 239(1) ali pravili, sprejetimi v skladu s členom 239(4);

2.           Izvajalci dejavnosti omogočijo, da se za pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj na vstopni točki v Unijo izvede uradni nadzor v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. XXX/XXX [Publication office:enter number], razen če ni v skladu z navedeno uredbo odobreno odstopanje.

Oddelek 2 Seznam tretjih držav in ozemelj

Člen 231 Seznami tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, ter izvedbeni in delegirani akti

1.           Komisija z izvedbenimi akti določi sezname tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop posebnih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, pri čemer upošteva:

(a)     zakonodajo tretjih držav ali ozemelj na področju zdravja živali ter pravila o vstopu živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz drugih tretjih držav in ozemelj v navedeno državo ali ozemlje;

(b)     zagotovila pristojnega organa tretje države ali ozemlja v zvezi z nadzorom izvrševanja zakonodaje na področju zdravja živali iz točke (a);

(c)     organizacijo, strukturo, vire in zakonske pristojnosti pristojnega organa tretje države ali ozemlja;

(d)     postopke izdajanja veterinarskih spričeval v tretji državi ali ozemlju;

(e)     zdravstveni status živali v tretji državi ali ozemlju ali njenih/njegovih območjih ali kompartmentih v zvezi z:

(i)      boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi;

(ii)      vsemi vidiki zdravja živali in javnega zdravja ali okoljskih razmer v tretji državi ali ozemlju ali njenem/njegovem območju ali kompartmentu, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje živali ali ljudi ali okoljske razmere v Uniji;

(f)      zagotovila pristojnega organa tretje države ali ozemlja glede skladnosti ali enakovrednosti z relevantnimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo v Uniji;

(g)     rednost in odzivnost tretje države ali ozemlja pri pošiljanju informacij o nalezljivih bolezni živali na svojem ozemlju Mednarodni organizaciji za zdravje živali (OIE), zlasti informacij o boleznih, naštetih v kodeksih OIE o zdravju vodnih ali kopenskih živali;

(h)     rezultate pregledov, ki jih Komisija opravi v tretji državi ali ozemlju;

(i)      vse izkušnje, pridobljene pri predhodnih vstopih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretje države ali ozemlja, ter rezultate nadzorov takih živalih, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora na vstopni točki v Unijo.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

2.           Do sprejetja seznamov tretjih držav in ozemelj iz odstavka 1, če taki seznami niso bili pripravljeni na podlagi zakonodaje Unije iz člena 258(2), države članice določijo, iz katerih tretjih držav in ozemelj lahko posebne vrste ali kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora vstopijo v Unijo.

Za namene prvega pododstavka države članice upoštevajo merila za vključitev na sezname tretjih držav in ozemelj, ki so določena v odstavku 1(a) do (i) tega člena.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od odstavka 2 tega člena, ki omejujejo države članice pri določanju, iz katerih tretjih držav in ozemelj lahko posebna vrsta ali kategorija živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora vstopi v Unijo, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga predstavlja navedena posebna vrsta ali kategorija živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora.

Člen 232 Informacije, ki se vključijo na sezname tretjih držav in ozemelj

Komisija za vsako tretjo državo ali ozemlje na seznamih iz člena 231(1) določi naslednje informacije:

(a)          kategorije ali vrste živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, ki lahko vstopajo v Unijo iz navedene tretje države ali ozemlja;

(b)          ali živali, zarodni material ali proizvodi živalskega izvora, določeni v skladu s točko (a), lahko vstopajo v Unijo s celotnega ozemlja navedene tretje države ali ozemlja ali samo z enega ali več njenih/njegovih območij ali kompartmentov.

Člen 233 Začasen umik in umik s seznama tretjih držav in ozemelj ter izvedbeni akti

1.           Komisija z izvedbenimi akti začasno umakne ali umakne s seznama iz člena 231(1) tretjo državo ali ozemlje ali njeno/njegovo območje ali kompartment, zaradi katerega od spodnjih razlogov:

(a)     tretja država ali ozemlje ali eno ali več njenih/njegovih območij ali kompartmentov ne izpolnjuje več meril iz člena 231(1), kadar je to ustrezno za vstop v Unijo določene vrste ali kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvoda živalskega izvora;

(b)     je zdravstveno stanje živali v tretji državi ali ozemlju ali njenem/njegovem območju ali kompartmentu tako, da je začasni umik ali umik z navedenega seznama potreben za zaščito zdravstvenega statusa živali v Uniji;

(c)     kljub zahtevi Komisije, da tretja država ali ozemlje posodobi informacije o zdravstvenem stanju živali in drugih zadevah iz člena 231(1), navedena tretja država ali ozemlje ne predloži teh informacij;

(d)     tretja država ali ozemlje zavrne, da bi Komisija v imenu Unije izvedla uradni nadzor na njenem ozemlju.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki se nanašajo na resno tveganje za vnos bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) v Unijo, v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti ponovno uvrsti tretjo državo ali ozemlje ali njeno/njegovo območje ali kompartment, ki je bil začasno umaknjen ali umaknjen s seznama iz člena 231(1), zaradi:

(a)     razlogov iz odstavka 1(a) ali (c) tega člena, če tretja država ali ozemlje dokaže, da izpolnjuje merila za uvrstitev na seznam iz člena 231(1);

(b)     razlogov iz odstavka 1(b) tega člena, če tretja država ali ozemlje ustrezno zagotovi, da se je zdravstveno stanje živali, ki je bilo razlog za začasni umik ali umik z navedenega seznama, izboljšalo ali ne ogroža več zdravja živali ali ljudi v Uniji;

(c)     razlogov iz odstavka 1(d) tega člena, če:

(i)      se tretja država ali ozemlje strinja, da Komisija v imenu Unije opravi uradni nadzor na njenem ozemlju; in

(ii)      rezultati navedenega nadzora Komisije pokažejo, da tretja država ali ozemlje in njena/njegova območja ali kompartmenti izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam iz člena 231(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili, ki dopolnjujejo in spreminjajo merila za začasen umik ali umik tretje države ali ozemlja ali njenih/njegovih območij ali kompartmentov s seznama iz člena 231(1), kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Oddelek 3 Odobritev in seznami obratov v tretjih državah in ozemljih

Člen 234 Odobritev in seznami obratov

1.           Države članice dovolijo le vstop v Unijo tistih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki izvirajo iz take vrste obrata, ki jo je treba v Uniji odobriti v skladu s členom 89(2) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 89(3) in 90, če navedeni obrat v tretji državi ali ozemlju:

(a)     izpolnjuje zahteve za zdravstveno varstvo živali v navedeni tretji državi ali ozemlju, ki so enakovredne pravilom za navedeno vrsto obratov, ki se uporabljajo v Uniji;

(b)     odobri pristojni organ tretje države ali ozemlja odpreme in ga uvrsti na seznam.

2.           Komisija zbira sezname odobrenih obratov iz odstavka 1(b), ki jih prejme od pristojnih organov tretjih držav ali ozemelj.

3.           Komisija pošlje državam članicam vse nove ali posodobljene sezname odobrenih obratov, ki jih prejme od tretjih držav ali ozemelj, in jih javno objavi.

Člen 235 Pooblastilo glede odobritve in seznamov obratov

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili za odstopanje od zahtev iz člena 234(1)(b), kadar alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti v tretji državi ali ozemlju, v enaki meri zagotavljajo ustrezni zdravstveni status živali v Uniji.

Oddelek 4 Vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo

Člen 236 Pooblastilo glede zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali za:

(a)     vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj v Unijo;

(b)     premik po Uniji in ravnanje z navedenimi živalmi, zarodnim materialom in proizvodi živalskega izvora po njihovem vstopu v Unijo.

2.           Zahteve za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 1(a) so:

(a)     vsaj tako stroge kot zahteve za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe in pravil, sprejetih v skladu z njo, ki se uporabljajo za premike vrst in kategorij živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora po Uniji; ali

(b)     enakovredne zahtevam za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za vrste in kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora in so določene v delu VI te uredbe.

3.           Do sprejetja delegiranih aktov, ki določajo zahteve za zdravstveno varstvo živali glede določene vrste ali kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1 tega člena in če take zahteve še niso bile določene v skladu z zakonodajo Unije iz člena 258(2), lahko države članice uporabljajo nacionalna pravila, če:

(a)     so navedene zahteve v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena in upoštevajo zadeve iz členov 237 in 238;

(b)     navedena pravila niso manj stroga od tistih iz naslovov I in II dela IV.

Člen 237 Dejavniki, ki jih je treba upoštevati v delegiranih aktih iz člena 236 v zvezi z vstopom živali v Unijo

Komisija pri določanju zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop določenih vrst in kategorij živali v Unijo v delegiranih aktih iz člena 236(1) upošteva:

(a)          bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajoče se bolezni;

(b)          zdravstveni status Unije glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni;

(c)          vrste s seznama, dovzetne za navedene bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajoče se bolezni;

(d)          starost in spol živali,

(e)          izvor živali;

(f)           vrsto obrata in vrsto proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;

(g)          predvideni namembni kraj;

(h)          predvideno uporabo živali;

(i)           vse ukrepe za zmanjšanje tveganja, sprejete v tretji državi ali ozemlju izvora ali tranzita ali po prihodu na ozemlje Unije;

(j)           zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo pri premikih navedenih živali po Uniji;

(k)          druge epidemiološke dejavnike;

(l)           mednarodne trgovinske standarde za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na vrste in kategorije navedenih živali.

Člen 238 Dejavniki, ki jih je treba upoštevati v delegiranih aktih iz člena 236 v zvezi z vstopom zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo

Komisija pri določanju zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v delegiranih aktih iz člena 236(1) upošteva:

(a)          bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajoče se bolezni;

(b)          zdravstveni status živali, iz katerih izvirajo zarodni material ali proizvodi živalskega izvora, in Unije glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni;

(c)          vrsto in naravo določenega zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, obdelave, metode predelave in druge ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se izvajajo v kraju izvora, odpreme pošiljke ali v namembnem kraju;

(d)          vrsto obrata in vrsto proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;

(e)          predvideni namembni kraj;

(f)           predvideno uporabo zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;

(g)          zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo pri premikih zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora po Uniji;

(h)          druge epidemiološke dejavnike;

(i)           mednarodne trgovinske standarde za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na določen zarodni material in proizvode živalskega izvora.

Oddelek 5 veterinarska spričevala, deklaracije in drugi dokumenti

Člen 239 Veterinarska spričevala, deklaracije in drugi dokumenti za vstop v Unijo

1.           Države članice dovolijo vstop le tistih pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, ki jih spremljajo naslednji dokumenti:

(a)     veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora;

(b)     deklaracije ali drugi dokumenti, kadar so obvezni v skladu s pravili, sprejetimi v skladu z odstavkom 4(a).

2.           Države članice ne dovolijo vstopa pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, razen če je veterinarsko spričevalo iz odstavka 1(a) potrdil in podpisal uradni veterinar v tretji državi ali ozemlju v skladu z zahtevami za spričevala, ki so enakovredna tistim iz člena 146(3) ali 216(3) ter pravil, sprejetih na podlagi člena 146(4) ali 216(4).

3.           Države članice dovolijo, da elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, berejo in pošiljajo prek sistema IMSOC, nadomestijo priložena veterinarska spričevala iz odstavka 1, kadar taka elektronska veterinarska spričevala:

(a)     vsebujejo vse informacije, ki jih mora vključevati veterinarsko spričevalo iz odstavka 1(a) tega člena v skladu s členom 240(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 240(3);

(b)     zagotavljajo sledljivost pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ter povezave navedenih pošiljk do elektronskega veterinarskega spričevala.

4.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     odstopanji od zahtev za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 1(a) za pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora in posebnimi pravili za veterinarska spričevala za navedene pošiljke, ki predstavljajo majhno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji zaradi enega ali več od naslednjih dejavnikov:

(i)      kategorije ali vrste živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;

(ii)      metod gojenja in vrst proizvodnje živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora;

(iii)     njihove predvidene uporabe;

(iv)     alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, sprejetih v tretjih državah ali ozemljih izvora ali tranzita ali po prihodu na ozemlje Unije, ki zagotavljajo enakovredno raven varovanja zdravja živali in javnega zdravja v Uniji, kot jo določa ta uredba;

(v)     zagotovil tretjih držav ali ozemelj, da je skladnost z zahtevami za vstop v Unijo dokazana drugače, ne z veterinarskim spričevalom;

(b)     zahtevami, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ob vstopu v Unijo spremljajo deklaracije ali drugi dokumenti, ki so potrebni za dokaz, da živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz pravil, sprejetih v skladu s členom 236(1).

Člen 240 Vsebina veterinarskih spričeval

1.           Veterinarsko spričevalo iz člena 239(1)(a) vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)     ime in naslov:

(i)      obrata ali kraja izvora;

(ii)      namembnega obrata ali kraja;

(iii)     po potrebi obratov za dejavnosti zbiranja ali počivanje gojenih živali;

(b)     opis živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;

(c)     število ali prostornino živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;

(d)     po potrebi identifikacijo in registracijo živali ali zarodnega materiala;

(e)     informacije, potrebne za dokaz, da živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora v pošiljki izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz členov 230 in 236(3) ter pravil, sprejetih v skladu s členoma 236(1) in 241.

2.           Veterinarsko spričevalo iz člena 239(1)(a) lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije.

3.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)     informacijami, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu iz člena 239(1)(a) poleg tistih iz odstavka 1 tega člena;

(b)     informacijami, ki jih je treba navesti v deklaracijah ali drugih dokumentih iz člena 239(1)(b).

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za vzorce veterinarskih spričeval, deklaracij in drugih dokumentov iz člena 239(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

5.           Do sprejetja pravil v delegiranih in izvedbenih aktih, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 3 in 4 tega člena, glede določenih vrst ali kategorij živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora in če taka pravila niso bila določena v skladu z zakonodajo Unije iz člena 258(2), lahko države članice uporabljajo nacionalna pravila, če so v skladu s pogoji iz odstavka 1 tega člena.

Oddelek 6 Odstopanja in dodatne zahteve za nekatere kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora

Člen 241 Odstopanja in dodatne zahteve za nekatere kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev, določenih v členih 230(1), 234 in 239, ter dodatnimi zahtevami za vstop v Unijo:

(a)     živali:

(i)      namenjenih za cirkuse, dogodke, razstave, predstavitve, razstave in v zaprte obrate;

(ii)      ki so hišne živali;

(iii)     namenjene uporabi v znanstvene namene;

(iv)     za katere Unija ni končni namembni kraj;

(v)     ki izvirajo iz Unije ter se premaknejo v tretjo državo ali ozemlje, nato pa se vrnejo v Unijo iz navedene tretje države ali ozemlja;

(vi)     ki izvirajo iz Unije in se prevažajo prek tretje države ali ozemlja na poti v drug del Unije;

(vii)    ki se bodo začasno pasle v bližini meja Unije;

(viii)   ki predstavljajo majhno tveganje za zdravstveni status živali v Uniji;

(b)     proizvodov živalskega izvora:

(i)      namenjenih za osebno uporabo;

(ii)      za porabo na prevoznih sredstvih iz tretjih držav ali ozemelj;

(c)     zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora:

(i)      namenjenih uporabi kot trgovinskih vzorcev;

(ii)      namenjenih uporabi kot raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev;

(iii)     za katere Unija ni končni namembni kraj;

(iv)     ki izvirajo iz Unije ter se premikajo v tretje države ali ozemlja, nato pa se vrnejo v Unijo iz navedene tretje države ali ozemlja;

(v)     ki izvirajo iz Unije in se prevažajo prek tretje države ali ozemlja na poti v drug del Unije;

(vi)     ki predstavljajo majhno tveganje za zdravstveni status živali v Uniji.

V navedenih delegiranih aktih se upoštevajo zadeve iz členov 237 in 238.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)     vzorcih veterinarskih spričeval, deklaracij in drugih dokumentov za kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1;

(b)     navajanju oznak iz kombinirane nomenklature za proizvode iz odstavka 1 tega člena, kadar take oznake niso določene v pravilih, sprejetih v skladu s členom 45(2)(b) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [No to be added… o uradnem nadzoru].

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 2 Vstop nekaterih proizvodov, razen živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, iz tretjih držav in ozemelj

Člen 242 Povzročitelji bolezni in delegirani akti

1.           Vsaka fizična ali pravna oseba, ki vnaša v Unijo povzročitelje bolezni:

(a)     zagotovi, da njihov vstop v Unijo ne predstavlja tveganja za zdravje živali ali ljudi v Uniji glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni;

(b)     sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje in preprečevanje bolezni za zagotovitev, da vstop navedenih povzročiteljev bolezni v Unijo ne predstavlja tveganja za bioterorizem.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki glede vstopa povzročiteljev bolezni v Unijo določajo zahteve za:

(a)     zabojnike, v katerih se prenašajo povzročitelji bolezni;

(b)     druge ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so potrebni za preprečitev uhajanja in širjenja povzročiteljev bolezni.

Člen 243 Rastlinski material ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     posebnimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo rastlinskega materiala, s katerim se lahko prenašajo bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni;

(b)     zahtevami za:

(i)      veterinarska spričevala, pri čemer se upoštevajo pravila iz člena 239(1)(a), 239(2) in (3), ali

(ii)      deklaracije ali druge dokumente, pri čemer se upoštevajo pravila iz člena 239(1)(b).

2.           Komisija določi zahteve za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 1 tega člena v primeru neugodnega stanja glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ali porajajočih se bolezni v tretjih državah ali ozemljih, pri čemer upošteva:

(a)     ali bolezen s seznama ali porajajoča se bolezen, ki se lahko prenaša z rastlinskim materialom, pomeni resno tveganje za zdravje živali ali ljudi v Uniji;

(b)     ali bodo živali iz vrst s seznama za določeno bolezen s seznama ali porajajočo se bolezen verjetno v neposrednem ali neposrednem stiku z rastlinskim materialom iz odstavka 1;

(c)     razpoložljivost in učinkovitost alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja v zvezi z navedenim rastlinskim materialom, s katerimi bi se lahko odpravilo ali zmanjšalo tveganje za prenos iz odstavka 2(a).

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o navajanju oznak iz kombinirane nomenklature za rastlinski material iz odstavka 1 tega člena, kadar take oznake niso določene v pravilih, sprejetih v skladu s členom 45(2)(b) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [Number to be added - o uradnem nadzoru].

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Člen 244 Prevozna sredstva, oprema, embalažni material, voda med prevozom, krma ter delegirani in izvedbeni akti

1.           Izvajalci dejavnosti, ki vnašajo živali in proizvode v Unijo, sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za preprečevanje bolezni med prevozom, kot je določeno v členih 122(1) in 191(1).

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     posebnimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo:

(a)     prevoznih sredstev za živali, zarodni material, proizvode živalskega izvora, živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode;

(b)     opreme, embalažnega materiala ali vode med prevozom za živali, zarodni material, proizvode živalskega izvora, živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode ali krme, ki lahko prenaša živalske bolezni;

(b)     zahtevami za:

(i)      veterinarska spričevala, pri čemer se upoštevajo pravila iz člena 239(1)(a), 239(2) in (3). ali

(ii)      deklaracije ali druge dokumente, pri čemer se upoštevajo pravila iz člena 239(1)(b).

3.           Komisija določi zahteve za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 2 v primeru neugodnega stanja glede ene ali več bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) ali porajajočih se bolezni, ki pomenijo resno tveganje za zdravje živali ali ljudi v Uniji, v:

(a)     sosednji tretji državi;

(b)     v tretji državi izvora;

(c)     v tretji državi tranzita.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o navajanju oznak iz kombinirane nomenklature za proizvode iz odstavka 2(a) tega člana, kadar take oznake niso določene v pravilih, sprejetih v skladu s členom 45(2)(b) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [Publication office: No of Regulation] o uradnem nadzoru.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

Poglavje 3 Izvoz

Člen 245 Izvoz iz Unije

1.           Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da izvoz in ponovni izvoz živali in proizvodov iz Unije v tretjo državo ali ozemlje poteka v skladu s pravili za premik živali in proizvodov med državami članicami, določenimi v delu IV, ob upoštevanju zdravstvenega statusa živali v namembni tretji državi ali namembnem ozemlju ali njenem/njegovem območju ali kompartmentu glede bolezni s seznama iz člena 8(1)(d) in porajajočih se bolezni.

Vendar če to zahteva pristojni organ tretje države ali ozemlja, ki uvaža žival ali proizvode, ali če je to določeno v zakonih, predpisih, standardih, kodeksih ravnanja in drugih pravnih in upravnih postopkih, ki veljajo v navedeni državi ali ozemlju, se za izvoz in ponovni izvoz iz Unije uporabljajo navedene določbe.

2.           Kadar se uporabljajo določbe dvostranskega sporazuma, sklenjenega med Unijo in tretjo državo ali ozemljem, morajo živali in proizvodi, ki se izvažajo iz Unije v navedeno tretjo državo ali ozemlje, izpolnjevati navedene določbe.

DEL VI UKREPI V NUJNIH PRIMERIH

Oddelek 1 Ukrepi v nujnih primerih v zvezi s premiki živali in proizvodov po Uniji ter prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik s takimi živalmi in proizvodi

Člen 246 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme pristojni organ prizadete države članice v primeru izbruha bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali pojava nevarnosti na njihovem ozemlju

1.           V primeru izbruha bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali pojava nevarnosti, ki verjetno predstavlja resno tveganje, pristojni organ prizadete države članice glede na resnost položaja ter zadevne bolezni ali nevarnosti, takoj sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov v nujnih primerih za preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti:

(a)     pri boleznih:

(i)      s seznama iz člena 8(1)(a) ukrepe za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III;

(ii)      s seznama iz člena 8(1)(b) in (c) ukrepe za obvladovanje bolezni iz poglavja 2 naslova II dela III;

(b)     pri porajajočih se boleznih in nevarnostih:

(i)      omejitve premikov živali in proizvodov, ki izvirajo iz obratov, ali če je to ustrezno, območij ali kompartmentov z omejitvami, kjer je prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti, ter prevoznih sredstev in drugega materiala, ki so morda prišli v stik z navedenimi živalmi ali proizvodi;

(ii)      karantena živali in osamitev proizvodov;

(iii)     ukrepi spremljanja in sledljivosti;

(iv)     vse ukrepe v nujnih primerih za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III, ki so ustrezni;

(c)     vse druge ukrepe v nujnih primerih, za katere meni, da so primerni za učinkovito in uspešno obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti.

2.           Pristojni organ iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice takoj obvesti o:

(a)     izbruhu bolezni ali pojavu nevarnosti iz odstavka 1;

(b)     ukrepih v nujnih primerih, sprejetih v skladu z odstavkom 1.

Člen 247 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejmejo države članice, v katerih ni prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti

1.           Pristojni organi držav članic, razen države članice, v kateri je prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti iz člena 246(1), sprejmejo enega ali več ukrepov v nujnih primerih iz člena 246(1), kadar na svojem ozemlju odkrijejo živali ali proizvode iz države članice iz člena 246(1) ali prevozna sredstva ali kateri koli drug material, ki so morda prišli v stik s takimi živalmi in proizvodi.

2.           Dokler Komisija ne sprejme ukrepov v nujnih primerih v skladu s členom 248, lahko pristojni organ iz odstavka 1 tega člena, kadar obstaja resno tveganje, sprejme glede na resnost položaja začasne ukrepe v nujnih primerih iz člena 246(1) v zvezi z živalmi ali proizvodi, ki izvirajo iz obratov ali katerih koli drugih lokacij ali, če je to ustrezno, območij z omejitvami v državi članici, kjer je prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti iz člena 246(1), ali prevoznimi sredstvi ali drugim materialom, ki so morda prišli v stik s takimi živalmi.

3.           Pristojni organ iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice takoj obvesti o:

(a)     izbruhu bolezni ali pojavu nevarnosti iz odstavka 1;

(b)     ukrepih v nujnih primerih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Člen 248 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme Komisija

1.           V primeru izbruha bolezni ali pojava nevarnosti, kot je navedeno v členu 246(1), in kadar pristojni organi držav članic v skladu s členoma 246(1) ter 247(1) in (2) sprejmejo ukrepe v nujnih primerih, Komisija preuči položaj in sprejete ukrepe v nujnih primerih ter z izvedbenim aktom sprejme enega ali več nujnih ukrepov iz člena 246(1) v zvezi z živalmi in proizvodi ter prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik z navedenimi živalmi ali proizvodi, vedno kadar:

(a)     Komisija ni bila obveščena o ukrepih, sprejetih na podlagi členov 246(1) ter 247(1) in (2);

(b)     Komisija meni, da ukrepi, sprejeti v skladu s členoma 246(1) ter 247(1) in (2), niso zadostni;

(c)     Komisija meni, da je treba ukrepe, ki so jih pristojni organi držav članic sprejeli v skladu s členoma 246(1) ter 247(1) in (2), odobriti ali nadomestiti, da se preprečijo neupravičene prekinitve premikov živali in proizvodov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

2.           Komisija lahko na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki se nanašajo na resna tveganja za širjenje bolezni ali nevarnost, v skladu s členom 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

Oddelek 2 Ukrepi v nujnih primerih v zvezi s pošiljkami živali in proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav ali ozemelj, ter prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik s takimi pošiljkami

Člen 249 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme pristojni organ države članice

Kadar pristojni organ države članice ugotovi, da pošiljka živali ali proizvodov, ki izvirajo iz tretje države ali ozemlja, ali prevozna sredstva ali materiali, ki so morda prišli v stik s tako pošiljko, verjetno predstavljajo resno tveganje za Unijo zaradi morebitne okužbe ali kontaminacije z boleznimi s seznama ali porajajočimi se boleznimi ali nevarnostmi, nemudoma:

(a)          sprejme enega ali več naslednjih ukrepov v nujnih primerih, ki so potrebni za zmanjšanje navedenega tveganja glede na resnost položaja:

(i)      uničenje pošiljke;

(ii)     karantena živali in osamitev proizvodov;

(iii)     ukrepi spremljanja in sledljivosti;

(iv)    vsi ukrepi za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III, ki so ustrezni;

(v)     vsi drugi ukrepi v nujnih primerih, za katere meni, da bi bili primerni za preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti v Uniji;

(b)          prek sistema IMSOC obvesti Komisijo in druge države članice o tveganjih, povezanih z zadevno pošiljko, in o poreklu pošiljke.

Člen 250 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme Komisija

1.           Če se v tretji državi ali ozemlju pojavi ali širi bolezen s seznama, porajajoča se bolezen ali nevarnost, ki verjetno predstavlja resno tveganje, ali če je to potrebno zaradi kakršnega koli drugega resnega razloga v zvezi z zdravjem živali ali javnim zdravjem, lahko Komisija z izvedbenim aktom na lastno pobudo ali na zahtevo države članice sprejme enega ali več naslednjih ukrepov v nujnih primerih glede na resnost položaja:

(a)     začasno ustavi vstop v Unijo pošiljk živali in proizvodov ter prevoznih sredstev ali drugega materiala, ki so morda prišli v stik s takimi pošiljkami in bi lahko razširili navedeno bolezen ali nevarnost v Unijo;

(b)     določi posebne zahteve za vstop v Unijo pošiljk živali in proizvodov ter prevoznih sredstev in drugega materiala, ki so morda prišli v stik s takimi pošiljkami in bi lahko razširili navedeno bolezen ali nevarnost v Unijo;

(c)     sprejme katere koli druge ustrezne ukrepe v nujnih primerih za obvladovanje bolezni za preprečitev širjenja navedene bolezni ali nevarnosti v Unijo.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

2.           Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih zaradi resnih tveganj po posvetovanju z zadevnimi državami članicami v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo nemudoma uporabljati.

Člen 251 Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejmejo države članice, če Komisija ne ukrepa

1.           Kadar država članica od Komisije zahteva, da v skladu s členom 250 sprejme ukrepe v nujnih primerih, Komisija pa tega ne stori, navedena država članica:

(a)     dokler Komisija v skladu z odstavkom 2 člena 249 ne sprejme ukrepov v nujnih primerih lahko glede na resnost položaja sprejme enega ali več začasnih ukrepov v nujnih primerih iz točke (a) člena 249 v zvezi s pošiljkami živali in proizvodov ter prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik s takimi pošiljkami, ki izvirajo iz tretje države ali ozemlja, navedenega v členu 250(1).

(b)     nemudoma obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic o takih ukrepih v nujnih primerih ter navede razloge za njihovo sprejetje.

2.           Komisija preuči položaj in nujne ukrepe, ki jih je država članica sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, in po potrebi z izvedbenim aktom sprejme enega ali več ukrepov v nujnih primerih iz člena 250.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 255(2).

3.           Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v skladu s postopkom iz člena 255(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo nemudoma uporabljati.

DEL VII SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I Postopkovne določbe

Člen 252 Spremembe prilog I in II

Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s spremembami prilog I in II, da se upoštevajo tehnični napredek, znanstveni razvoj in spremenjene okoliščine na področju javnega zdravja in zdravja živali.

Člen 253 Izvajanje pooblastila

1.           Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2.           Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, navedenih v členih 4(2), 6(2), 9(2), 11(3), 13(2), 15(2), 16(3), 18(3), 24, 28, 30(4), 31(2), 34(2), 37(5), 39, 41(3), 42(5), 44(1), 47, 48(3), 53(2), 54(3), 55(2), 58(2), 63, 64(4), 67, 68(2), 70(3), 72(2), 73(3), 74(3), 76(2), 79, 80(4), 85(3), 89(3), 92(2), 96(3), 100(1), 103(2), 114, 115, 119(1), 122(2), 128(1), 129(2), 132, 133(2), 134(2), 135(3), 136(4), 137, 141(1), 143(1), 144, 146(4), 148(3), 151(1), 152(2), 154(1), 158, 159(5), 160(3), 162(2), 163(3), 164(3), 165(5), 166(3), 174(3), 179(2), 184(1), 188(1), 191(2), 196(2), 199(3), 200(3), 201(2), 202(2), 203(2), 204(3), 205, 211, 213(1), 214, 216(4), 218(3), 221(1), 222(3), 223(3), 224(5), 225(3), 229(1), 231(3), 233(3), 235, 236(1), 239(4), 240(3), 241(1), 242(2), 243(1), 244(2), 252, 259(2), 260(2) in 261(2), za nedoločen čas z začetkom od (*).

3.           Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 229(1) za obdobje petih let z začetkom od (*).

(*)      Datum začetka veljavnosti osnovnega zakonodajnega akta ali kateri koli drug datum, ki ga določi zakonodajalec.

4.           Pooblastilo iz odstavka 1 tega člena in člena 229(1) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

5.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

6.           Delegirani akt, sprejet v skladu z določbami iz odstavka 2 tega člena in v skladu s členom 229(1) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dneva obvestila o njem ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 254 Nujni postopek

1.           Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati takoj in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.           Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 253(6). V tem primeru Komisija takoj po prejemu obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 255 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

NASLOV II Kazni

Člen 256 Kazni

Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvajanja navedenih pravil. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice o navedenih določbah obvestijo Komisijo najpozneje do [vstaviti datum: eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] in ji nemudoma sporočijo kakršne koli poznejše spremembe navedenih določb.

NASLOV III Ukrepi držav članic

Člen 257 Ukrepi držav članic

1.           Države članice lahko na svojem ozemlju uporabljajo dodatne ali strožje ukrepe od tistih, določenih v tej uredbi, le v zvezi z:

(a)     odgovornostmi za zdravstveno varstvo živali iz poglavja 3 dela I;

(b)     obveščanjem v državah članicah iz člena 16;

(c)     spremljanjem iz poglavja 2 dela II;

(d)     registracijo, odobritvijo, vodenjem evidence in registri iz poglavja 1 naslova I in poglavja 1 naslova II dela IV;

(e)     zahtevami glede sledljivosti gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala iz poglavja 2 naslova I dela IV.

2.           Nacionalni ukrepi iz odstavka 1 so v skladu s pravili iz te uredbe in:

(a)     ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;

(b)     niso v nasprotju s pravili iz odstavka 1.

DEL VIII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 258 Razveljavitve

1.           Sklep 78/642/EGS, Direktiva 79/110/EGS, Direktiva 81/6/EGS, Sklep 89/455/EGS, Direktiva 90/423/EGS in Sklep 90/678/EGS se razveljavijo.

2.           Naslednji akti se razveljavijo z dnem [datumom začetka uporabe te uredbe]:

– Direktiva 64/432/EGS,

– Direktiva 77/391/EGS,

– Direktiva 78/52/EGS,

– Direktiva 80/1095/EGS,

– Direktiva 82/894/EGS,

– Direktiva 88/407/EGS,

– Direktiva 89/556/EGS,

– Direktiva 90/429/EGS,

– Direktiva 91/68/EGS,

– Sklep 91/666/EGS,

– Direktiva 92/35/EGS,

– Direktiva 92/65/EGS,

– Direktiva 92/66/EGS,

– Direktiva 92/118/EGS,

– Direktiva 92/119/EGS,

– Odločba 95/410/ES,

– Direktiva 2000/75/ES,

– Odločba 2000/258/ES,

– Uredba (ES) št. 1760/2000,

– Direktiva 2001/89/ES,

– Direktiva 2002/60/ES,

– Direktiva 2002/99/ES,

– Direktiva 2003/85/ES,

– Uredba (EU) št. [XXX/XXX [Publication office: Number to be inserted… o netrgovinskih premikih hišnih živali in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003],

– Uredba (ES) št. 21/2004,

– Direktiva 2004/68/ES,

– Direktiva 2005/94/ES,

– Direktiva 2006/88/ES,

– Direktiva 2008/71/ES,

– Direktiva 2009/156/ES,

– Direktiva 2009/158/ES.

Sklicevanja na navedene razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

3.           Akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi aktov Sveta in Evropskega parlamenta iz odstavka 2, ostanejo veljavni, če niso v nasprotju s pravili iz te uredbe.

Člen 259 Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 1760/2000, Uredbe (ES) št. 21/2004 in Direktive 2008/71/ES

1.           Ne glede na člen 258(2) te uredbe se uredbi (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004 ter Direktiva 2008/71/ES še naprej uporabljajo do datuma, ki se določi v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.           Komisiji se v skladu s členom 252 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom prenehanja uporabe aktov iz odstavka 1 tega člena.

Navedeni datum je datum začetka uporabe ustreznih pravil, ki se sprejmejo v skladu z delegiranimi akti, določenimi v členih 103(2), 114 in 115 te uredbe.

Člen 260 Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo direktiv 92/66/EGS, 2000/75/ES, 2001/89/ES, 2000/75/ES, 2002/60/ES, 2003/85/ES in 2005/94/ES

1.           Ne glede na člen 258(2) te uredbe se direktive 92/66/EGS, 2000/75/ES, 2001/89/ES, 2000/75/ES, 2002/60/ES, 2003/85/ES in 2005/94/ES še naprej uporabljajo do datuma, ki se določi v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom prenehanja uporabe direktiv iz odstavka 1 tega člena.

Navedeni datum je datum začetka uporabe ustreznih pravil, ki se sprejmejo v skladu z delegiranimi akti, določenimi v členih 44(1), 47(1) 48(3), 53(1) 54(3), 58(2), 63, 64(4), 67, 68(2) in 70(3) te uredbe.

Člen 261 Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Uredbe (EU) št. [XXX/XXX o netrgovinskih premikih hišnih živali]

1.           Ne glede na člen 258(2) te uredbe se Uredba (EU) št. [XXX/XXX] še naprej uporablja do datuma, ki se določi v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.           Komisiji se v skladu s členom 253 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z datumom prenehanja uporabe Uredbe XXX/XXX.

Navedeni datum je datum začetka uporabe ustreznih pravil, ki se sprejmejo v skladu z delegiranimi akti, določenimi v členih 114(f), 152(2) in 222(3) te uredbe.

Člen 262 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Vrste hišnih živali

DEL A

Psi (Canis lupus familiaris)

Mačke (Felis silvestris catus)

Beli dihurji (Mustela putorius furo)

DEL B

Nevretenčarji (razen čebel in čmrljev ter mehkužcev in rakov)

Okrasne vodne živali

Dvoživke

Plazilci

Ptice: vse vrste ptic razen perutnine

Sesalci: glodavci in kunci, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo živil.

PRILOGA II

Vrste kopitarjev

Taksonomija ||

Red || Družina || Rodovi/Vrste

Perissodactyla || Equidae || Equus spp.

Tapiridae || Tapirus spp.

Rhinoceritidae || Ceratotherium spp., Dicerorhinus spp., Diceros spp., Rhinoceros spp.

Artiodactyla || Antilocapridae || Antilocapra ssp.

Bovidae || Addax ssp., Aepyceros ssp., Alcelaphus ssp., Ammodorcas ssp., Ammotragus ssp., Antidorcas ssp., Antilope ssp., Bison ssp., Bos ssp.(vključno z Bibos, Novibos, Poephagus), Boselaphus ssp., Bubalus ssp. (vključno z Anoa), Budorcas ssp., Capra ssp., Cephalophus ssp., Connochaetes ssp., Damaliscus ssp.(vključno z Beatragus), Dorcatragus ssp., Gazella ssp., Hemitragus ssp., Hippotragus ssp., Kobus ssp., Litocranius ssp., Madogua ssp., Naemorhedus ssp. (vključno z Nemorhaedus and Capricornis), Neotragus ssp., Oreamuos ssp., Oreotragus ssp., Oryx ssp., Ourebia ssp., Ovibos ssp., Ovis ssp., Patholops ssp., Pelea ssp., Procapra ssp., Pseudois ssp., Pseudoryx ssp., Raphicerus ssp., Redunca ssp., Rupicapra ssp., Saiga ssp., Sigmoceros-Alecelaphus ssp., Sylvicapra ssp., Syncerus ssp., Taurotragus ssp., Tetracerus ssp., Tragelaphus ssp. (vključno z Boocerus).

Camelidae || Camelus ssp., Lama ssp., Vicugna ssp.

Cervidae || Alces ssp., Axis-Hyelaphus ssp., Blastocerus ssp., Capreolus ssp., Cervus-Rucervus ssp., Dama ssp., Elaphurus ssp., Hippocamelus ssp., Hydropotes ssp., Mazama ssp., Megamuntiacus ssp., Muntiacus ssp., Odocoileus ssp., Ozotoceros ssp., Pudu ssp., Rangifer ssp.

Giraffidae || Giraffa ssp., Okapia ssp.

Hippopotamindae || Hexaprotodon-Choeropsis ssp., Hippopotamus ssp.

Moschidae || Moschus ssp.

Suidae || Babyrousa ssp., Hylochoerus ssp., Phacochoerus ssp., Potamochoerus ssp., Sus ssp.,

Tayassuidae || Catagonus ssp., Pecari-Tayassu ssp.

Tragulidae || Hyemoschus ssp., Tragulus-Moschiola ssp.

Proboscidae || Elephantidae || Elephas ssp., Loxodonta ssp.

PRILOGA III

Korelacijska tabela iz člena 257(2)

1.           Direktiva 64/432/ES

Direktiva 64/432/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || členi 4 (delno), 150(3) in 220(3)

člen 3(1) člen 3(2) || člena 121 in 123 členi 121(2), 123(1), 146(3) in (4)

člen 4(1) člen 4(2) in (3) || člen 121(1) člen 122(1) in (2)

člen 5(1) člen 5(2) člen 5(2)(a) člen 5(2)(b) člen 5(3) člen 5(4) člen 5(5) || členi 140(1), 142 in 143 člen 146(3) in (4) člen 144(a) člen 141(1)(b) člen 146(3) in (4) člen 150 člena 130, 132 in 150

člen 6 || členi 127, 128 in 129

člen 6a || –

člen 7 || členi 129, 130, 131(a) in 132

člen 8 || členi 16, 17 in 18 ter členi 16(3), 17(3), 18(3) in 19

člen 9 || členi 30(1), 31, 32, 30(3) in (4), 31(2)

člen 10 || členi 30(2), 31, 32, 36, 41, 42, 39, 40, 41(3), 42(5) in 42(6)

člen 11(1) člen 11(2) člen 11(3) člen 11(4) člen 11(5)–(6) || členi 89(1)(a), 92 in 93 ter člen 92(2) členi 97, 100 in 101 člena 93 in 94 člen 95 člen 92(1)(d) in (2)(d)

člen 12(1) člen 12(2) člen 12(3) člen 12(4) člen 12(5) in (6) || člen 122 člena 99 in 100 člen 122(1)(a) in (b) člen 140(3) –

člen 13(1) in (2) člen 13(3) člen 13(4) člen 13(5) in (6) || členi 89, 92, 93, 94 97, 100 in 101 člen 95 – člen 96

člen 14(1) in (2) člen 14(3)A in B člen 14(3) C člen 14(4) do (6) || – – člen 103 –

člen 15(1) člen 15(2) do (4) || člen 256 –

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 17a || –

člen 18 || člen 103

člen 19 || –

člen 20 || –

2.           Direktiva 77/391/EGS

Direktiva 77/391/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2(1) člen 2(2) člen 2(3) člen 2(4) || člen 30(1) člena 31 in 32 člen 33 člena 36 in 41

člen 3(1) člen 3(2) člen 3(3) člen 3(4) || člen 30(1) člena 31 in 32 člen 33 člena 36 in 41

člen 4 || členi 30(1), 31, 32, 33, 36 in 41

člen 5 || –

člen 6 || –

člen 7 || –

člen 8 || –

člen 9 || –

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 15 || –

3.           Direktiva 78/52/EGS

Direktiva 78/52/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3(1) člen 3(2) člen 3(3) člen 3(4) || členi 30(1), 31, 34 in 35 – – člena 30(1) in 31

člen 4 || členi 30(1), 31 in 35

člen 5 || členi 16, 17, 18, 46 in 47

člen 6(1) člen 6(2) člen 6(3) || členi 73 do 75 člena 76 in 77 člena 78 in 79

člen 7 || člena 78 in 79

člen 8 || člena 78 in 79

člen 9 || člena 78 in 79

člen 10 || člena 78 in 79

člen 11 || člena 78 in 79

člen 12 || člena 78 in 79

člen 13 || členi 16, 17, 18, 46 in 47

člen 14(1) člen 14(2) člen 14(3) || členi 73 do 75 člena 76 in 77 člena 78 in 79

člen 15 || člena 78 in 79

člen 16 || člena 78 in 79

člen 17 || člena 78 in 79

člen 18 || člena 78 in 79

člen 19 || člena 78 in 79

člen 20 || člena 78 in 79

člen 21 || –

člen 22 || členi 16, 17, 18, 46 in 47

člen 23 || členi 73 do 79

člen 24 || člena 78 in 79

člen 25 || člena 78 in 79

člen 26 || člena 78 in 79

člen 27 || člena 121(1) in 123(1)(b)

člen 28 || –

člen 29 || –

člen 30 || –

4.           Direktiva 80/1095/EGS

Direktiva 80/1095/EGS || Ta uredba

člen 1 || člena 30(1) in 36

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 30(1), 34 in 35

člen 3a || členi 30(1), 34 in 35

člen 4 || členi 31, 32 in 35

člen 4a || členi 31, 32 in 35

člen 5 || –

člen 6 || členi 30(1)(b), 30(3) in 31

člen 7 || členi 36, 39 in 40

člen 8 || člen 41 in 42

člen 9 || –

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 12a || –

člen 13 || –

5.           Directive 82/894/EEC

Direktiva 82/894/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 17, 19, 20 in 21

člen 4 || členi 17,18, 19, 20 in 21

člen 5 || člen 21(b) in (c)

člen 6 || –

člen 7 || –

člen 8 || –

6.           Directive 88/407/EEC

Direktiva 88/407/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člena 157 in 158

člen 4 || člen 158(b)

člen 5 || členi 89, 92, 95 in 96

člen 6(1) člen 6(2) člen 6(3) in (4) || člena 159 in 160 – –

člen 8 || člena 230(1)(a) in 231

člen 9 || členi 230(1)(b), 234 in 235

člen 10 || členi 230(1)(c), 231, 236 in 238

člen 11 || členi 230(1)(d), 239 in 240

člen 12 || člen 230(2)

člen 15 || členi 246 do 251

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

7.           Direktiva 89/556/EGS

Direktiva 89/556/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 157, 158 in 159

člen 5(1) člen 5(2) člen 5(2a) in (3) || člena 89 in 92 člen 96 člen 92

člen 6 || člena 159 in 160

člen 7 || člena 230(1)(a) in 231

člen 8 || členi 230(1)(b), 234 in 235

člen 9 || členi 230(1)(c), 236 in 238

člen 10 || členi 230(1)(d), 239 in 240

člen 11 || členi 230(2) in 249 do 251

člen 14 || členi 246 do 248

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

8.           Direktiva 90/429/EGS

Direktiva 90/429/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člena 157 in 158

člen 4 || –

člen 5(1) člen 5(2) || člena 89 in 92 člen 96

člen 6(1) člen 6(2) || člena 159 in 160 –

člen 7 || člena 230(1)(a) in 231

člen 8 || členi 230(1)(b), 234 in 235

člen 9 || členi 230(1)(c), 236 in 238

člen 10 || členi 230(1)(d), 239 in 240

člen 11(1) člen 11(2) in (3) || člen 230(2) –

člen 12 || člen 239

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 15 || členi 246 do 251

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

9.           Direktiva 91/68/EGS

Direktiva 91/68/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || členi 4 (delno), 150(3) in 220(3)

člen 3(1)(2)(3) in (5) člen 3(4) || člena 127 in 128 člen 136

člen 4(1) člen 4(2) člen 4(3) || členi 121(2)(b), 127 in 128 člen 125 člen 128

člen 4a || člen 128

člen 4b(1) do (3) člen 4b(4) člen 4b(5) člen 4b(6) || člen 128 člen 130 člen 129 člena 121(1) in 122

člen 4c(1) in (2) člen 4c(3) || člen 128 člena 130 in 132

člen 5 || člen 128

člen 6 || člen 128

člen 7(1) do (3) člen 7(4) || členi 30, 31 in 32 –

člen 8(1) do (3) člen 8(4) || členi 36, 39 in 40 –

člen 8a(1) člen 8a(2) člen 8a(3) člen 8a(4) člen 8a(5) || členi 89(1)(a), 92, 93 in 131 člena 97 in 100 členi 93, 94 in 96 člen 95 člen 92(1)(d) and (2)(d)

člen 8b(1) člen 8b(2) člen 8b(3) člen 8b(4) || členi 82, 89(1)(a), 92, 93, 97, 100 in 131 členi 89, 92 in 93 člen 95 –

člen 8c(1) člen 8c(2) člen 8c(3) člen 8c(4) in (5) || člena 85 in 122 člen 99 člen 122(1)(a) –

člen 9 || členi 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146 in 150

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12 || člen 141(b)

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

10.         Sklep 91/666/EGS

Sklep 91/666/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 48

člen 4 || členi 48, 49 in 50

člen 5 || člena 48 in 50

člen 6 || člena 15 in 48(3)(b)

člen 7 || člen 50

člen 8 || –

člen 9 || –

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12 || –

11.         Direktiva 92/35/EGS

Direktiva 92/35/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 16

člen 4 || členi 53 do 57 in 59

člen 5 || člena 46 in 47

člen 6 || členi 60 do 69

člen 7 || člen 57

člen 8 || člen 64

člen 9 || členi 65, 66 in 67

člen 10 || členi 65, 66 in 67

člen 11 || člen 68

člen 12 || člen 71(1)

člen 13 || člen 65(2)

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || členi 43, 44 in 45

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

12.         Direktiva 92/65/EGS

Direktiva 92/65/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || –

člen 4 || členi 121, 123, 16, 17, 18, 30(2), 140 do 143, 146 in 148

člen 5 || členi 133, 134, 140 in 141

člen 6(A) člen 6(B) || členi 121, 123, 127, 128, 134, 137, 140 do 143 –

člen 7(A) člen 7(B) || členi 121, 123, 127, 128, 134, 137 in 140 do 143 –

člen 8 || členi 121, 123, 133 in 140 do 143

člen 9 || členi 121, 123, 133 in 140 do 143

člen 10(1) do (4) člen 10(5) do (7) || členi 121, 123, 133, 140 do 143 –

člen 10a || –

člen 11(1) člen 11(2) in (3) člen 11(4) člen 11(5) || člen 155 členi 155, 157 in 158, 140 do 143 člena 92 in 96 člen 162

člen 12(1) člen 12(2) člen 12(3) člen 12(4) člen 12(5) člen 12(6) || – členi 246 do 248 členi 82, 97 in 100 členi 140 do 146 in 149 do 151 – člen 256

člen 13(1) člen 13(2) || členi 133, 140 do 146 in 148 členi 90, 92, 93 do 96

člen 14 || členi 30, 31 in 32

člen 15 || členi 36, 39, 40 in 41

člen 16 || člena 230(1) in 236

člen 17(1) člen 17(2) člen 17(3) člen 17(4) in (5) || členi 230(1)(a)(b) in (c) člen 231 členi 231, 234 in 235 –

člen 18 || člena 230(1)(d) in 239

člen 19 || člen 236

člen 20 || členi 230(2) in 246 do 248

člen 21 || členi 141, 142, 143, 160, 209 in 211

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || členi 230(1)(d), 239, 241(1)(a)(v) in (1)(c)(iv)

člen 25 || –

člen 26 || –

člen 27 || –

člen 28 || –

člen 29 || –

člen 30 || –

13.         Direktiva 92/66/EGS

Direktiva 92/66/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 16

člen 4 || členi 53 do 56, 57(1) in 59

člen 5 || členi 60 do 63

člen 6 || člen 63

člen 7 || člena 57 in 43(2)(d)

člen 8 || člena 55 in 56

člen 9(1) člen 9(2) do (7) || členi 64 členi 65 do 68

člen 10 || člena 65 in 67

člen 11 || člena 67(b) ter 68(1)(b) in (2)(a)

člen 12 || člen 54

člen 13 || člen 65(2)

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || člena 46 in 47

člen 17 || člen 47

člen 18 || člena 65(e), 67 in 69

člen 19(1) do (3) člen 19(4) člen 19(5) || členi 53 do 56 členi 57(1) in 60 do 63 člen 71(2)

člen 20 || –

člen 21 || člena 43 in 44

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || –

člen 25 || –

člen 26 || –

člen 27 || –

14.         Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 92/118/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 164, 223 in 228(c)(v)

člen 4(1) člen 4(2) || členi 164, 223 in 228(c)(v) –

člen 5 || člena 164 in 223

člen 6 || člen 15(1)(b) in (2)(b)

člen 7(1) člen 7(2) člen 7(3) člen 7(4) || – členi 246 do 248 – člen 256

člen 8 || –

člen 9 || člena 230 in 236

člen 10 || členi 230, 236, 239 in 241

člen 11 || člen 241(1)(c)(ii)

člen 12 || –

člen 13 || člen 241(1)(c)(i)

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || člen 241(1)(c)(v)

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

15.         Direktiva 92/119/EGS

Direktiva 92/119/EGS || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 16

člen 4 || členi 53 do 57 in 59

člen 5 || členi 60 do 63

člen 6 || člena 70 in 71(2)

člen 7 || člen 63

člen 8 || člen 57

člen 9 || člena 62 in 63

člen 10 || člen 64

člen 11 || členi 65 do 68 in 71(2)

člen 12 || členi 65 do 68

člen 13 || člen 67(a)

člen 14 || člen 65(2)

člen 15 || –

člen 16 || členi 63(b), 67(b), 68(1)(b) in (2)(a)

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || člena 46, 47 in 69

člen 20 || členi 43, 44 in 45

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || –

člen 25 || –

člen 26 || –

člen 27 || –

člen 28 || –

16.         Odločba 95/410/EGS

Odločba 95/410/EGS || Ta uredba

člen 1 || členi 127 do 129

člen 2 || člen 128(1)(c)

člen 3 || členi 140, 142 in 143

člen 4 || –

člen 5 || –

člen 6 || –

17.         Direktiva 2000/75/ES

Direktiva 2000/75/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 16

člen 4(1) in (2) člen 4(3) člen 4(4) člen 4(5) člen 4(6) || členi 54 in 55 člen 53 člen 56 člen 70 člen 59

člen 5 || člena 46 in 47

člen 6 || členi 60 do 64

člen 7 || člen 57

člen 8 || členi 64, 68 in 71(3)

člen 9 || člena 65 in 67

člen 10(1) člen 10(2) || členi 64 in 67 členi 46 in 47

člen 11 || –

člen 12 || člena 65 in 67

člen 13 || člen 71(1)

člen 14 || člen 65(2)

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || členi 43, 44 in 45

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || –

18.         Uredba (ES) št. 1760/2000

Uredba (ES) št. 1760/2000 || Ta uredba

člen 1 || člen 102

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 102(2) in 105

člen 4 || členi 106(a), 108, 114, 115 in 117

člen 5 || člen 103(1)(a)

člen 6 || členi 104, 106(b), 108, 114, 115 in 117

člen 7 || členi 97, 100, 101, 106(b)(i) in (c)

člen 8 || člen 105

člen 9 || –

člen 10(a) do (c) člen 10(d) in (e) člen 10(f) || členi 114, 115 in 117 – člen 258

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || –

člen 25 || –

19.         Direktiva 2001/89/ES

Direktiva 2001/89/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 16, 17, 18 in 21

člen 4 || členi 53 do 57(1) in 59

člen 5 || členi 60 do 63 in 71(2)

člen 6 || člena 63 in 71

člen 7 || členi 62 , 63 in 65(1)(b)

člen 8 || člen 57

člen 9 || člen 64

člen 10 || členi 65 do 68

člen 11 || členi 65 do 68

člen 12 || člena 65(1)(f), 67(b) in 68(1)(b)

člen 13 || členi 61(3), 63(d) in 68

člen 14 || člena 62 in 63

člen 15 || člen 70

člen 16 || členi 70 in 30 do 35

člen 17 || členi 15, 54(2) in (3), 65(1)(b) in 67(c)

člen 18 || členi 15, 46 in 47

člen 19 || členi 65(1)(e), 67 in 69

člen 20 || člen 70

člen 21 || –

člen 22 || členi 43, 44 in 45

člen 23 || člena 43(2)(d) in 44

člen 24 || –

člen 25 || –

člen 26 || –

člen 27 || –

člen 28 || –

člen 29 || –

člen 30 || –

člen 31 || –

20.         Direktiva 2002/60/ES

Direktiva 2002/60/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 16, 17, 18 in 21

člen 4 || členi 53 do 56, 57(1) in 59

člen 5 || členi 60 do 63 in 71(2)

člen 6 || člena 63 in 71

člen 7 || člena 62 in 63

člen 8 || člen 57

člen 9 || člen 64

člen 10 || členi 65, 67 in 68

člen 11 || členi 65, 67 in 68

člen 12 || členi 65(1)(f), 67(b) in 68(1)(b)

člen 13 || členi 61(3), 63(d) in 68

člen 14 || člena 62 in 63

člen 15 || člen 70

člen 16 || členi 70 in 30 do 35

člen 17 || člena 61(f) in 63

člen 18 || členi 15, 54(2) in (3), 65(1)(b) in 67(c)

člen 19 || členi 15, 46 in 47

člen 20 || –

člen 21 || členi 43, 44 in 45

člen 22 || člena 43(2)(d) in 44

člen 23 || –

člen 24 || –

člen 25 || –

člen 26 || –

člen 27 || –

člen 28 || –

člen 29 || –

člen 30 || –

21.         Direktiva 2002/99/ES

Direktiva 2002/99/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člena 164, 223 in 228(c)(v)

člen 4 || členi 65(1)(c), (d)(i), (g), (h) in (i), 67, 164, 223 in 229(1)(d)

člen 5 || členi 165, 166, 224 in 225

člen 6 || –

člen 7 || člena 236 in 238

člen 8 || členi 231, 232 in 233

člen 9 || člena 239 in 240

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || –

22.         Direktiva 2003/85/ES

Direktiva 2003/85/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || členi 16, 17, 18 in 21

člen 4 || členi 53 do 56 in 57(1)

člen 5 || člen 55(1)(d), (e) in (2)

člen 6 || člena 55(1)(f)(i) in (2) ter 56(b)

člen 7 || člen 55(1)(f)(ii)

člen 8 || člen 55(1)(f) in (2)

člen 9 || člen 59

člen 10 || členi 60, 61 in 63

člen 11 || člena 61(1)(f), 63(b), 65(1)(f) in 67(b)

člen 12 || člena 65(1)(h) in (i) ter 67

člen 13 || člen 57

člen 14 || člena 61 in 63

člen 15 || člena 61 in 63

člen 16 || členi 61, 62 in 63

člen 17 || člen 71(2) in (3)

člen 18 || člena 61 in 63

člen 19 || člena 62 in 63

člen 20 || člen 71(2) in (3)

člen 21 || člen 64

člen 22 || členi 65 do 67

člen 23 || členi 65 do 67

člen 24 || člena 67 in 71(1)

člen 25 || člena 65(1)(c), (d)(i), (g), (h) in (i) ter 67

člen 26 || členi 65(1)(c), (d)(i), (g), (h) in (i), 67 in 164

člen 27 || členi 65(1)(c), (d)(i), (g), (h) in (i), 67 in 164

člen 28 || člena 65(1)(c) in (d)(iii) in 67

člen 29 || člena 65(1)(c) in (d)(ii) ter 67

člen 30 || člena 65(1)(c) in (d)(ii) ter 67

člen 31 || člena 65(1)(c) in (d)(ii) ter 67

člen 32 || člena 65 in 67

člen 33 || člena 65(1)(c) in (d)(ii) ter 67

člen 34 || členi 67, 140(2), 159(1)(b), 165(1)(b)

člen 35 || člen 71

člen 36 || člen 68

člen 37 || člena 65 in 67

člen 38 || člena 65 in 67

člen 39 || členi 65(1)(c),(d)(i),(g), (h), (i), 67, 164

člen 40 || členi 65(1)(c),(d)(i),(g), (h), (i), 67, 164

člen 41 || člena 65(1)(c) in (d)(ii) ter 67

člen 42 || člena 65 in 67

člen 43 || člen 71

člen 44 || člen 68

člen 45 || členi 64, 69 in 71

člen 46 || člena 65 in 67

člen 47 || člena 65(1)(h) in 67

člen 48 || člen 140

člen 49 || členi 15, 46 in 47

člen 50 || členi 46, 47 in 69

člen 51 || členi 46, 47 in 69

člen 52 || člena 46 in 47

člen 53 || člena 46 in 47

člen 54 || členi 46, 47, 65, 67 in 69(3)

člen 55 || členi 46, 47, 65, 67 in 69(3)

člen 56 || členi 47, 68(1)(c) in 69(3)

člen 57 || členi 47, 68(1)(c) in 69(3)

člen 58 || člena 65(1)(c) in 67

člen 59 || členi 36, 38, 39, 40 in 68

člen 60 || členi 36, 38, 39, 40 in 68

člen 61 || členi 36, 38, 39, 40 in 68

člen 62 || člen 68

člen 63 || členi 140(2), 159 in 165

člen 64 || člena 69(3) in 128

člen 65 || člen 15

člen 66 || –

člen 67 || –

člen 68 || –

člen 69 || –

člen 70 || člen 15

člen 71 || členi 54(2) in (3), 58, 61(1)(g), 63(c), 65(1)(b), 67(c), 68(1)(c) in 2(b)

člen 72 || člen 43

člen 73 || člen 45

člen 74 || člen 43(2)(d)

člen 75 || člen 44

člen 76 || člena 43(2)(d) in 44

člen 77 || člen 44

člen 78 || člen 43(2)(d)

člen 79 || člen 52

člen 80 || člen 48

člen 81 || člena 48(3) in 50

člen 82 || člena 48(3) in 50

člen 83 || člen 49

člen 84 || člena 48(3) in 50

člen 85 || člena 70 in 71

člen 86 || člen 256

člen 87 || –

člen 88 || člen 71(3)

člen 89 || –

člen 90 || –

člen 91 || –

člen 92 || –

člen 93 || –

člen 94 || –

člen 95 || –

23.         Uredba (ES) št. 998/2003

Uredba (ES) št. 998/2003 || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || –

člen 3 || člen 4 (delno)

člen 4 || členi 112, 114(e) in 117

člen 5 || členi 152, 222 in 228

člen 6 || –

člen 7 || člena 152(2) in (3) in 222(2) in (3)

člen 8 || člen 241(1)(a)(ii)

člen 9 || člen 241(1)(a)(ii)

člen 10 || člen 231

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 13 || –

člen 14 (prvi in drugi odstavek) člen 14 (tretji odstavek) člen 14 (četrti odstavek) || člen 239 – člena 236(1)(b) in 241(1)(a)(ii)

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || členi 152(2) in (3), 222(2) in (3), 228 in 241(1)(a)(ii)

člen 18 || členi 246 do 251

člen 19 || členi 4(2)(b), 152(2) in (3), 222(2) in (3), 228 in 241(1)(a)(ii)

člen 19a(1) člen 19a(2) || člena 114(e) in 117 člen 152(2) in (3)

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || –

člen 25 || –

24.         Uredba (ES) št. 21/2004

Uredba (ES) št. 21/2004 || Ta uredba

člen 1 || člen 102

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3(1) člen 3(2) || člen 102(2) člen 105

člen 4(1) in (2) člen 4(3) člen 4(4) do (7) člen 4(8) člen 4(9) || členi 107(a), 114, 115 in 117 člena 114(b) in 115(a) člen 114 člen 105 člen 114(b)

člen 5 || členi 97, 100, 101, 105 ter 106(b) in (c)

člen 6 || členi 105(b), 107(b), 108, 114(c)(ii), 115 in 117

člen 7 || člen 96

člen 8(1) člen 8(2) člen 8(3) do (5) || člen 103 člen 107(c) člen 103

člen 9 || člena 114(b) in 117

člen 10(1)(a) člen 10(1)(b) člen 10(1)(c) člen 10(2) || – člen 256 člen 258 člen 117

člen 11 || člen 105

člen 12(1) člen 12(2) člen 12(4) do (7) || – člen 256 –

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 15 || –

člen 16 || –

člen 17 || –

25.         Direktiva 2004/68/ES

· Direktiva 2004/68/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3(1) člen 3(2) || člen 230(1)(a) člen 233(1)(b)

člen 4 || člen 231(1)

člen 5 || člena 231(1) in (3) ter 232

člen 6 || člena 236 in 237

člen 7 || člena 236(1)(a) in (2) ter 237

člen 8 || členi 236, 239(4) in 241(1)(a)

člen 9 || člen 236(1) in 239(4)

člen 10 || člena 236(1) in 239(4)

člen 11 || členi 230(1)(d), 239 in 240

člen 12 || –

člen 13 || –

člen 14 || –

člen 16 || –

člen 17 || –

člen 18 || –

člen 19 || –

člen 20 || –

člen 21 || –

26.         Direktiva 2005/94/ES

Direktiva 2005/94/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člen 9

člen 4 || člena 27 in 28

člen 5 || členi 16, 17, 18 in 21

člen 6 || člen 57

člen 7 || členi 53 do 56 in 57(1)

člen 8 || člen 55(2)

člen 9 || člen 59

člen 10 || člena 55(1)(e) in (f) ter 56

člen 11 || člena 61 in 63

člen 12 || člen 63

člen 13 || člena 61 in 63

člen 14 || člen 63(a)

člen 15 || člena 62 in 63(e)

člen 16 || člen 64

člen 17 || člena 65 in 67

člen 18 || člena 65(1)(a) in (b) ter 67

člen 19 || člena 65 in 67

člen 20 || člena 65(1)(d)(ii) in 67

člen 21 || člena 65(1)(c) in (i) ter 67

člen 22 || člena 65(1)(c) in (i) ter 67

člen 23 || člena 65(1)(c) in 67

člen 24 || člena 65(1)(c) in 67

člen 25 || člena 65(1)(c) in 67

člen 26 || člena 65(1)(c) in 67

člen 27 || člena 65(1)(d)(ii) in 67

člen 28 || člena 65(1)(f) in 67(b)

člen 29 || člen 68

člen 30 || člena 65 in 67

člen 31 || člen 68

člen 32 || členi 64, 65, 67 in 71(3)

člen 33 || člena 67 in 71(3)

člen 34 || členi 37, 65(1)(i), 67 in 71(3)

člen 35 || člena 54 in 61

člen 36 || člena 61 in 63

člen 37 || člena 61 in 63

člen 38 || členi 61, 63, 65 in 67

člen 39 || členi 61, 63 in 71(3)

člen 40 || členi 61, 63 in 71(3)

člen 41 || člena 61, 63 in 71(3)

člen 42 || člena 62 in 63

člen 43 || člen 64

člen 44 || člena 65 in 67

člen 45 || člen 68

člen 46 || členi 64(4), 67 in 71(3)

člen 47 || členi 61, 63 in 71

člen 48 || člen 68(1)(b) in (2)(a)

člen 49 || člena 61(3) in 68

člen 50 || členi 15, 54(2)(b), (c) in (3), 58(2) in 63(5)

člen 51 || –

člen 52 || člena 46 in 47

člen 53 || člen 69

člen 54 || členi 46, 47, 65, 67 in 69

člen 55 || členi 46, 47, 65 , 67 in 69

člen 56 || člena 46 in 47

člen 57 || člen 47

člen 58 || členi 48 do 51

člen 59 || člen 52

člen 60 || –

člen 61 || člen 256

člen 62 || členi 43 do 45

člen 63 || –

člen 64 || –

člen 65 || –

člen 66 || –

člen 67 || –

člen 68 || –

člen 69 || –

27.         Direktiva 2006/88/ES

Direktiva 2006/88/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člena 2 in 3(2)

člen 3 || člen 4 (delno)

člen 4(1) člen 4(2) člen 4(3) člen 4(4) člen 4(5) || členi 170, 171, 174 in 175 člen 177 člen 183(2) členi 170, 171, 172 in 173 –

člen 5 || člen 179

člen 6 || člena 183 in 184

člen 7 || –

člen 8 || členi 185, 186, 187 in 188

člen 9 || člen 179(1)(a)(i), (2) in (3)

člen 10 || člen 179(1)(a)(ii), (2) in (3)

člen 11 || člena 190 in 204

člen 12 || člen 190

člen 13 || člen 191

člen 14(1) in (2) člen 14(3) in (4) || člen 208 člena 219 in 220

člen 15(1) in (2) člen 15(3) člen 15(4) || člena 195 in 196 člen 192 členi 195, 196 in 198

člen 16 || člen 196

člen 17 || člen 196

člen 18 || člena 200 in 201

člen 19 || člena 200 in 201

člen 20 || člen 199

člen 21 || členi 202, 203 in 205

člen 22 || člen 230(1)(a)

člen 23 || člena 231 in 232

člen 24 || člena 230(1)(d) in 239

člen 25 || členi 236, 239 in 240

člen 26 || člen 16

člen 27 || člena 17 in 18

člen 28 || členi 53 do 55 in 72 do 74

člen 29 || člen 57

člen 30 || člena 59 in 77

člen 31 || –

člen 32 || členi 60, 61, 62 in 64

člen 33 || člena 65 in 67

člen 34 || člena 61(1)(b)in (c) in 63

člen 35 || člena 61(3) in 63

člen 36 || –

člen 37 || člen 68

člen 38 || člena 76 in 78

člen 39 || člena 78 in 79

člen 40 || člen 80

člen 41 || člen 246(1)(b) in (c)

člen 42 || člen 71(3)

člen 43 || člen 227

člen 44 || členi 26, 27, 30 in 31

člen 45 || člen 32

člen 46 || člen 34

člen 47 || člena 43 in 44

člen 48 || člena 46 in 47

člen 49 || člen 36

člen 50 || člen 36 in 37

člen 51 || člen 38

člen 52 || člen 41

člen 53 || člen 42

člen 54 || –

člen 55 || –

člen 56 || –

člen 57(a) člen 57(b) člen 57(c) || – členi 54(2)(c) in (3), 58, 61(1)(h), 63(c), 67(1)(b) in 67(c) –

člen 58 || –

člen 59 || člena 38 in 183 (delno)

člen 60 || člen 256

člen 61 || –

člen 62 || –

člen 63 || –

člen 64 || –

člen 65 || –

člen 66 || –

člen 67 || –

28.         Direktiva 2008/71/ES

Direktiva 2008/71/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3(1) člen 3(2) || člena 96 in 115 -

člen 4(1) člen 4(2) || člena 97 in 115 člen 110

člen 5(1) člen 5(2) || členi 110(a), 114(b) in 117 člena 110(a) in 111

člen 6(1) člen 6(2) || členi 110(a), 115 in 117 –

člen 7 || člen 103(1)(b) in (2)

člen 8 || člena 110 in 114(d)

člen 9 || člen 256

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12 || –

člen 13 || –

29.         Direktiva 2009/156/ES

Direktiva 2009/156/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || člena 123 in 136

člen 4(1) člen 4(2) člen 4(3) člen 4(4) člen 4(5) člen 4(6) || člena 127 in 146(3) člena 127 in 128 člen 125 členi 109, 114 in 117 členi 123(1)(a), 127 in 128 členi 30 do 35

člen 5 || člena 127 in 128

člen 6 || členi 127, 128 in 141(b)

člen 7(1) člen 7(2) člen 7(3) || člena 123(2) in 130 členi 127, 128 in 129 členi 127, 128 in 129

člen 8 || členi 109(1)(c), 114, 117 in 140 do 143

člen 9 || členi 246 do 248 (delno)

člen 10 || –

člen 11 || –

člen 12(1), (2) in (3) člen 12(4) in (5) || člena 230(1)(a) in 231 člen 236

člen 13 || člena 231 in 236

člen 14 || člen 236

člen 15 || člen 236

člen 16 || členi 236, 238 in 239

člen 17 || člen 236

člen 18 || –

člen 19 || člen 236

člen 20 || –

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || –

člen 24 || –

30.         Direktiva 2009/158/ES

Direktiva 2009/158/ES || Ta uredba

člen 1 || –

člen 2 || člen 4 (delno)

člen 3 || –

člen 4 || –

člen 5 || členi 123, 127, 128, 157 in 158

člen 6 || členi 121, 123 in 157

člen 7 || člen 96

člen 8 || člena 157 in 158

člen 9 || člena 127 in 128

člen 10 || člena 127 in 128

člen 11 || člena 127 in 128

člen 12 || člena 127 in 128

člen 13 || člen 128

člen 14 || člen 128

člen 15(1)(a) člen 15(1)(b) do (d) člen 15(2) || člena 157 in 158 člena 127 in 128 členi 30 do 35

člen 16 || členi 30 do 35

člen 17 || členi 36, 39 in 40

člen 18 || členi 121, 122, 123(1)(a) in (2), 129 ter 155(3)

člen 19 || člen 128

člen 20 || členi 140 do 147 ter člena 159 in 160

člen 21 || –

člen 22 || –

člen 23 || členi 230(1)(a), 231 in 232

člen 24 || člen 236

člen 25 || člen 236

člen 26 || člen 239

člen 27 || –

člen 28 || členi 236, 237 in 238

člen 29 || člena 236 in 241

člen 30 || člen 236

člen 31 || členi 246 do 248

člen 32 || –

člen 33 || –

člen 34 || –

člen 35 || –

člen 36 || –

člen 37 || –

člen 38 || –

[1]               COM(2010) 543 final. „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“.

[2]               COM(2010) 2020 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

[3]               http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/strategy/cahpeval_en.htm.

[4]               http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/strategy/index_en.htm.

[5]               Resolucija EP 2007/2260(INI).

[6]               Dok. 15481/07 ADD 1.

[7]               NAT/376 – Strategija EU za zdravstveno varstvo živali.

[8]               COM(2008) 545 final, http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/strategy/documents_en.htm.

[9]               UL C, , str. .

[10]             UL C, , str. .

[11]             COM(2007) 539 final.

[12]             UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[13]             COM(2000) 1 final.

[14]             UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[15]             UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

[16]             UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

[17]             UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

[18]             UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

[19]             UL L 268, 3.10.1998, str. 1.

[20]             UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

[21]             UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

[22]             COM(2011) 748.

[23]             http://www.oie.int/en/support-to-oie-members/global-studies/categorisation-of-animal-diseases/.

[24]             UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

[25]             Dok. SANCO/7070/2010.

[26]             UL L 276, 20.10.2010, str. 33.

[27]             UL 121, 29.7.1964, str. 1977.

[28]             UL L 46, 19.2.1991, str. 19.

[29]             UL L 192, 23.7.2010, str. 1.

[30]             UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

[31]             UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

[32]             UL L …

[33]             UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

[34]             UL 121, 29.7.1964, str. 1977.

[35]             UL L 145, 13.6.1977, str. 44.

[36]             UL L 15, 19.1.1978, str. 34.

[37]             UL L 194, 22.7.1988, str. 10.

[38]             UL L 325, 1.12.1980, str. 1.

[39]             UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

[40]             UL L 302, 19.10.1989, str. 1.

[41]             UL L 224, 18.8.1990, str. 62.

[42]             UL L 46, 19.2.1991, str. 19.

[43]             UL L 368, 31.12.1991, str. 21.

[44]             UL L 157, 10.6.1992, str. 19.

[45]             UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

[46]             UL L 260, 5.9.1992, str. 1.

[47]             UL L 62, 15.3.1993, str. 49.

[48]             UL L 62, 15.3.1993, str. 69.

[49]             UL L 243, 11.10.1995, str. 25.

[50]             UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

[51]             UL L 79, 30.3.2000, str. 40.

[52]             UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[53]             UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

[54]             UL L 192, 20.7.2002, str. 27.

[55]             UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

[56]             UL L 306, 22.11.2003, str. 1.

[57]             UL L …

[58]             UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

[59]             UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

[60]             UL L 192, 23.7.2010, str. 1.

[61]             UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

[62]             UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

[63]             UL L 213, 8.8.2008, str. 31.

[64]             UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

[65]             UL L 213, 3.8.1978, str. 15.

[66]             UL L 29, 3.2.1979, str. 24.

[67]             UL L 14, 16.1.1981, str. 22.

[68]             UL L 223, 2.8.1989, str. 19.

[69]             UL L 224, 18.8.1990, str. 13.

[70]             UL L 373, 31.12.1990, str. 29.

[71]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.