30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/55

—

ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992,

—

ob upoštevanju Protokola iz Nagoje iz leta 2010 h Konvenciji o biološki raznovrstnosti o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe,

—

ob upoštevanju Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo iz leta 2001,

—

ob upoštevanju Pogodbe o sodelovanju na področju patentov iz leta 2002,

—

ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

—

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela iz leta 1989 o domorodnih in plemenskih ljudstvih (št. 169),

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije za varstvo novih sort rastlin, kot je bila spremenjena v Ženevi 19. marca 1991,

—

ob upoštevanju Sporazuma WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1995,

—

ob upoštevanju Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo iz leta 2002 in okvira Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) glede virusov gripe iz leta 2011,

—

ob upoštevanju Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o strateških ciljih EU za deseto srečanje konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo v Nagoji na Japonskem od 18. do 29. oktobra 2010 (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),

—

ob upoštevanju dejavnosti in poročil medvladnega odbora za intelektualno lastnino, genske vire, tradicionalno znanje in folkloro Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO),

—

ob upoštevanju poročila s srečanja skupine tehničnih in pravnih strokovnjakov o tradicionalnem znanju, povezanem z genskimi viri, v okviru mednarodne ureditve o dostopu do genskih virov in porazdelitvi njihovih koristi (UNEP/CBD/WG-ABS/8/2, 2009),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „Pravice intelektualne lastnine za genske vire in boj proti revščini“ iz leta 2011, ki jo je zahteval Odbor za razvoj Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju Ramsarske konvencije o mokriščih iz leta 1971,

—

ob upoštevanju Konvencija iz leta 1973 o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za pravne zadeve (A7-0423/2012),

A.

ker sta preživetje in blaginja 70 % revnega podeželskega in mestnega prebivalstva po svetu neposredno odvisna od biotske raznovrstnosti;

B.

ker je glavni cilj Konvencije o biološki raznovrstnosti skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov ter odpravljanje ovir za to rabo;

C.

ker ponudniki genskih virov in imetniki s tem povezanega tradicionalnega znanja pogosto prihajajo iz držav v razvoju, ki so biotsko zelo raznovrstne;

D.

ker je bila nacionalna zakonodaja o dostopu in souporabi koristi, sprejeta v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, odgovor na biopiratstvo ter iskanje, razvoj in trženje novih proizvodov na podlagi bioloških virov;

E.

ker je skupna opredelitev biopiratstva industrijsko prisvajanje in patentiranje proizvodov na podlagi tradicionalnega znanja ali genskih virov avtohtonih ljudstev, brez pridobitve predhodnega dovoljenja in brez nudenja nadomestila za države, od koder izvirajo;

F.

ker Konvencija o biološki raznovrstnosti od tistih, ki želijo izkoriščati biološke vire, zahteva, da od matičnih držav oziroma avtohtonih in lokalnih skupnosti pridobijo soglasje po predhodnem obveščanju in z njimi dosežejo vzajemno dogovorjene pogoje ter z njimi delijo koristi razvoja in trženja novih proizvodov na podlagi bioloških virov;

G.

ker razvijajoča se ureditev dostopa do genskih virov in porazdelitvi njihovih koristi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti deluje dopolnilno z WTO in njenim Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS WTO), Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodno zvezo za zaščito novih rastlinskih sort (UPOV) in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO);

H.

ker se ureditev dostopa do genskih virov in souporabe njihovih koristi omenja v številnih instrumentih za človekove pravice, vključno s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 ter Mednarodnim paktom o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966;

I.

ker člen 27(3)(b) sporazuma TRIPS WTO vladam omogoča, da rastline, živali in pretežno biološke procese izključijo iz patentiranja, medtem ko je mogoče mikroorganizme ter nebiološke in mikrobiološke procese patentirati;

J.

ker je biotska raznovrstnost vir številnih ekosistemskih storitev, kot so lokalna voda, zagotavljanje hrane, materiali za preživetje in uravnavanje podnebja; ker propadanje okolja prinaša nove izzive za ohranjanje in trajnostno rabo različnih vrst in genskih virov za zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostni kmetijski razvoj;

K.

ker je Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za hrano in kmetijstvo (ITPGR), sklenjena v okviru FAO, namenjena ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravični in pošteni souporabi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

L.

ker so članice OECD močno odvisne od genskih virov iz tujine, zlasti za pridelke, zaradi česar je mednarodno sodelovanje na področju ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov bistvenega pomena;

M.

ker naj bi bilo po ocenah tri četrtine svetovnega prebivalstva odvisnih od naravnih tradicionalnih zdravil, približno polovica sintetičnih zdravil pa naj bi bila naravnega izvora;

N.

ker številne mednarodne konvencije in sporazumi obravnavajo tradicionalno znanje, med drugim Konvencija o biološki raznovrstnosti, Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za hrano in kmetijstvo, Deklaracija o pravicah domorodnih ljudstev ter Konvencija Unesco o ohranjanju nematerialne kulturne dediščine;

O.

ker člen 8(j) Konvencije o biološki raznovrstnosti pogodbenice zavezuje k spoštovanju, ohranjanju in vzdrževanju tradicionalnega znanja ter spodbujanju pravične delitve koristi, ki izhajajo iz njegove uporabe;

P.

ker Deklaracija ZN o pravicah avtohtonih ljudstev iz leta 2007 potrjuje njihovo pravico, da ohranjajo, nadzirajo, varujejo in razvijajo tradicionalno znanje;

Q.

ker je generalna skupščina WIPO leta 2009 medvladnemu odboru naročila, naj razvije mednarodni instrument za zaščito genskih virov, tradicionalnega znanja in tradicionalnega kulturnega izražanja;

1.

opozarja na neposredno povezavo med varstvom biotske raznovrstnosti in uresničitvijo razvojnih ciljev tisočletja, zlasti prvega razvojnega cilja, usmerjenega v izkoreninjenje skrajne revščine in lakote; poudarja, da so zdrava biotska raznovrstnost in ekosistemi bistvenega pomena za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo v okviru trajnostnega razvoja;

2.

poudarja, da se Konvencija o biološki raznovrstnosti močno razlikuje od drugih mednarodnih okoljskih pogodb, saj izrecno omenja vprašanje pravičnosti in enakopravnosti pri ohranjanju in uporabi bioloških virov ter mu namenja pomembno vlogo;

3.

poudarja, da splošno sprejemljiva opredelitev izraza „biopiratstvo“ ne obstaja, ta izraz pa lahko označuje prilaščanje in/ali nezakonite tržne koristi zaradi uporabe tradicionalnega znanja in genskih virov, in poudarja, da si je treba še naprej prizadevati, da bi pojasnili in utrdili pravno terminologijo, zlasti za opredelitev izraza „biopiratstvo“ na podlagi merodajnih podatkov;

4.

opozarja na izzive, ki jih predstavljajo pravice intelektualne lastnine za genske vire in tradicionalno znanje v državah v razvoju glede dostopa do zdravil, proizvodnje generičnih zdravil in dostopa kmetov do semen; glede na to opozarja, da mora biti trgovinska politika EU, povezana s pravicami intelektualne lastnine, skladna s ciljem EU o skladnosti politike za razvoj, kot je določeno v Pogodbi o EU;

5.

opozarja, da sta Konvencija o biološki raznovrstnosti in nagojski protokol osrednji okvir za upravljanje dostopa in souporabe koristi; ugotavlja, da je upravljanje v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, genskimi viri in izkoreninjanjem revščine tudi naloga WTO, FAO, SZO in Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), kar pomeni izzive pri zagotavljanju usklajenega pristopa pri njihovi podpori ureditve iz Konvencije o biološki raznovrstnosti; vztraja, da morajo te mednarodne institucije podpreti ureditev iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, ne pa, da ji nasprotujejo;

6.

ponovno izreka spoštovanje za dosežene mejnike pri mednarodni zaščiti pravic avtohtonih ljudstev do genskih in drugih virov ter s tem povezanim tradicionalnim znanjem, kot je zapisano v Deklaraciji ZN o pravicah avtohtonih ljudstev, Konvenciji št. 169 Mednarodne organizacije dela, členu 8(j) Konvencije o biološki raznovrstnosti in nagojskem protokolu; izraža zaskrbljenost zaradi genske erozije, ki se pojavlja kot posledica skoraj izključne prevlade industrijsko proizvedenih semen, tj. semen, ki so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine, pri čemer se škodi tradicionalnim vrstam semen;

7.

poudarja, da potrebujemo širok izbor genskih virov za hrano in kmetijstvo, da se zagotovi boljše nudenje storitev ekosistema; poudarja, da je uporaba teh genskih virov ključnega pomena za prehransko varnost, trajnost kmetijstva in okolja ter za spopadanje s podnebnimi spremembami;

8.

poudarja, da bo uresničitev prvega razvojnega cilja tisočletja med drugim odvisna od tega, kako bomo upravljali kmetijske ekosisteme; v zvezi s tem poudarja, da zmanjševanje morebitnih neugodnih posledic kmetijstva na okolje zahteva veliko biotsko raznovrstnost pridelkov, da se zagotovi boljše nudenje storitev ekosistema, po drugi strani pa ta raznovrstnost zlasti revnim in majhnim kmetom omogoča bolj raznoliko prehrano in prihodke; poudarja še, da genska raznovrstnost pridelkov prinaša odpornost na podnebne spremembe;

9.

poudarja, da divje sorte kmetijskih rastlin, ki so pomembne za prehransko varnost v državah članicah EU, rastejo predvsem v državah v razvoju; poziva EU, naj se v okviru Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin vzdrži podpore uvajanju zakonodaje, ki bi lahko ovirala kmete pri zanašanju na pridelana semena, saj bi bila s tem kršena pravica do hrane v državah v razvoju;

10.

opozarja, da je izjema za kmete po Mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin še zlasti pomembna za države v razvoju, saj kmetom omogoča, da shranijo seme novih sort in ga znova posejejo za namene prehranjevanja (s čimer prispevajo k prehranski varnosti); vseeno obžaluje, da so se pravice kmetov z reformami konvencije o varstvu novih sort rastlin zmanjševale, čeprav je v interesu držav v razvoju, da ohranijo in razširijo izjeme pri pravicah gojiteljev rastlin;

11.

ugotavlja, da FAO prevzema vodilno vlogo v razvoju posebnih ureditev dostopa do genskih virov in souporabe njihovih koristi za prehrano in kmetijstvo; poziva EU, naj podpre zahteve držav v razvoju za ustrezno souporabo koristi v novih sektorskih mehanizmih/instrumentih v okviru FAO, pa tudi za zagotavljanje skladnosti s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in z njenim nagojskim protokolom ter za krepitev sinergij z njima;

12.

znova opozarja, da genski viri, med drugim v obliki fitoterapije, občutno prispevajo k raziskavam in razvoju v farmaciji ter k dostopu do zdravil; ponovno poudarja, da pravice intelektualne lastnine ne bi smele omejevati dostopa do cenovno ugodnih zdravil, zlasti če same temeljijo na genskih virih, ki izvirajo iz držav v razvoju;

13.

poziva EU, naj ne pritiska na države v razvoju, zlasti na najmanj razvite države, naj v okviru dvostranskih sporazumov sprejmejo daljnosežne standarde pravic intelektualne lastnine na primer za semena in zdravila, v skladu z usklajenostjo politik EU za razvoj;

14.

poudarja, da boj proti biopiratstvu vključuje tudi izvajanje in izboljšave obstoječih ureditev za večstranski dostop in souporabo koristi na področjih kmetijstva in zdravstva, kot sta Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ITPGR), tj. s preučevanjem novih možnosti za zbiranje sredstev za sklad za souporabo koristi, ali medvladno srečanje o pripravljenosti na pandemijo gripe SZO;

15.

meni, da bodo prihodnji dvostranski in večstranski sporazumi za usklajevanje, zlasti tisti, ki zadevajo obseg izjem in omejitev glede patentnih pravic, terjali skrben nadzor z razvojnega vidika, da bi dosegli splošno pravičnost na področju javnega zdravja v duhu izvajanja odstavka 6 deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS, zavarovali lokalno znanje in, glede pravic gojiteljev, zavarovali dostop do semen;

16.

ugotavlja, da je tradicionalno znanje znanje, ki ga imajo določene avtohtone in lokalne skupnosti in ga uporabljajo številni segmenti družbe določene regije ali države; poudarja, da tradicionalno znanje vključuje „nematerialne vrednote“ in da je ohranjanje kulturne dediščine v vseh njenih oblikah, vključno z družbenimi, verskimi, kulturnimi in krajinskimi vrednotami, izjemnega pomena;

17.

poudarja, da so tri četrtine svetovnega prebivalstva odvisne od naravnih tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora; je zato prepričan, da je biopiratstvo prepričljiv razlog za varstvo tradicionalnega znanja, zlasti kadar je povezano z genskimi viri, ki imajo ekonomsko vrednost za industrijo;

18.

opozarja na nevarnost, da bi tradicionalno znanje vrednotili samo s trgovinskega vidika; poudarja, da obstoječi okvir za pravice intelektualne lastnine ni prilagojen tako raznoliki skupini, kot so imetniki tradicionalnega znanja; zato poudarja, da je treba določiti mednarodno ureditev pravic intelektualne lastnine sui generis, ki bo ohranjala raznolikost interesov lokalnih skupnosti in bo odražala običajno pravo;

19.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se imetniki tradicionalnega znanja srečujejo s težavami, ki med drugim zadevajo spremljanje in izvrševanje, tj. ugotavljanje, da je prišlo do kršitev, in pravočasno zagotavljanje pravnih sredstev; obžaluje, da ukrepi spremljanja iz nagojskega protokola ne zajemajo tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri, saj obvezno razkritje informacij o uporabljenem tradicionalnem znanju kontrolni točki ni predvideno, mednarodno priznano potrdilo o skladnosti pa ne zajema tradicionalnega znanja, povezanega z genskimi viri, kar omejuje možnosti odkrivanja biopiratstva, povezanega s takim znanjem; meni, da bi morala EU pri izvajanju nagojskega protokola za tradicionalno znanje predvideti vsaj takšno raven zaščite kot za genske vire;

20.

poudarja, da morajo biti predpisi o zaščiti genskih virov in povezanega tradicionalnega znanja v skladu z mednarodnimi obveznostmi za spodbujanje in spoštovanje pravic avtohtonih ljudstev, kot jih določata Deklaracija ZN o pravicah avtohtonih ljudstev iz leta 2007 (UNDRIP) in Konvencija Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih (št. 169) iz leta 1989;

21.

priznava, da sistem intelektualne lastnine in patentov gotovo ni nepomemben za pospeševanje inovacij ter prenos in širjenje tehnologije v skupno korist zainteresiranih strani, dobaviteljev, imetnikov in uporabnikov genskih virov in njihovih derivatov ter s tem povezanega tradicionalnega znanja na način, ki vodi k blaginji in razvoju, pri tem pa poudarja potrebo po preprečevanju negativnih učinkov sistemov pravic intelektualne lastnine in patentov na uporabo tradicionalnega znanja s strani avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti, na njihove zakone, prakse in sistem znanj ter njihovo zmožnost za uporabo, razvoj, ustvarjanje in zaščito znanja, povezanega z genskimi viri; poudarja, da utegnejo avtohtona ljudstva ali lokalne skupnosti v določenih okoliščinah prepoznati pogodbe med stranmi kot lažje izvedljivo rešitev za delitev koristi in za zaščito njihovih interesov ob istočasnem ohranjanju okolja in preprečevanju družbene in gospodarske škode, na primer z zaščitnimi klavzulami;

22.

poudarja, da biopiratstvo lahko obstaja zaradi neobstoja nacionalnih predpisov in mehanizmov za njihovo izvajanje v državah v razvoju in zaradi neobstoja mehanizmov skladnosti v razvitih državah, ki bi zagotavljali, da so bili genski viri pridobljeni v skladu s soglasjem po predhodnem obveščanju in na podlagi vzajemno dogovorjenih pogojev v skladu z nacionalno zakonodajo držav ponudnic o dostopu in souporabi koristi; v zvezi s tem pozdravlja predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija in katerega namen je izvajanje nagojskega protokola o dostopu do genskih virov in souporabi koristi; vztraja, da je prav tako pomembno poskrbeti za učinkovite pravne mehanizme v primerih sporov in za dostop do pravnega varstva;

23.

opozarja, da je učinkovito izvajanje protokola odvisno od ukrepov, ki bodo sprejeti v državah v razvoju in razvitih državah; ugotavlja, da je oblikovanje zakonodaje o dostopu in souporabi koristi v državah v razvoju pogoj za to, da bodo države uporabnice zavezane spoštovanju zahtev v zvezi s soglasjem po predhodnem obveščanju; vseeno poudarja, da je ta zahteva velik izziv za države v razvoju, saj zahteva vzpostavitev precejšnjih pravnih in institucionalnih zmogljivosti;

24.

poudarja, da bodo cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti uresničeni samo, če bo omogočena poštena in pravična souporaba koristi; poziva EU in države članice, naj se zavzamejo za hitro ratifikacijo nagojskega protokola, kar bo omogočilo boj proti biopiratstvu ter okrepilo pošteno in pravično izmenjavo genskih virov; opozarja na vlogo razvojnega sodelovanja EU pri nudenju pomoči državam v razvoju za gradnjo pravnih in institucionalnih zmogljivosti na področju dostopa in souporabe koristi; meni, da bi bilo treba državam v razvoju pomagati pri vzpostavljanju podatkovnih zbirk tradicionalnega znanja in razumevanju sistemov za prijavo patentov;

25.

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o patentiranju osnovnih bioloških postopkov (3) ponovno poudarja, da lahko pretirano široka patentna zaščita na področju gojenja ovira inovacije in napredek ter škodi malim in srednjim gojiteljem, saj onemogoča dostop do genskih virov;

26.

opozarja na predlog držav v razvoju za zavezujočo uredbo, ki bi od prijaviteljev patentov zahtevala (a) razkritje izvora in porekla genskih virov in povezanega tradicionalnega znanja, uporabljenih pri izumih, (b) dokazilo o soglasju po predhodnem obveščanju pristojnih organov v državi, od koder viri izhajajo in (c) dokazilo o pošteni in pravični souporabi koristi, potrjeno z mednarodnim potrdilom o poreklu;

27.

obžaluje, da ni jasnih statističnih podatkov o biopiratstvu in nezakonitem prisvajanju, in poziva EU k več raziskavam in razkrivanju informacij na tem področju, da se to stanje popravi; poudarja, da so potrebni tudi boljši podatki o številu in vsebini pogodb o dostopu in souporabi koristi; meni, da bi jih bilo mogoče zbrati z vzpostavitvijo sistema za priglasitev in podatkovne zbirke prek posredovalnega mehanizma Konvencije o biološki raznovrstnosti;

28.

je prepričan, da je zavezujoč instrument najzanesljivejši način, da bodo države uporabnice začele izvajati ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v sistemu pravic intelektualne lastnine; poziva, da je treba podelitev patentov pogojevati s spoštovanjem obveznih zahtev za razkritje porekla genskih virov in tradicionalnega znanja v vlogah za patente; poudarja, da bi moral biti pri tem predložen tudi dokaz, da so bili genski viri in tradicionalno znanje pridobljeni v skladu z veljavnimi pravili (tj. soglasje po predhodnem obveščanju in vzajemno dogovorjeni pogoji);

29.

poudarja, da mednarodni instrument, ki vsebuje zahteve za razkritje in podatkovne zbirke za zaščito genskih virov, ne more nadomestiti učinkovitega mehanizma za dostop in souporabo koristi na nacionalni ravni;

30.

meni, da lahko neposredna priglasitev podjetij, ki uporabljajo genske vire ali povezano tradicionalno znanje, potrdila o skladnosti in možnosti pravdnega spora v okviru nacionalne jurisdikcije ali zunaj nje prav tako veliko prispevajo k zmanjšanju primerov biopiratstva;

31.

meni, da bi jasen in skladen sistem pravic intelektualne lastnine prispeval k ustvarjanju znanja in njegovem širjenju v države v razvoju ter bi bil v korist lokalnemu podjetništvu, raziskavam, izobraževanju in zmanjševanju revščine;

32.

vztraja, da bi moral biti sporazum TRIPS WTO usklajen s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in nagojskim protokolom, zato meni, da je treba postaviti obvezne zahteve za razkritje porekla genskih virov med prijavo patentov, da bo mogoče preveriti, ali so bili pridobljeni zakonito v skladu s soglasjem po predhodnem obveščanju in na podlagi vzajemno dogovorjenih pogojev;

33.

poudarja, da bi te zahteve lahko uvedli s spremembo sporazuma TRIPS WTO ali v okviru WIPO, med potekajočimi razpravami o vzpostavitvi novih mednarodnih pravnih instrumentov za učinkovito zaščito genskih virov, tradicionalnega znanja in tradicionalnega kulturnega izražanja; zlasti poziva EU, naj v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj podpre zahtevo držav v razvoju za spremembo sporazuma TRIPS WTO z vključitvijo novega člena 29(a) o razkritju porekla genskih virov in/ali povezanega tradicionalnega znanja v skladu z nagojskim protokolom; kot prvi korak pozdravlja dejstvo, da predlog uredbe EU o dostopu do genskih virov in souporabi koristi predvideva obvezne zahteve za razkritje porekla genskih virov in povezanega tradicionalnega znanja;

34.

poziva Komisijo, naj svojim pogajalcem v medvladnem odboru WIPO in pri reviziji sporazuma TRIPS naroči, naj nagojski protokol obravnavajo kot izhodišče in se pri pogajanjih osredotočijo na usklajevanje pravnega okvira Konvencije o biološki raznovrstnosti (4) in nagojskega protokola k tej konvenciji, WIPO, TRIPS, ITPGRFA (5) in UPOV (6), pa tudi UNCLOS (7), kar zadeva morske genske vire; ugotavlja, da sporazum TRIPS prehodno izključuje najmanj razvite države (8); poudarja, da je treba ta pristop ohraniti pri morebitnih revizijah, ki bi bile posledica procesa Konvencije za biotsko raznovrstnost in njenega nagojskega protokola;

35.

pozdravlja pobude, ki zagotavljajo alternativo za strogo trgovinsko usmerjene organe, kot je na primer globalna informacijska mreža za področje biotske raznovrstnosti (GBIF), ki spodbuja prost in odprt dostop do podatkov o biotski raznovrstnosti s svetovnim sodelovanjem med različnimi vladami, organizacijami in drugimi mednarodnimi zainteresiranimi stranmi;

36.

je seznanjen z delom medvladnega odbora organizacije WIPO za intelektualno lastnino in genske vire ter spodbuja podobne ukrepe in skladne opredelitve na ravni EU;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.