5.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 356/23

—

soglaša z evropskim komisarjem za okolje, da so doslej izvedene študije pokazale številne nedorečenosti ali vrzeli v obstoječi zakonodaji EU, poudarja, da bo obravnava zdravstvenih in okoljskih tveganj poglavitnega pomena pri odobravanju te industrije v javnosti, ter poziva Evropsko komisijo, naj pripravi okvir za obvladovanje tveganj ter obravnavo pomanjkljivosti ustrezne zakonodaje EU;

—

poziva k temu, da se upoštevajo odločitve lokalnih in regionalnih oblasti o prepovedi, omejevanju in nadzoru razvoja oziroma dejavnosti, povezanih s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov. Lokalne in regionalne oblasti bi morale imeti pravico, da prepovejo izvajanje dejavnosti v zvezi s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov na občutljivih območjih (npr. zavarovana območja pitne vode, vasi, obdelovalne površine itd.);

—

poudarja temeljni pomen načel preglednosti in udeležbe prizadetih skupin prebivalstva ter lokalnih in regionalnih oblasti v postopkih odločanja na tem občutljivem področju ter izraža zaskrbljenost, ker doslej ti načeli nista bili zadosti upoštevani v vseh državah članicah;

—

podpira predlog, da se nekonvencionalni ogljikovodiki vključijo v Prilogo I revidirane direktive o presoji vplivov na okolje, tako da bo za te projekte sistematično potrebna presoja vplivov na okolje, in poziva Komisijo, naj preuči oblikovanje skupnih okoljskih standardov za raziskovanje in pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov v EU, da se pospešijo usklajene in razumljive presoje vplivov na okolje.

Poročevalec

Brian MEANEY (IE/EA), član grofijskega sveta Clare in regionalne oblasti Mid-West Regional Authority

Referenčni dokument

Mnenje na lastno pobudo

1.

priznava, da Evropa potrebuje cenovno dostopne, ogljično nevtralne, trajnostne, na svetovni ravni konkurenčne, zanesljive vire energije. To je pomemben izziv za Evropsko unijo. Zaradi tega države članice iščejo alternativne možnosti, to pa je spodbudilo precejšnje zanimanje za nekonvencionalne ogljikovodike. Medtem ko je zanimanje za to vse večje, pa ima EU trenutno razhajajoč se in neusklajen zakonodajni okvir. Odbor opozarja, da nekonvencionalni ogljikovodiki niso trajnostni niti z vidika podnebnih sprememb niti z vidika dolgoročne oskrbe z energijo ter so povezani z visokimi tveganji;

2.

priznava precejšnja tveganja, ki jih za okolje in zdravje predstavlja postopek horizontalnega hidravličnega lomljenja z uporabo velike količine vode, ki vsebuje kemikalije (angl. high volume slick-water horizontal hydraulic fracturing) (pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov), ki se uporablja za dostop do nekonvencionalnih ogljikovodikov;

3.

poudarja potrebo po močnem političnem odzivu Evropske komisije in poziva Evropsko komisijo, naj zahteva od držav članic, da pristojnim regionalnim in lokalnim oblastem zagotovijo vire za pravilno opravljanje njihove vloge ter izvajanje nalog urejanja in nadzora glede na različne pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti v EU, zlasti na področju sociale, okolja in dobrega upravljanja vseh naravnih virov;

4.

poudarja, da je treba ohraniti jasno perspektivo 100-odstotnega prehoda na obnovljive vire energije in da se potrebna pozornost in sredstva za energijski prehod ne smejo preusmeriti na nekonvencionalne ali druge vire energije. Priznava vlogo, ki jo lahko imajo nekonvencionalni ogljikovodiki v fazi prehoda z energije, pridobljene iz fosilnih goriv, na energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov.

5.

opozarja na določbe Lizbonske pogodbe (2009, člen 194), v skladu s katerimi imajo države članice pravico „da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, […] izbiro med različnimi viri energije in […] splošno strukturo njihove oskrbe z energijo“. Zato so stališča o plinu iz skrilavca v EU zelo različna. OR poziva k temu, da vsi, zlasti pa Evropska komisija, priznavajo, spoštujejo in upoštevajo pristojnosti, odgovornosti, mnenja in stališča lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi predlogov, da se zagotovi varno in zanesljivo pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov, ob spoštovanju lokalnih naravnih virov;

6.

poziva k temu, da se ob upoštevanju pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti, posebnega lokalnega znanja in omejenih virov ter pomembnih večkratnih učinkov in tveganj pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov spoštujejo odločitve lokalnih in regionalnih oblasti o prepovedi, omejevanju in nadzoru razvoja oziroma dejavnosti, povezanih s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov. Poudarja, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti pravico, da prepovejo izvajanje dejavnosti v zvezi s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov na občutljivih območjih (npr. zavarovana območja pitne vode, vasi, obdelovalne površine itd.) ali v primerih, kadar zaradi teh dejavnosti ne bi mogle uresničevati zastavljenih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Poleg tega bi bilo treba okrepiti avtonomijo lokalnih in regionalnih oblasti pri odločanju o prepovedi pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov na njihovem območju; v zvezi s tem opozarja na prepoved pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov, ki velja na primer v Bolgariji, Franciji, Luksemburgu, švicarskem kantonu Fribourg in v španski pokrajini Kantabrija;

7.

se strinja z Evropskim parlamentom, da prostovoljne smernice v panogi, ki zahtevajo od podjetij, da obravnavajo negativne socialne in okoljske učinke dejavnosti ekstraktivne industrije, kot so pobuda za globalno poročanje (Global Reporting Initiative), globalni dogovor ZN (UN Global Compact) in smernice OECD za večnacionalna podjetja (OECD Guidelines for Multinational Enterprises), niso dovolj za ublažitev negativnih učinkov pridobivanja;

8.

soglaša z evropskim komisarjem za okolje, da so doslej izvedene študije pokazale številne nedorečenosti ali vrzeli v obstoječi zakonodaji EU, poudarja, da bo obravnava zdravstvenih in okoljskih tveganj poglavitnega pomena pri odobravanju te industrije v javnosti, ter poziva Evropsko komisijo, naj pripravi okvir za obvladovanje tveganj ter obravnavo pomanjkljivosti ustrezne zakonodaje EU;

9.

poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi države članice pozvala, naj omejijo izkoriščanje nekonvencionalnih ogljikovodikov, dokler se ne zapolnijo zakonodajne vrzeli v ustreznih direktivah EU;

10.

ne glede na pravico držav članic do izkoriščanja lastnih energetskih virov je treba pri pridobivanju nekonvencionalnih ogljikovodikov zagotoviti poštene in enake pogoje v vsej Uniji, ki bodo v celoti v skladu z ustrezno zakonodajo EU o varstvu okolja in javnega zdravja. Potreben je jasen in pravno zavezujoč regulativni okvir EU, po možnosti v obliki direktive, o raziskovanju in pridobivanju nekonvencionalnih ogljikovodikov, da se zagotovi ustrezno jamstvo v zvezi s tveganji za okolje in zdravje ljudi, ki izhajajo iz dejavnosti pridobivanja plina iz skrilavca;

11.

meni, da bi bilo treba v vsej EU dosledno izvajati previdnostno načelo okoljske politike EU in da bi morala biti presoja vplivov na okolje obvezna, ne glede na obseg raziskovanja in pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov, ob spoštovanju gospodarskih interesov, potrebe po zagotavljanju zanesljive dobave energije in spodbujanja trajnostnega razvoja;

12.

vztraja pri tem, da se za vsak projekt pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov pred odobritvijo izkoriščanja izvede obvezna analiza življenjskega kroga kot steber nove direktive EU o raziskovanju in izkoriščanju nekonvencionalnih ogljikovodikov v EU;

13.

poudarja temeljni pomen načel preglednosti in udeležbe prizadetih skupin prebivalstva ter lokalnih in regionalnih oblasti v postopkih odločanja na tem občutljivem področju ter izraža zaskrbljenost, ker doslej ti načeli nista bili zadosti upoštevani v vseh državah članicah.

14.

ugotavlja, da je nedavni tehnološki napredek spodbudil hitro komercialno izkoriščanje nekonvencionalnega plina v določenih delih sveta, zlasti v ZDA, kjer plin iz skrilavca označujejo kot dejavnik, ki bo povzročil velike spremembe (angl. game changer); pri tem se zaveda tehnoloških in ekonomskih omejitev v zvezi z izkoriščanjem plina iz skrilavca v EU. Vse bolj postaja jasno, da Evropa verjetno ne bo doživela podobnega naglega razvoja kot ZDA (1). Evropski viri nekonvencionalnega plina naj bi v najboljšem primeru lahko nadomestili upad proizvodnje konvencionalnega plina, njihovo izkoriščanje pa je omejeno zaradi drugačne geološke strukture (2), zakonodaje pa tudi večje gostote prebivalstva. Priznava, da so na tem področju še vedno potrebne temeljite ocene;

15.

ugotavlja tudi, da vrtine nekonvencionalnih ogljikovodikov usahnejo veliko hitreje kot pri konvencionalnih ogljikovodikih, zaradi česar je potrebno več vrtanja, kar pomeni tudi večje stroške proizvodnje. Vendar opozarja, da se ogljikovodiki iz nekonvencionalnih virov pridobivajo z uporabo sodobnih tehnik, kot je horizontalno vrtanje in vrtanje več vrtin na eni ploščadi, ki lahko zmanjšajo vpliv na okolje in okolico;

16.

meni, da je ob sedanjih cenah plina potencial plina iz skrilavca premajhen, da bi bistveno vplival na evropsko dobavo plina. Tudi pospešen razvoj izkoriščanja plina iz skrilavca v Evropi bi lahko v najboljšem primeru prispeval le do 10 % evropske dobave plina. Ne bo obrnil nadaljnjega trenda upada domače proizvodnje in vse večje odvisnosti od uvoza (3). Priznava, da so na tem področju še vedno potrebne temeljite ocene;

17.

se zaveda, da so bili ohlapni predpisi morda eden od glavnih pogojev za uspešno gospodarsko izkoriščanje plina iz skrilavca, saj je bilo izvzetje plina iz skrilavca iz številnih aktov o varstvu okolja eno od gonil naglega razvoja plina iz skrilavca v ZDA; točna sestava dodatkov za hidravlično lomljenje je na primer zaščitena s patentnim pravom in je ni treba razkriti; zato močno poudarja, da je za odobritev tovrstnih projektov v Evropski uniji treba nujno zahtevati razkritje vseh kemičnih sestavin in njihovega deleža v tekočini, ki se uporablja pri hidravličnem lomljenju;

18.

opozarja, da je neizogibna posledica črpanja plina iz skrilavca in ujete nafte velika in intenzivna uporaba prostora, ki je potreben za ploščadi za vrtanje, parkirne površine in površine za manevriranje tovornjakov, opremo, infrastrukturo za predelavo plina in prevoz ter dovozne ceste, kar lahko ogroža trajnostna mestna in podeželska naselja ter naravni življenjski prostor. Glavni dokazani morebitni učinki so izpusti onesnaževal v zrak, onesnaženje podtalnice zaradi nenadzorovanih tokov plina ali tekočin, ki so posledica izbruhov ali razlitij, uhajanja tekočin, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, in nenadzorovanega izlitja odpadne vode. Tekočine, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, vsebujejo nevarne snovi, povratna voda pa poleg tega vsebuje težke kovine in radioaktivne snovi iz sedimenta. Vrtanje plina iz skrilavca predstavlja „visoko tveganje“ za javno zdravje (4) in okolje, ki je večje kot pri drugih fosilnih gorivih (5), zlasti zato, ker je potrebno več vrtanja za enako količino plina;

19.

izraža zaskrbljenost, ker obstoječa evropska zakonodaja o rudarstvu in predpisi na tem področju ne obravnavajo posebnih vidikov pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov. Med nacionalnimi predpisi, ki urejajo rudarstvo, so velike razlike. V mnogih primerih imajo rudarske pravice prednost pred pravicami državljanov in lokalne politične oblasti pogosto nimajo vpliva na morebitne projekte ali območja za izkopavanje, saj jih odobrijo nacionalne vlade in državne oblasti; poleg tega opozarja, da v Evropi, drugače kot v ZDA, lastniki zemljišča praviloma nimajo samodejne lastninske pravice do mineralnih snovi, ki se nahajajo pod njihovim zemljiščem, tako da v vseh primerih tudi nimajo koristi od njihovega izkoriščanja;

20.

poziva k pravilni oceni dejanskega potenciala nekonvencionalnega plina v EU – ker je to vidik, ki bi lahko bil ključnega pomena za kakršnokoli energetsko načrtovanje in/ali politiko, ki bi se lahko izvajala – kot prehodnega vira pri doseganju večjega deleža obnovljivih virov energije v EU, določenega v dokumentih, ki narekujejo trende za evropsko energetsko prihodnost, kot je energetski načrt za leto 2050. Ta ocena bi morala omogočiti tudi proučitev možnosti bolj sistematičnega izkoriščanja lokalnih virov energije. Eden od ciljev teh načrtov in politik bi moral biti, da se zagotovi, da prehod na prihodnje vire energije, ki bodo gospodarsko konkurenčni in bodo imeli najmanjši možen ogljični odtis, poteka tako, da bo EU postala bolj konkurenčna v primerjavi z drugimi geopolitičnimi regijami. Poleg tega, da plin iz skrilavca predstavlja nepredvidljiva tveganja za okolje, podnebje in zdravje ljudi, bi lahko tudi spodkopal razvoj obnovljivih virov energije in še povečal evropsko odvisnost od fosilnih goriv. Tako kot zajemanje in shranjevanje CO2, plin iz skrilavca ne more biti politični cilj sam po sebi, ne da bi pri tem upoštevali potrebe državljanov, in ga ne bi smeli spodbujati kot zeleno alternativo za evropsko energetsko prihodnost. Glede na visoko stopnjo emisij CO2, povezano s plinom iz skrilavca, ter glede na stopnjo širitve in količino potrebnih naložb je treba pojasniti, kako bi plin iz skrilavca lahko bil „prehodno gorivo“. Padajoče cene plina zaradi povečanega izkoriščanja plina iz skrilavca v ZDA bi lahko ogrozile uspešnost nizkoogljičnih alternativ in pomenile pritisk za državne programe podpore;

21.

izraža zaskrbljenost, ker bi se zaradi povečanih raziskav in pridobivanja plina iz skrilavca po vsem svetu lahko občutno povečale ubežne emisije metana, katerega toplogredni učinek je 20- do 25-krat večji od toplogrednega učinka CO2, in ker celoten potencial globalnega segrevanja predvideva povišanje za več kot 3,5 stopinj (6). (Ciljno sprejemljivo povišanje je za 2 stopinji). Poleg tega bi utegnilo izkoriščanje nekonvencionalnih virov nafte in plina ovirati uresničevanje sedmega razvojnega cilja tisočletja o okoljski trajnosti in ogroziti najnovejše mednarodne zaveze glede podnebnih sprememb, vsebovane v københavnskem dogovoru;

22.

podpira zamisel o povečanju podpore EU za raziskave in razvoj v sektorju okoljsko primerne zasnove prek Kohezijskega in strukturnih skladov ter Evropske investicijske banke, pri tem pa opozarja, da je hkrati s temi prizadevanji treba večjo pozornost nameniti učinkom izkrivljanja, ki jih lahko ima sprejetje novih standardov na konkurenco; pozdravlja predhodno oceno, ki jo je izvedla Komisija o okoljskem pravnem okviru EU, ki velja za nekonvencionalne ogljikovodike; poziva Komisijo, naj nemudoma:

23.

poziva Komisijo, naj od industrije zahteva neodvisno preverljivo oceno obstoječih okoljskih pogojev na področjih, kjer se predlaga pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov;

24.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstoječa direktiva o presoji vplivov na okolje ne upošteva dnevne količine proizvodnje nekonvencionalnih ogljikovodikov. To pomeni, da kljub temu, da ti projekti vplivajo na okolje, zanje presoje vplivov niso obvezne. V skladu s previdnostnim načelom in v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 21. novembra 2012 OR podpira predlog, da se nekonvencionalni ogljikovodiki vključijo v Prilogo I revidirane direktive, tako da bo za te projekte sistematično potrebna presoja vplivov na okolje;

25.

poziva Komisijo, naj preuči oblikovanje skupnih okoljskih standardov za raziskovanje in pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov v EU, da se pospešijo usklajene in razumljive presoje vplivov na okolje;

26.

priznava pomanjkanje izkušenj in strokovnega znanja v Evropi; poudarja, da je ustrezna ureditev raziskovanja in pridobivanja nekonvencionalnih ogljikovodikov deloma odvisna od sposobnosti in virov regionalnih in lokalnih oblasti. Priznava, da je treba povečati sposobnosti in okrepiti človeške vire regionalnih in lokalnih oblasti v zvezi z nekonvencionalnimi ogljikovodiki.

27.

meni, da je glede na globino več kot dveh kilometrov, pri kateri se pridobivajo nekonvencionalni ogljikovodiki, najpomembnejše vprašanje v zvezi z onesnaženjem podtalnice tesnost vrtine ter kakovost cevitve in cementacije. Izkušnje iz ZDA so pokazale, da je 6 % vrtin puščalo (7);

28.

zahteva, da se vsaka stopnja hidravličnega lomljenja spremlja in da se beležijo podrobni podatki o maksimalni dolžini loma in navede oddaljenost od vodonosnikov;

29.

poziva Komisijo, da od industrije zahteva pripravo sanacijskih ukrepov v primeru izpusta metana ali naravno prisotnih radioaktivnih snovi v podtalnico ali izpusta drugih snovi, ki zmanjšujejo kakovost te podtalnice, ko prelomi dosežejo podtalnico ali ko pride do napak v tesnosti cevi in cementacije;

30.

poziva k obveznemu dokumentiranju vezave cementa in tlačnemu preizkusu cevi in cementacije pred začetkom kakršnega koli obratovanja;

31.

poudarja, da je treba za učinkovito preventivo nenehno spremljati, ali se dosledno upoštevajo najvišji standardi in prakse za izdelavo vrtin; poudarja, da bi morala tako industrija kot tudi pristojne oblasti zagotoviti reden pregled kakovosti tesnosti cevi in cementacije;

32.

poziva, naj izvajalci, regulativni organi in službe za ukrepanje v nujnih primerih pripravijo obvezne krizne načrte za preprečevanje razlitja in nepredvidene dogodke;

33.

poziva k določitvi minimalne razdalje med ploščadmi za vrtanje ter javnimi ali zasebnimi vodnimi izviri ali vodnjaki;

34.

opozarja, da odpadki in odpadne vode, ki nastajajo pri izkoriščanju nekonvencionalnih ogljikovodikov, odpirajo vrsto problemov v zvezi z varnim shranjevanjem, recikliranjem in odstranjevanjem ter da so zato potrebni ustrezni predpisi; v zvezi s tem je nujno potrebna udeležba prizadetih lokalnih in regionalnih oblasti, ki so pogosto odgovorne za ravnanje z odpadki.

35.

poziva k recikliranju odpadne vode, ki nastane pri hidravličnem lomljenju, s čim manjšim tveganjem za razlitje in uhajanje vode; ugotavlja, da pri hidravličnem lomljenju nastaja velika količina odpadne vode, ki vsebuje različna onesnaževala; meni, da recikliranje vode v sklenjenem krogu na kraju samem med izkopavanjem/nastankom sedimenta z uporabo jeklenih rezervoarjev za shranjevanje predstavlja način za čiščenje povratne vode, ki na najmanjšo možno mero zmanjšuje količino vode, nevarnost razlitja na površini in stroške, prometne obremenitve in poškodbe cestišč zaradi prevoza odpadne vode; poziva k prenehanju uporabe jam za odpadno vodo, katerih stene so prekrite s plastiko, zaradi večje nevarnosti razlitja in puščanja;

36.

poziva k objavi informacij o količini in sestavi tekočine, ki se uporablja pri hidravličnem lomljenju, ki se pri pridobivanju nekonvencionalnih ogljikovodikov ne reciklira, ter – ob upoštevanju sestave tal in kamnine – njenem verjetnem učinku na talno vodo in favno;

37.

poudarja, da občinska in nacionalna podjetja za predelavo odpadkov in čiščenje vode ter predelavo odpadkov, ki nastajajo pri čiščenju vode, morda nimajo zmogljivosti ali tehnične opreme za čiščenje tako velike količine in specifične sestave odpadne vode; poziva, naj nosilci dejavnosti v sodelovanju z organi, pristojnimi za predelavo odpadkov, in pristojnimi upravnimi organi pripravijo standarde za čiščenje odpadne vode in obvezne načrte gospodarjenja z vodo;

38.

opozarja, da se radioaktivne snovi, ki so naravno prisotne v geoloških formacijah, razlikujejo od skrilavca do skrilavca; poudarja, da je treba pred odobritvijo proizvodnje oceniti vsebnost radioaktivnih snovi.

39.

izraža zaskrbljenost, ker trenutno na ravni EU ni obveznosti za prijavo kemijske sestave tekočine, ki se uporablja pri hidravličnem lomljenju; meni, da je potrebna popolna preglednost in da bi morali biti izvajalci zavezani k objavi, te elemente pa bi bilo treba upoštevati tudi pri presoji vplivov na okolje; poziva Komisijo, naj preuči, kateri akt bi bil najprimernejši za uvedbo te obveznosti na evropski ravni;

40.

poziva k večjim prizadevanjem pri razvoju dodatkov k tekočini, ki se uporablja pri hidravličnem lomljenju, da bi bili ti najmanj strupeni in najmanj nevarni za okolje.

41.

poudarja, da sta zasnova in metoda črpanja odvisni od geoloških značilnosti določene regije; spodbuja k dejavni in pravočasni vključitvi nacionalnih geoloških institutov ter zadevnih lokalnih in regionalnih oblasti; poziva, da se pred odobritvijo dejavnosti obvezno analizira geološka sestava globokih in plitvih zemeljskih plasti morebitnega območja raziskovanja skrilavca ter predložijo poročila o kakršnih koli preteklih ali sedanjih dejavnostih izkopavanja v regiji; prav tako poziva k zbiranju dokumentacije o vrtinah;

42.

ugotavlja, da vrtanje več vodoravnih vrtin na eni sami ploščadi omogoča uporabo manj zemljišč in tudi manj vpliva na pokrajino;

43.

podpira uporabo zelenih sistemov pri dokončanju vrtine (angl. green completion), s katerimi se zmanjša ali zajame izpust metana pri dokončanju vrtine;

44.

opozarja, da so vzroki za nesreče na ploščadih pogosto neusposobljeno osebje, malomarnost ali neupoštevanje varnostnih navodil;

45.

priporoča oblikovanje standardnih kriznih načrtov in specializiranih enot za ravnanje ob izrednih dogodkih.

46.

poziva k posebnemu spremljanju zdravja državljanov, ki živijo v bližini vrtin; se zavzema za oblikovanje registra o zdravju prebivalcev v regiji;

47.

priporoča, da obveščanje javnosti o dejavnostih v zvezi s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov poteka prek skupin lokalnih in zunanjih strokovnjakov, ki ob upoštevanju lokalnih okoljskih in gospodarskih pogojev lahko podajo objektiven pogled na vse faze izkoriščanja s poudarkom tako na gospodarskih koristih kot tudi na socialnih in okoljskih posledicah;

48.

meni, da bi bilo treba udeležbo javnosti zagotoviti z obvezno uporabo široke palete učinkovitih orodij in metod za načrtovanje, ki predvidevajo udeležbo, še pred raziskovanjem in javnimi posvetovanji pred začetkom črpanja,; poziva k povečanju dometa javnega ozaveščanja in boljšemu izobraževanju javnosti v zvezi s pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov, da bo javnost lahko razumela in sprejela regulacijo teh dejavnosti ter zaupala vanjo.

49.

meni, da bodo lokalne in regionalne oblasti na podlagi pretekli izkušenj zahtevale predložitev finančne obveznice v višini 1,5-kratnika stroškov za ustrezno zaprtje in zapečatenje vsake posamezne vrtine, da ne bo več aktivna. Ti stroški bi morali vključevati vse materiale ter strokovno znanje pri delu in ocenjevanju končnega procesa;

50.

poziva, da se finančne obveznice predložijo lokalnim oblastem, da se v fazi vrtanja in hidravličnega lomljenja zagotovi najboljša praksa. Te obveznice so pomembne, da se zagotovi sanacija, če podjetje preneha obstajati;

51.

zahteva, da industrija tudi finančno in drugače poskrbi za zagotovitev najboljše prakse pri sanaciji objektov, ki se uporabljajo pri pridobivanju nekonvencionalnih ogljikovodikov;

52.

poziva, da se lokalnim oblastem z ustreznimi pristojnostmi zagotovijo potrebni viri za daljše spremljanje zraka in podtalnice na območjih, kjer se ali so se pridobivali nekonvencionalni ogljikovodiki.

53.

ugotavlja, da bi razvoj na območju raziskovanja skrilavca, ki poteka v več fazah, lahko predstavljal upravni izziv v zvezi z zagotavljanjem, da se pri načrtovanju, spremljanju okolja in uveljavljanju upoštevajo pravilni postopki in zakonodaja; države članice poziva, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo ustrezne vire za obvladanje tega izziva.

54.

ugotavlja, da finančni pritisk, ki bremeni lokalne oblasti, gospodarski interesi in možnost delne energetske neodvisnosti vodijo k temu, da se zmanjšuje pomen analize socialnih tveganj in s tem sproža nepovraten proces;

55.

se glede na izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi s cikli nagle rasti in upada dejavnosti v ekstraktivni industriji zaveda naslednjega: