OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. CILJ PREDLOGA

Evropski agenciji za pomorsko varnost („Agencija“ ali „EMSA“), ustanovljeni leta 2002[1], je bila leta 2004[2] dodeljena naloga na področju odzivanja na onesnaženje morja. Ker je narava odgovornosti Agencije za odzivanje na onesnaženje dolgoročna, je za učinkovito in temeljito dokončanje dodeljenih nalog potrebna primerna finančna varnost na podlagi večletne obveznosti. Zato je leta 2006 zakonodajalec EU za obdobje od 2007 do 2013 vzpostavil večletno denarno podporo ukrepom Agencije na področju odzivanja na onesnaženje z ladij[3]. Namen tega zakonodajnega predloga je obnoviti večletno denarno podporo za obdobje od 2014 do 2020 v okviru nove finančne perspektive[4].

2. UTEMELJITEV PREDLAGANEGA UKREPA

2.1. Ozadje

Huda pomorska nesreča naftnega tankerja ERIKA decembra 1999, pri kateri je prišlo do obsežnega izlitja nafte, je vodila do ustanovitve Agencije leta 2002. Zaradi izlitja nafte pri nesreči naftnega tankerja PRESTIGE novembra 2002 so bile Agenciji zaupane posebne naloge in obveznosti na področju odzivanja na onesnaženje z ladij. Agencija je oktobra 2004 sprejela akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nafto. Junija 2007 je bil sprejet drugi akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi[5]. Oba akcijska načrta posodablja upravni odbor Agencije, kar sodi v njen letni delovni program.

Marca 2010 je upravni odbor potrdil petletno strategijo[6], ki vsebuje dve temi, pomembni za odzivanje na onesnaženje z ladij. Tema 8 opredeljuje vlogo Agencije v zvezi z nezakonitimi odlaganji z ladij (izvrševanje zakonodaje, dodatna nadgradnja storitve CleanSeaNet z vključitvijo informacij o položaju ladij). Tema 12 obravnava pripravljenost in odzivanje na onesnaženje morja.

Komisija je oktobra 2010 predlagala spremembo uredbe EMSA, ki med drugim predvideva izrecno razširitev dejavnosti za odzivanje na onesnaženje, da bi krile tudi nesreče na vrtinah na morju za nafto in plin[7]. V predlogu se predlaga tudi razširitev pomoči Agencije na sosednje države EU, vključno z dejavnostmi odzivanja na onesnaženje. Evropski parlament in Svet sta aprila 2012 dosegla dogovor o predlogu, uredba, sprejeta januarja 2013[8], pa potrjuje omenjene določbe.

2.2. Sedanje naloge Agencije na področju odzivanja na onesnaženje

V skladu z Uredbo 2038/2006 in Direktivo 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij[9] so tri glavne naloge Agencije na področju odzivanja na onesnaženje, ki ga povzročajo ladje:

(a) operativna pomoč državam članicam

Agencija zagotavlja omrežje plovil v stalni pripravljenosti za ukrepanje ob razlitju nafte kot nadgradnjo zmogljivosti držav članic za odzivanje na razlitje. Zagotavlja tudi satelitsko podprto storitev zaznavanja in spremljanja razlitij nafte, t. i. CleanSeaNet, ter prek omrežja MAR-ICE informacije o razlitjih kemikalij. Prizadete obalne države lahko zaprosijo za posredovanje plovil za ukrepanje ob razlitju nafte prek mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite[10]. Nemotena vključitev v odzivne mehanizme držav članic poteka z rednim sodelovanjem pri nacionalnih in regionalnih vajah.

(b) sodelovanje in usklajevanje

Agencija je v stiku s strokovnjaki držav članic za odzivanje na onesnaženje in Mednarodno pomorsko organizacijo (International Maritime Organisation – IMO) ter je vključena v obstoječe regionalne sporazume.

(c) informacije

Agencija zbira, analizira in razširja informacije o najboljših praksah, tehnikah in inovacijah na področju odzivanja na onesnaženje morja.

Povzetek rezultatov (2007–september 2012)

Spodaj so prikazane ključne storitve Agencije na področju pripravljenosti in odzivanja na onesnaženje morja ter pripadajoči rezultati, ki so bili dani na razpolago v okviru obstoječe večletne denarne podpore.

Omrežje plovil v stalni pripravljenosti za ukrepanje ob razlitju nafte

Trenutno je aktivnih 16 pogodb, ki zagotavljajo kritje vseh regionalnih morij okrog Evropske unije. V roku 24 ur je lahko hkrati mobiliziranih in pripravljenih na izplutje 18 plovil, s povprečno zmogljivostjo skladiščenja približno 3500 m3 zajete nafte. || Plovila Agencije so od leta 2007 sodelovala pri 36 mednarodnih (čezmejnih) operativnih vajah. Sodelovanje pri vajah olajšuje vključitev storitev Agencije v odzivne mehanizme držav članic.

CleanSeaNet

Odkar je bila aprila 2007 uvedena ta storitev, je bilo narejenih več kot 12 000 satelitskih posnetkov, v povprečju več kot 2000 posnetkov letno. || Nadzorovanih je bilo več kot 1 000 milijonov km2. || Države članice, ki izvajajo nadzor „na kraju samem“, letno prijavijo okoli 200 nezakonitih odlaganj.

Odzivanje na nesreče

Storitve Agencije za odzivanje na onesnaženje so bile od leta 2007 uporabljene v skupno 25 nesrečah. Nujna pomoč prizadetim obalnim državam je obsegala: - plovila za ukrepanje; - satelitske posnetke; - aktiviranje MAR-ICE; - strokovno znanje na kraju samem. || Nujna pomoč vključuje 4 mobilizacije plovil za ukrepanje v Evropi. || Nujna pomoč vključuje 1 paket opreme za pomoč za ZDA med nesrečo Deepwater Horizon.

Najboljša praksa: razvoj in promocija

Agencija je gostila 20 srečanj in delavnic strokovnjakov (poleg rednega usposabljanja z dežurnimi uradniki v okviru CleanSeaNet in/ali srečanj z upravljavci plovil vključenih v omrežje). || Objavljenih je bilo 7 popisov različnih vidikov politik in zmogljivosti držav članic v zvezi s pripravljenostjo in odzivanjem. || Potekal je program izmenjave javnih uslužbencev „EMPOLLEX“, ki je od svojega začetka junija 2008 med državami članicami spodbudil izmenjavo 21 strokovnjakov. || Razvito je bilo orodje za odločitve pri odzivanju v zvezi z uporabo disperzijskih sredstev med nesrečo. Po potrebi je potekalo usklajevanje posebnih študij (npr. študije o objektih za odlaganje in študije Varna platforma: razvoj zahtev za plovila, ki delujejo v nevarnih ozračjih).

2.3. Prihodnje naloge

Kot je pojasnjeno zgoraj, so bile s spremembami k uredbi o ustanovitvi, ki so začele veljati januarja 2013, Agenciji dodeljene nove naloge na področju odzivanja na onesnaženje:

a) sedanji ukrepi Agencije za odzivanje bodo v primeru „onesnaženja z ladij“ pokrivali tudi „onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti“;

b) obstoječa storitev Agencije CleanSeaNet bo tudi „spremljala obseg in okoljske posledice onesnaženja morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti“;

c) sedanja geografska pokritost (države članice in države pristopnice) je razširjena na „evropske sosednje partnerske države in države, ki sodelujejo v Pariškem memorandumu o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe“. S tem so lahko plovila Agencije v uporabi na celotnem območju regionalnih morij Unije.

Komisija predlaga, da se dodeljena sredstva razširijo samo na prvi dve novi nalogi, pri čemer bi se začetni finančni prispevek uporabil za zagon novih nalog, medtem ko obstoječe naloge ne bi bile ogrožene. Tretja nova naloga bi morala biti financirana iz obstoječih programov EU za države, zajete v širitveno politiko in evropsko sosedsko politiko (program SAFEMED za Sredozemsko morje in programi iz pobude TRACECA za Črno morje). Z vidika upravljanja programov in proračuna je bolj primerno financiranje te nove naloge iz obstoječega okvira EU za podporo tem državam.

2.4. Ocena sedanjih dejavnosti Agencije na področju odzivanja na onesnaženje

V skladu z Uredbo 1406/2002 je Agencija do 31. januarja, vsako leto do leta 2012, predložila poročila o finančnem izvajanju akcijskih načrtov. Ta poročila so na voljo na spletni strani Agencije. Z letom 2013 bo to poročanje postalo del letnega poročila o dejavnostih Agencije.

Komisija je maja 2011 predložila poročilo o izvajanju uredbe 2038/2006[11]. To poročilo temelji na izčrpnem prispevku Agencije, kot ga je odobril njen upravni odbor, in vključuje posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in podrobne scenarije[12]. Upravni odbor Agencije, zlasti s sprejetjem delovnega programa, proračuna in letnega poročila, Računsko sodišče in proračunski organ s postopkom razrešnice nadzorujejo in spremljajo delo Agencije.

Glavni ugotovitvi teh ocen dejavnosti sta:

(1) proračun, namenjen odzivanju na onesnaženje, je primeren;

(2) financirani ukrepi so stroškovno učinkoviti, ustvarjajo dodano vrednost in so primerno vodeni.

2.5. Predhodna ocena predlaganih dejavnosti

Opravljena je bila predhodna ocena, ki je priložena temu predlogu (dokument SEC(2013)xxx). Ta ocena potrjuje uporabnost in učinkovitost večletnega finančnega okvira ter določa znesek za dodelitev.

3.           Pravni elementi predloga

3.1.        Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlog je člen 100(2) PDEU, ki je služil kot pravna podlaga za Uredbo 2038/2006 pod prejšnjo različico Pogodbe.

3.2.        Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti se v celoti spoštujeta, saj predstavljajo ukrepi Agencije evropsko raven v diferenciranem sistemu odzivanja na onesnaženje, ki ga povzročijo ladje in objekti na morju. Večino dejavnosti sprožijo prošnje prizadetih obalnih držav. Tesno usklajevanje na regionalni ravni lahko prikazuje dejstvo, da je EU pogodbenica naslednjih regionalnih organizacij:

· Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltika (Helsinška konvencija, kakor je bila revidirana leta 1992);

· Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) in vrsti protokolov k njej;

· Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonnski sporazum);

· Konvencije o varstvu morskega okolja severvzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR);

· Sporazuma o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem (Lizbonski sporazum) ter dodatnega protokola k sporazumu, ki še ni začel veljati.

Unija se pogaja tudi o pristopu h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem (Bukareška konvencija).

3.3.        Izbira instrumentov

Uredba je najprimernejši instrument za vzpostavitev večletnega finančnega okvira. Ta instrument je bil izbran že leta 2006.

4.           Proračunske posledice

Glede na navedeno Komisija predlaga ponovno zagotovitev večletnih finančnih sredstev, ki bi bila vključena v proračun Unije za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, s čimer bi sovpadala z novim večletnim finančnim okvirom. V skladu s svežnjem Komisije iz junija 2011 „Proračun za strategijo Evropa 2020“ in obstoječo prakso bi moral biti znesek dodeljen iz razdelka 1 „Pametna in vključujoča rast“. Komisija zato za referenčno obdobje predlaga dodelitev zneska v višini 160,5 milijona EUR. Dodatne podrobnosti so v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga in predhodni oceni. Letne zneske bi moral odobriti proračunski organ v skladu s proračunskim postopkom.

5.           Vsebina predloga

Predlog ima enako zgradbo kot Uredba 2038/2006 s potrebnimi prilagoditvami. Sestavljen je iz 8 členov:

· Člen 1: Cilj

· Člen 2: Opredelitve

· Člen 3: Področje uporabe

· Člen 4: Finančni prispevek Unije

· Člen 5: Spremljanje obstoječih zmogljivosti

· Člen 6: Zaščita finančnih interesov Unije

· Člen 7: Vmesno ocenjevanje

· Člen 8: Začetek veljavnosti

2013/0092 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[15],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002[16] je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da se zagotovi visoka, enotna in učinkovita stopnja pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij.

(2)       Uredba (ES) št. 724/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002[17] je kot odgovor na nesreče v Evropskih vodah, zlasti tankerjev za prevoz nafte "Erika" in "Prestige", Agenciji dodelila naloge na področju preprečevanja onesnaževanja in odzivanja na onesnaženje z ladij.

(3)       Uredba (EU) št. 100/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013[18] o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 je Agenciji dodelila naloge na področju odzivanja na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti, in je razširila storitve Agencije na države, zajete v širitveno politiko in evropsko sosedsko politiko.

(4)       Uredba (ES) št. 2038/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006[19] je vzpostavila večletno denarno podporo ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij, ki preneha veljati 31. decembra 2013.

(5)       Za izvajanje navedenih nalog preprečevanja onesnaževanja in odzivanja na onesnaženje z ladij je upravni odbor Agencije 22. oktobra 2004 sprejel akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nafto, ki določa dejavnosti Agencije v zvezi z odzivanjem na onesnaženje z nafto in je namenjen optimalni uporabi finančnih virov, ki so na voljo Agenciji. 12. junija 2007 je upravni odbor sprejel akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi. V skladu s členom 15 Uredbe 1406/2002 se akcijska načrta posodabljata letno v okviru letnega delovnega programa Agencije.

(6)       Ukrepi Agencije za odzivanje na onesnaženje, kakor so opredeljeni v akcijskih načrtih, se nanašajo na dejavnosti na področju informacij, sodelovanja in usklajevanja ter predvsem na zagotavljanje operativne pomoči prizadetim državam, ki se jim na zahtevo zagotovi dodatna plovila za boj proti onesnaženju z nafto in drugim vrstam onesnaženja, kot so na primer tista, ki jih povzročijo nevarne in zdravju škodljive snovi. Agencija bi morala posebno pozornost nameniti tistim območjem, ki veljajo za najbolj ranljiva, ne da bi bila s tem prikrajšana druga območja v stiski.

(7)       Dejavnosti Agencije na tem področju ne bi smele razrešiti obalnih držav njihove odgovornosti, da imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme za odzivanje na onesnaženje in bi morale biti v skladu z obstoječimi ureditvami o sodelovanju, ki predvidevajo medsebojno pomoč v primeru onesnaženja morja. Unija je pristopila k raznim regionalnim organizacijam in se pripravlja na pristop k drugim regionalnim organizacijam.

(8)       Ukrepi Agencije bi morali biti usklajeni z dejavnostmi iz dvostranskih in regionalnih sporazumov, h katerim je Unija pristopila. V primeru onesnaženja morja Agencija pomaga prizadetim državam, v pristojnosti katerih se bodo izvajale čistilne akcije.

(9)       Agencija bi morala igrati pomembno vlogo pri vzdrževanju in nadaljnjem razvoju storitev satelitskih posnetkov za nadzor, zgodnje odkrivanje onesnaženja in prepoznavanje odgovornih ladij ali naftnih in plinskih objektov. Ta sistem bi moral izboljšati razpoložljivost podatkov in učinkovitost odzivanja na onesnaženje.

(10)     Dodatna sredstva, ki jih Agencija zagotovi prizadetim državam, bi morala biti dana na razpolago z mehanizmom Skupnosti na področju civilne zaščite, ustanovljenim z odločbo Sveta 2007/779/ES, Euratom z dne 8. novembra 2007[20].

(11)     Da se zagotovi temeljito izvajanje, bi bilo treba Agenciji zagotoviti izvedljiv in stroškovno učinkovit sistem financiranja, zlasti za njeno operativno pomoč prizadetim državam.

(12)     Zato bi bilo treba na osnovi večletne obveznosti zagotoviti finančno varnost za financiranje nalog, zaupanih Agenciji na področju odzivanja na onesnaženje, in povezanih ukrepov. Letno višino prispevka Unije bi moral določiti proračunski organ v skladu z letnim proračunskim postopkom.

(13)     Zneski, ki bodo dodeljeni za financiranje odzivanja na onesnaženje, bi morali v skladu z novim večletnim finančnim okvirom pokrivati obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zato bi bilo treba finančna sredstva zagotoviti za isto obdobje.

(14)     Podpora Agencije državam, zajetim v širitveno politiko in evropsko sosedsko politiko, bi morala biti financirana iz obstoječih programov Unije za te države, zato ne bi smela biti del tega večletnega finančnega okvira.

(15)     Za optimizacijo razporeditve obveznosti in upoštevajoč vse spremembe v zvezi z dejavnostmi odzivanja na onesnaženje z ladij, je treba zagotoviti stalno spremljanje posebnih potreb po ukrepanju, da se omogoči prilagoditev letnih finančnih obveznosti.

(16)     V skladu z Uredbo (EU) št. 100/2013 o spremembi Uredbe 1406/2002 bi morala Agencija v svojem letnem poročilu poročati o finančnem izvrševanju večletnega okvira –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobne ureditve za finančni prispevek Unije v proračun Evropske agencije za pomorsko varnost za izvajanje dodeljenih nalog na področju odzivanja na onesnaženje, ki ga povzročijo ladje in naftni ter plinski objekti na morju, v skladu s členoma 1 in 2 Uredbe (ES) št. 1406/2002.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „nafta“ pomeni zemeljsko olje v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi, kakor to določa Mednarodna konvencija o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju v primeru onesnaženja z olji iz leta 1990;

(b) „nevarne in zdravju škodljive snovi“ pomeni vse snovi razen nafte, ki v primeru vnosa v morsko okolje lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, kakor to določa Protokol o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi iz leta 2000.

Člen 3

Področje uporabe

Finančni prispevek Unije iz člena 1 se Agenciji dodeli s ciljem financiranja ukrepov na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti, kot so tisti iz akcijskih načrtov Agencije za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nafto ter za pripravljenost in odzivanje na onesnaženje z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi, še posebej ukrepov v zvezi z:

(a) informacijami, zlasti zbiranjem, analiziranjem in razširjanjem najboljših praks, tehnik in inovacij kot so instrumenti za nadzor praznjenja ladijskih rezervoarjev in za nadzor morskih ploščadi pri obratovalnih izpustih in nenamernih razlitjih;

(b) sodelovanjem, usklajevanjem in zagotavljanjem tehnične in strokovne pomoči državam članicam in Komisiji v okviru ustreznih dejavnosti mehanizma EU na področju civilne zaščite, Mednarodne pomorske organizacije in ustreznih regionalnih sporazumov;

(c) operativno pomočjo in podporo, ki jo na zahtevo zagotavlja z dodatnimi sredstvi, kot so ladje za boj proti onesnaženju v pripravljenosti, satelitski posnetki in oprema, ukrepi odzivanja na onesnaženje prizadetih držav v primeru nenamernega ali namernega onesnaženja z ladij ali onesnaženja morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti.

Člen 4

Finančni prispevek Unije

Finančna sredstva za izvajanje nalog iz člena 3 za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 znašajo 160 500 000 EUR v tekočih cenah.

Letne proračunske odobritve določi proračunski organ v mejah finančnega okvira. S tem v zvezi je zagotovljeno potrebno financiranje operativne pomoči državam članicam v skladu s členom 3(c).

Člen 5

Spremljanje obstoječih zmogljivosti

Za opredelitev zahtev po operativni pomoči Agencije, kot so na primer dodatna plovila za boj proti onesnaženju, Agencija redno oblikuje seznam javnih in, če so na voljo, zasebnih mehanizmov za odzivanje na onesnaženje ter s tem povezanih zmogljivosti, ki obstajajo v različnih regijah Evropske unije.

Države članice Agenciji zagotovijo potrebne informacije za oblikovanje tega seznama.

Upravni odbor Agencije se s tem seznamom seznani pred odločanjem o dejavnostih Agencije za odzivanje na onesnaženje v okviru letnih delovnih programov.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija in Agencija zagotavljata, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščiteni finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z učinkovitimi pregledi in povračilom vseh neupravičeno izplačanih zneskov in, v primeru odkritih nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[21] in (Euratom, ES) št. 2185/96[22] in Uredbo (ES) št. 1073/1999[23] Evropskega parlamenta in Sveta.

2. Za ukrepe Unije, financirane na podlagi te uredbe, pomeni nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 vsako kršitev določb prava Unije ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki izvira iz dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta, ki z neutemeljeno postavko izdatkov vpliva ali bi lahko vplivala na splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi slednja upravlja.

3. Komisija in Agencija, vsaka v okviru svojih pristojnosti, zagotavljata gospodarnost financiranja ukrepov Unije iz te uredbe.

Člen 7

Vmesna ocena

Komisija na osnovi informacij, ki jih posreduje Agencija, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe najkasneje do 31. decembra 2017. Poročilo, ki se pripravi brez poseganja v vlogo upravnega odbora Agencije, navaja rezultate uporabe prispevka Unije iz člena 4 glede obveznosti in odhodkov, ki pokrivajo obdobje med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016.

Če je primerno, Komisija na podlagi navedenega poročila predlaga ustrezne spremembe te uredbe, še posebej da se upošteva znanstveni napredek na področju boja proti onesnaženju z ladij in onesnaženju morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti, zlasti tistemu, ki ga povzroči nafta ali nevarne in zdravju škodljive snovi.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik […]                                                                […]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[24]

06: Energetika in promet

0602: Notranji, zračni in pomorski promet

060203: Evropska agencija za pomorsko varnost

06020302: Evropska agencija za pomorsko varnost, ukrepi proti onesnaževanju

Izvajanje določb o odzivanju na onesnaženje z ladij in na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti

1.3.        Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[25].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Cilji/dodana vrednost EU v skladu s strategijo Evropa 2020:

Agencija prispeva k varnemu, zaščitenemu in trajnostnemu pomorskemu prometu za gospodarstvo in državljane EU. To je popolnoma skladno s tremi prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020:

– pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah. Agencija prispeva k razvoju najvišjih možnih tehničnih standardov za ladje in s tem spodbuja znanje in inovacije;

– trajnostna rast: spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire. Agencija prispeva k preprečevanju onesnaževanja z ladij in odzivanju na onesnaženje morja na različnih območjih. Ladijski promet bo prispeval k vodilni pobudi „Evropa, gospodarna z viri“. Agencija bo imela določeno vlogo pri izvajanju na zadevnem področju;

– vključujoča rast: utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. Za otoke in najbolj oddaljene regije je pomorski prevoz bistvena sestavina za zagotavljanje teritorialne kohezije in vključenosti v EU. Agencija prispeva k varnemu, zaščitenemu in trajnostnemu pomorskemu prometu za EU.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Proračunsko področje 06 02 Posamezni cilj št. 3        Povečanje prometne varnosti

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB 06020302 Evropska agencija za pomorsko varnost

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Zagotoviti večletno finančno varnost za ukrepe Agencije na področju odzivanja na onesnaženje.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Agencija je razvila kazalnike uspešnosti, ki jih objavlja v letnih delovnih programih. Kazalnike stalno spremlja upravni odbor. Glavno orodje za spremljanje so letna poročila Agencije.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Dovoliti Agenciji, da sklepa večletne pogodbe in izvaja potrebno načrtovanje proračuna.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrepanje EU je določeno v spremenjeni uredbi o ustanovitvi Agencije 1406/2002. Ta predlog bo ustvaril dodano vrednost z boljšim načrtovanjem in porabo denarja EU.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Posebno ocenjevanje Agencije leta 2008 kot tudi splošno ocenjevanje agencij EU leta 2009 sta pokazali dodano vrednost, ki jo je ustvarila Agencija.

Kot je določeno s členom 8 Uredbe 2038/2006, je Komisija maja 2011 predložila vmesno poročilo z oznako COM(2011)286.

Služba Komisije za notranjo revizijo je leta 2009 opravila posebno revizijo omrežja plovil v stalni pripravljenosti za ukrepanje ob razlitju nafte.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Predlog je skladen z zakonodajo in politiko EU na področju pomorske varnosti, zlasti z Uredbo 100/2013 o ustanovitvi Agencije, ki ponovno obravnava mandat Agencije. Predlog je nadaljevanje Uredbe 2038/2006, ki bo prenehala veljati konec leta 2013.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– x trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– x finančne posledice med letoma 2014 in 2020 (in še dodatno za izostala plačila).

o Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[26]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– x organe, ki jih ustanovita Skupnosti[27],

– ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Vse agencije EU delujejo pod strogim sistemom spremljanja, ki zajema oddelek za notranjo revizijo, službo Komisije za notranjo revizijo, upravni odbor, Komisijo, Računsko sodišče in proračunski organ. Ta sistem, določen v uredbi o ustanovitvi Agencije, bo v uporabi še naprej.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Jih ni

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Ni relevantno

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ukrepi proti goljufijam iz člena 20 uredbe o ustanovitvi Agencije so še naprej v uporabi. Predlog vsebuje tudi poseben člen o zaščiti finančnih interesov Unije.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./nedif. ([28]) || držav Efte[29] || držav kandidatk[30] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1a || 06.02.03.02 [Prispevek k naslovu III EMSA Ukrepi proti onesnaževanju] || dif. || DA || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) v tekočih cenah

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Pametna in vključujoča rast ||

|| GD za mobilnost in promet || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

|| Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

|| Številka proračunske vrstice 06 02 03 02 || obveznosti || (1) || 19,675 || 20,600 || 21,600 || 22,800 || 24,675 || 25,050 || 26,100 || 160,500

|| plačila || (2) || 19,926 || 22,239 || 23,318 || 20,245 || 23,268 || 23,833 || 25,175 || 158,004

|| Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[31] || || || || || || || ||

|| Številka proračunske vrstice: ni relevantno || || (3) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Odobritve za GD za mobilnost in promet SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 3 || 19,675 || 20,600 || 21,600 || 22,800 || 24,675 || 25,050 || 26,100 || 160,500

|| plačila || = 2 + 3 || 19,926 || 22,239 || 23,318 || 20,245 || 23,268 || 23,833 || 25,175 || 158,004

|| Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 19,675 || 20,600 || 21,600 || 22,800 || 24,675 || 25,050 || 26,100 || 160,500

|| plačila || (5) || 19,926 || 22,239 || 23,318 || 20,245 || 23,268 || 23,833 || 25,175 || 158,004

|| Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 19,675 || 20,600 || 21,600 || 22,800 || 24,675 || 25,050 || 26,100 || 160,500

|| plačila || = 5 + 6 || 19,926 || 22,239 || 23,318 || 20,245 || 23,268 || 23,833 || 25,175 || 158,004

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD za mobilnost in promet ||

Ÿ Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

GD za mobilnost in promet SKUPAJ || odobritve || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 19,675 || 20,600 || 21,600 || 22,800 || 24,675 || 25,050 || 26,100 || 160,500

plačila || 19,926 || 22,239 || 23,318 || 20,245 || 23,268 || 23,833 || 25,175 || 158,004

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

Povečanje prometne varnosti || || || || || || || || || || || || || || || ||

Omrežje plovil za ukrepanje[32] || število plovil na razpolago za hkratno mobilizacijo || na plovilo približno 0,95 milijona EUR letno || 19 || 15,620 || 19 || 16,150 || 19 || 17,100 || 19 || 17,600 || 19 || 19,975 || 19 || 20,000 || 19 || 21,000 || 19 || 127,445

CleanSeaNet || število obdelanih satelitskih posnetkov na leto || približno 2,05 EUR na satelitski posnetek || 2000 || 3,605 || 2000 || 3,850 || 2000 || 3,900 || 2000 || 4,550 || 2000 || 4,050 || 2000 || 4,350 || 2000 || 4,400 || 14,000 || 28,705

Sodelovanje in usklajevanje / informacije || dejavnosti z državami članicami, vključno z usposabljanjem in študijami || ni opredeljivo || n.r. || 0,450 || n.r. || 0,600 || n.r. || 0,600 || n.r. || 0,650 || n.r. || 0,650 || n.r. || 0,700 || n.r. || 0,700 || n.r. || 4,350

STROŠKI SKUPAJ || || 19,675 || || 20,600 || || 21,600 || || 22,800 || || 24,675 || || 25,050 || || 26,100 || || 160,500

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– x Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– o  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– x Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– o  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– o  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

Predlog se nanaša na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[33].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Prispevek Efte (Norveška in Islandija) izračunan na osnovi 2 % proračuna || 0,472 || 0,407 || 0,466 || 0,407 || 0,481 || 0,481 || 0,496 || 3,210

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 20,147 || 21,007 || 22,066 || 23,207 || 25,156 || 25,531 || 26,596 || 163,710

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

[1]               Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

[2]               Uredba (ES) št. 724/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 (UL L 129, 31.4.2004, str. 1).

[3]               Uredba (ES) št. 2038/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in o spremembah Uredbe (ES) št. 1406/2002 (UL L 394, 30.12.2006, str.1 Glej tudi popravek v UL L 30, 3.2.2007, str. 12).

[4]               „Proračun za strategijo Evropa 2020“ COM(2011)500 in COM(2011)398, oba z dne 29.6.2011.

[5]               Oba akcijska načrta sta na voljo na spletni strani EMSA:             http://www.emsa.europa.eu/opr-documents/action-plans.html

[6]               Dokument je na voljo na spletni strani EMSA:               http://www.emsa.europa.eu/documents/item/145-emsa-5-year-strategy.html

[7]               COM(2010) 611, 28.10.2010.

[8]               Uredba (EU) št. 100/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 39, 9.2.2013, str. 30).

[9]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, 30.9.2005, str. 11).

[10]             Odločba Sveta 2007/779/ES z dne 8. novembra 2007 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (UL L 314, 1.12.2007, str. 9).

[11]             COM(2011) 286, 23.5.2011.

[12]             Prispevek Agencije je na voljo na http://www.emsa.europa.eu/opr-documents/item/617-multi-annual-funding-mid-term-report-emsas-contribution.html

[13]             UL C, , str. .

[14]             UL C, , str. .

[15]             UL C, , str. .

[16]             UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

[17]             UL L 129, 31.4.2004, str. 1.

[18]             UL L 39, 9.2.2013, str. 30.

[19]             UL L 394, 30.12.2006, str. 1.

[20]             UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

[21]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[22]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[23]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[24]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[25]             Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[26]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[27]             Po členu 185 finančne uredbe.

[28]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[29]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[30]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[31]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[32]             Vključno z zneski za pomorske vaje in 6,02 milijona EUR za boj proti onesnaženju morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti.

[33]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.