19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/41

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982,

—

ob upoštevanju sporazuma iz leta 1995 o izvajanju določb Konvencije Organizacije združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih in izrazito selivskih staležev rib,

—

ob upoštevanju Kodeksa odgovornega ribištva Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, ki ga je oktobra 1995 sprejela Konferenca Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem, podpisane aprila 1992 v Bukarešti,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja in njenih protokolov, podpisanih februarja 1976 v Barceloni in spremenjenih junija 1995 v Barceloni,

—

ob upoštevanju strateškega akcijskega načrta za okoljsko zaščito in rehabilitacijo Črnega morja, sprejetega aprila 2009 v Sofiji,

—

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (1),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

—

ob upoštevanju [dela VII o zunanji politiki] Uredbe EU št. […]/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o skupni ribiški politiki (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2011 o strategiji EU za Črno morje (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o upravljanju ribištva v Črnem morju danes in v prihodnje (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. oktobra 2007 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (COM(2007)0575),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. septembra 2009 o celostni morski politiki za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju (COM(2009)0466),

—

ob upoštevanju evropske sosedske politike in z njo povezanih instrumentov financiranja,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. septembra 2010 z naslovom „Znanje o morju 2020: opazovanje in podatki o morju za pametno in trajnostno rast“ (COM(2010)0461),

—

ob upoštevanju programa evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za čezmejno sodelovanje v obdobju 2007–2013 „Sredozemski morski bazen“, ki ga je Komisija sprejela 14. avgusta 2008,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. septembra 2012 z naslovom: „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ (COM(2012)0494),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A7-0288/2013),

A.

ker bi do leta 2025 stopnja urbanizacija v Sredozemlju lahko dosegla 60 %, s tretjino prebivalstva zgoščenega na obalnih območjih, s čimer bi se podvojila potreba po vodnih in ribolovnih virih;

B.

ker v Sredozemskem morju poteka 30 % svetovnega pomorskega prometa;

C.

ker imata Sredozemsko in Črno morje posebne značilnosti z oceanografskega, ribolovnega, okoljskega in socialno-ekonomskega vidika;

D.

ker je upravljanje pomorskih in obalnih območij kompleksno, vanj pa so vključeni različni zasebni in javni organi;

E.

ker imata sredozemski in črnomorski bazen zelo nizko stopnjo obnove voda (80–90 let oziroma 140 let) ter sta zato izredno občutljiva za onesnaževanje morja;

F.

ker se prekomerno izkorišča približno 75 % ribjih staležev;

G.

ker se pravne ureditve, ki urejajo vstop plovil v nacionalna ribolovna območja, razlikujejo glede na nacionalnost plovila;

1.

izraža zaskrbljenost zaradi večje konkurence za manjši obseg staležev in morskih virov, kar vodi v regionalne napetosti in možne spore med obalnimi državami zaradi pomorskih območij; v tem kontekstu poziva h krepitvi prizadevanj za izboljšanje ureditve dostopa do virov na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU;

2.

poziva vse države ob Sredozemskem in Črnem morju, naj si bolj prizadevajo, da bi postopno odpravile tamkajšnji prekomerni ribolov, saj bo zaradi vse bolj izčrpanih ribjih staležev večja možnost za konflikte na tem območju;

3.

trdno verjame, da je mirno reševanje sporov glede pomorskih območij in določitve meja na morju – skladno s pravicami in obveznostmi držav članic in tretjih držav v okviru prava EU in mednarodnega prava, zlasti Konvencije OZN o pomorskem pravu – bistveni element dobrega upravljanja oceanov;

4.

meni, da pomorsko upravljanje v Sredozemlju in Črnem morju zahteva višjo stopnjo politične kohezije in sodelovanja med zadevnimi obalnimi državami; poudarja pomembno vlogo dvostranskega sodelovanja in mednarodnih sporazumov, saj večina črnomorskih in sredozemskih držav ni članic EU in torej ni dolžna spoštovati njene zakonodaje;

5.

pozdravlja vlogo Komisije pri spodbujanju trdnejšega in bolj strukturiranega dialoga z državami nečlanicami, ki mejijo na Sredozemlje in Črno morje, za upravljanje skupnih staležev v teh bazenih; spodbuja Komisijo, naj z regionalnim pristopom okrepi svoja prizadevanja v tej smeri;

6.

meni, da pomorsko upravljanje v Sredozemlju in črnomorski regiji nudi priložnosti za mednarodne odnose in učinkovito upravljanje regije;

7.

poudarja, da konkurenca za zmanjšane staleže rib in morskih virov lahko postane povod za konflikte s tretjimi državami; poziva EU in države članice k sodelovanju pri zagotavljanju spremljanja, nadzora, varnosti in zaščite obalnih in teritorialnih voda, izključnih ekonomskih con, obalnega pasu ter pomorske infrastrukture in morskih virov; ugotavlja, da bi EU v zvezi s tem morala ohraniti trdno politično držo in si prizadevati za preprečitev mednarodnih razdorov;

8.

poziva EU, naj prek diplomatskih virov spodbuja dialog med državami članicami in tretjimi državami ter tako zagotovi, da bodo spoštovale načela skupne ribiške politike EU, in spremlja spoštovanje svojih pravil; zlasti države kandidatke za pristop k EU bi morale spoštovati načela ribiške politike EU ter zadevno evropsko in mednarodno zakonodajo na področju ribolovnih dejavnosti;

9.

ugotavlja, da od 21 sredozemskih držav le tri niso podpisale ali ratificirale Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu; poziva Komisijo, naj te države, še zlasti države kandidatke za pristop k EU, pozove k podpisu Konvencije kot sestavnega dela regulativnega okvira EU za pomorske zadeve in k njenemu izvajanju;

10.

poziva Komisijo in tretje države, naj ob upoštevanju čezmejne razsežnosti ribiške dejavnosti in selitvenega značaja nekaterih vrst razvijejo regionalni pristop za ohranjanje in izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju in Črnem morju; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju pri zagotavljanju enakih pogojev in kot regionalnega foruma za zagotavljanje trajnostnega ribolova v Črnem morju;

11.

poudarja potrebo po varstvu okolja in trajnostnem razvoju v teh bazenih ter potrebo po okrepljenih prizadevanjih za pomorsko upravljanje in nadzor v skladu z mednarodnim pravom – zlasti Konvencijo OZN o pomorskem pravu – kot sredstvi za zagotavljanje okrepljenega varstva okolja obalnega in pomorskega prostora;

12.

meni, da lahko imata integrirana pomorska politika in zlasti pomorsko prostorsko načrtovanje osrednjo vlogo za preprečevanje konfliktov med državami članicami EU in tretjimi državami;

13.

spodbuja države članice, da bi začele celostno upravljanje obalnih območij in pomorsko prostorsko načrtovanje: proizvodnjo energije iz vetrnih elektrarn na morju, polaganje podvodnih kablov in cevovodov, ribištvo in ribogojstvo, vzpostavitev območij za obnovo staležev, v okviru strategije za modro rast in ob upoštevanju obstoječih sporazumov s sosednimi državami, vključno s tretjimi državami, ki delijo isto regionalno morje;

14.

spodbuja vzpostavitev pomorskih con, zlasti izključnih ekonomskih con in varovanih pomorskih področij, s čimer se ne bo le izboljšalo ohranjanje in upravljanje ribištva zunaj teritorialnih voda, temveč se bodo tudi spodbujali trajnostni ribolovni viri, omogočil nadzor nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in njegovo odpravljanje ter izboljšalo pomorsko upravljanje v teh bazenih; poudarja, da mora EU državam članicam v zvezi s tem zagotoviti ustrezne smernice, usklajevanje in podporo;

15.

poziva Komisijo, naj še podrobneje obravnava ta vprašanja, da bo zagotovila usklajenost pomembnih področij politike EU, zlasti skupne ribiške politike in integrirane pomorske politike, ter naj z okrepljenim sodelovanjem in dialogom spodbuja to usklajenost in enake konkurenčne pogoje znotraj EU in s sosednjimi partnerskimi državami;

16.

poudarja pomen ocenjevanja staležev in poziva k okrepljenemu sodelovanju med znanstvenimi ustanovami v obeh bazenih, vključno z izmenjavo znanstvenih podatkov in skupno rabo informacij; meni, da bi EU morala spodbujati, podpirati in olajšati sodelovanje in skupno delo ekip znanstvenikov iz EU in primerljivih ekip znanstvenikov iz drugih vpletenih držav nečlanic; v zvezi s tem pozdravlja pobudo „Znanje o morju 2020“, katere cilj je podatke o morskem okolju dati na voljo velikemu številu potencialno zainteresiranih strani, vključno z javnimi in raziskovalnimi organi, organi iz industrije in šolstva ter civilno družbo;

17.

poziva k okrepljenemu sistemu spremljanja, kontrole in nadzora ribolovne dejavnosti v okviru integrirane razsežnosti za krepitev ohranjanja ekosistema v obeh bazenih v skladu z evropskim in mednarodnim pravom, zlasti Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu, s čimer bi prispevali k učinkovitejšemu dolgoročnemu trajnostnemu izkoriščanju staležev rib in odpravljanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.