Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013DC0685

    PRILOGA k SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki

    /* COM/2013/0685 final */

    52013DC0685

    PRILOGA k SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki /* COM/2013/0685 final */


    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

    Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki

    I. Uvod

    Pravna ureditev je bistveni del sodobne družbe in dobrega upravljanja. Ureditev na ravni EU dodaja vrednost na področjih, kot so konkurenca, trgovina in notranji trg za ustvarjanje enakih pogojev, kar ustvarja priložnosti za podjetja, delavce in potrošnike. Prav tako ščiti zdravje in varnost državljanov, potrošnikov in delavcev. Zakonodaja EU ustvarja skupni okvir z nadomeščanjem ali usklajevanjem osemindvajset različnih nacionalnih zakonodaj. Državam članicam omogoča EU, da si skupaj prizadevajo za zagotovitev temeljnih pravic in svoboščin ali gradnjo čezmejnih priložnosti – kot so tiste, ki jih predstavlja internet ali mobilnost delovne sile – ter rešujejo težave, ki presegajo nacionalne meje, denimo podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, nevarnosti za zdravje živali in rastlin. Pravni in institucionalni okvir, s Komisijo in Evropskim sodiščem, ki spremljata uporabo prava, državam članicam zagotavljata, da se zakonodaja EU pravilno uporablja po vsej EU. Hkrati pa se pravni ureditvi EU pogosto očita preveč zahtev, ki utesnjujejo podjetja, zlasti najmanjša[1].

    Kot odgovor na te pomisleke, si je Komisija v zadnjih letih prizadevala za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Od leta 2005 je odobrila 660 pobud, katerih cilj je poenostavitev, kodifikacija ali prenovitev[2]. Več kot 5 590 pravnih aktov je bilo razveljavljenih. Novi zakonodajni okvir za proizvode vsebuje pomembne poenostavitve zakonodaje, obremenitev za podjetja pa se na številnih področjih zmanjšujejo – kmetijstvo, statistika, zdravje živali in rastlin, DDV, promet, javna naročila, letni računovodski izkazi, če omenimo samo nekatere.  V okviru okoljske politike so bile sprejete direktive za vodo, zrak, industrijske emisije in odpadke, kar je poenostavilo pravni okvir, zmanjšalo število direktiv na vsakem področju, hkrati pa zagotavlja prožnost pri izvajanju. Direktive na področju zdravja in varnosti pri delu omogočajo državam članicam, da malim podjetjem zagotovijo prilagodljivost.

    Način, na katerega Komisija sedaj pripravlja pravne akte, se je močno spremenil.  Ocene učinka in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi se sistematično uporabljajo na celotni Komisiji. Birokracija se je zmanjšala za precej več od zastavljenega cilja, tj. 25 %, določenega v Akcijskem programu za zmanjševanje upravnih obremenitev. Ukrepe Komisije ves čas spodbujajo načela in prakse pametne pravne ureditve. Vendar pa postopek potrebuje nenehno poživitev, da se ohrani zagon.  Pametna pravna ureditev je trajajoč proces, ne posamezno dejanje.  Zagotoviti, da bo zakonodaja EU ustrezala svojemu namenu, je bistvenega pomena pri tem, da se Evropo ponovno usmeri na pot do rasti in delovnih mest. Zato je Komisija decembra 2012 vzpostavila program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT - Regulatory Fitness and Performance Programme)[3]. REFIT odraža zavezanost Komisije za enostaven, jasen, stabilen in predvidljiv regulativni okvir za podjetja, delavce in državljane. REFIT je program pregledovanja celotne zakonodaje EU, namenjen ugotavljanju obremenitev, nedoslednosti, vrzeli ali neučinkovitih ukrepov in pripravi potrebnih predlogov za nadaljnje delo na podlagi ugotovitev pregleda. 

    To sporočilo predstavlja rezultate pregleda, ki ga je Komisija objavila avgusta 2013[4]. Opredeljuje, v katerih primerih bo Komisija ukrepala in v katerih primerih se je v interesu ustreznosti predpisov odločila, da ukrepanje zaenkrat ni potrebno. Opredeljuje izzive, s katerimi se sooča v prvi fazi izvajanja programa REFIT, in zagotavlja pregled nadaljnjih ukrepov. Priloga navaja ukrepe ustreznosti predpisov, ki se izvajajo ali ki se predlagajo sozakonodajalcem.

    II. Rezultati pregleda programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)

    Pregled je pokazal, da je Komisija v zadnjih letih storila veliko, da bi njena zakonodaja ostala ustrezna svojemu namenu, ter za poenostavitev in zmanjšanje stroškov.  Nekatere pobude so v veljavi, medtem ko druge pri sozakonodajalcu čakajo na sprejetje. Pregled je opozoril tudi na področja, na katerih so potrebni nadaljnji pregledi zakonodaje (konsolidacija, poenostavitev), in področja, kjer so potrebne nadaljnje analize (vrednotenje in preverjanja ustreznosti) za pripravo regulativnih pregledov.   

    1. Dosedanji napredek in dosežki

    Rezultati jasno kažejo, da so bila načela pametne pravne ureditve usmerjena v razvoj politik na vseh področjih politike, pametna orodja pravne ureditve (ocena učinka, posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocenjevanje) pa se dosledno uporabljajo na vseh področjih politik. 

    Instrumenti pametne pravne ureditve so sestavni del političnega cikla.  Danes skoraj vsi predlogi Komisije, ki bodo verjetno imeli večji vpliv, vključujejo oceno učinka in vse več pozornosti se posveča naknadnemu ocenjevanju politike.[5] Komisija je v obdobju 2010–2012 izvedla 340 javnih posvetovanj in več posvetovanj s socialnimi partnerji, da bi zbrala mnenja državljanov, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani s področja podjetništva in civilne družbe ter njihove pripombe vključila v proces oblikovanja politik in pregleda.[6]

    V zadnjih desetih letih je Komisija sprožila obsežne reforme politike, katerih cilj sta bila med drugim znatna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Primeri so navedeni v nadaljevanju.

    Direktiva o storitvah je spodbudila spremembe v nacionalni zakonodaji, da se odpravi na stotine diskriminatornih, neupravičenih ali nesorazmernih nacionalnih zahtev.  Sistemi dovoljenj so bili poenostavljeni v ključnih storitvenih sektorjih, kot so trgovina, regulirani poklici, gradbeništvo, turizem itd. Komisija sodeluje z državami članicami, da bi se odpravile ovire za čezmejno opravljanje storitev, da se zagotovi ambiciozno izvajanje, kot je določeno v sporočilu iz leta 2012.[7] Poleg tega Komisija nadaljuje svoje delo v zvezi z dejavnostmi reguliranih poklicev z namenom, da se izboljša svoboda ustanavljanja v tem sektorju.[8]

    Sveženj reform patentnega sistema, ki zagotavlja enotno patentno varstvo in enotno patentno sodišče bo zagotovilo znatne koristi in prihranke.  Upravni stroški za odobritev enotne zaščite patenta v skoraj vseh državah članicah se bodo zmanjšali za do 80 %. Obstoj enotnega patentnega sodišča pomeni, da se bodo podjetja lahko izognila sedanjemu položaju, ko spor poteka v številnih forumih v več državah članicah.

    Zakonik o schengenskih mejah in Vizumski zakonik sta močno olajšala poslovanje in potovanje z oblikovanjem območja brez notranjih meja, na katerem se lahko državljani, poslovneži in turisti prosto gibljejo brez mejnih kontrol. Ta se od leta 1985 postopoma povečuje in danes zajema skoraj vse države EU in nekatere pridružene države, ki niso članice EU.

    Na področju podjetništva in industrije so bili na primer z novimi predpisi glede kmetijskih in gozdarskih vozil, lahkih motoriziranih vozil ter meroslovja ustrezno razveljaviljene direktive 24, 15 in 8.

    Na področju okolja je bilo z Okvirno direktivo o vodah zmanjšano število direktiv o vodah z 18 na 9. Prav tako so bile poenostavljene zahteve za poročanje in njihovo število zmanjšano, skupaj z Evropskim informacijskim sistemom za vode (WISE). Direktiva o industrijskih emisijah iz leta 2010 predstavlja velik dosežek konsolidacije z razveljavitvijo sedmih sektorskih direktiv.  Nova direktiva zmanjšuje upravne obremenitve za okrog 30 milijonov EUR letno s pomočjo kombiniranega izdajanja dovoljenj in za 2 milijona EUR letno z racionalizacijo poročanja in spremljanja. 

    Komisija je vzpostavila tudi ambiciozen akcijski program za zmanjšanje nepotrebnih birokratskih postopkov. Med letoma 2007 in 2012 je bilo s programom za zmanjšanje upravnih obremenitev doseženo zmanjšanje obremenitev za 25 % na 13 prednostnih področjih, kar je enakovredno prihranku v višini 30,8 milijarde EUR, ko bo sozakonodajalec sprejel ustrezne akte, pa bo prihranjenih še 5 milijard EUR[9]. Komisija sama je presegla zastavljeni cilj in predstavila predloge za možno zmanjšanje obremenitev blizu 41 milijard EUR (33 %). Nekatere od teh možnosti, ocenjene na več kot 3 milijarde EUR, so bile izgubljene v zakonodajnem procesu, saj so bili predlogi Komisije spremenjeni. Spodbujanje e-izdajanja računov na področju DDV in oprostitve ali posebni režimi za MSP na področjih računovodstva, elektronskih odpadkov ter statistike trgovine znotraj EU so bili glavni dosežki programa. Komisija skupaj z državami članicami v okviru programa REFIT preverja, ali so podjetja v praksi te prihranke v celoti realizirala. Na ta način lahko Komisija najde najboljši način, kako še bolj zmanjšati birokracijo. 

    Direktiva o izdajanju računov na področju DDV znatno skrajšuje upravne postopke, saj omogoča, da se izdajanje elektronskih računov obravnava enakopravno z računi v papirni obliki. Carinski zakonik Unije prav tako določa izvajanje novih elektronskih postopkov.

    Na podlagi posvetovanja „TOP-10“ z MSP o najbolj obremenjujočih zakonodajnih aktih EU za MSP so bile v agendo Komisije o ustreznosti predpisov vključene prednostne naloge MSP. Kot neposreden odziv na pomisleke MSP so bili opredeljeni nadaljnji ukrepi.[10]

    V ospredju programa REFIT so ukrepi za zmanjšanje upravne obremenitve za MSP.[11] Komisija je svoje sporočilo sprejela 18. junija po posvetovanju „TOP 10“ z MSP. Najbolj obremenjujoča zakonodaja EU, ki je bila opredeljena na podlagi navedenega posvetovanja, se nanaša na naslednja področja: kemikalije in uredba REACH; upravljanje DDV; varnost potrošniških izdelkov; zdravje in varnost na delovnem mestu; zmožnost usposobljenih strokovnjakov, da delajo po vsej EU; prevoz in ravnanje z odpadki, ne da bi škodili okolju; dostop do glavnih trgov javnih naročil; cestni prevoz blaga in direktiva o varstvu podatkov. 

    Za šest zakonodajnih ukrepov, opredeljenih v posvetovanju „TOP 10“, je Komisija Parlamentu in Svetu že posredovala predloge za poenostavitev. Ti vključujejo poenostavitve v zvezi z varstvom podatkov za MSP, napotitvami delojemalcev, varnostjo potrošniških izdelkov, javnimi naročili, poklicnimi kvalifikacijami in zapisovalno napravo (tahografom) v cestnem prometu. Letos se načrtuje predstavitev še dveh dodatnih predlogov (v zvezi s standardnim obrazcem za napoved DDV, ki bo olajšal skladnost s predpisi za podjetja z dejavnostjo v več državah članicah, ter inšpekcijskimi pregledi in kontrolami pošiljk odpadkov). Komisija upa, da bosta predloga sprejeta hitro.

    Druge spremembe se izvajajo v okviru veljavnega pravnega okvira. Pristojbine za MSP v okviru uredbe REACH so se na primer znižale za 35–95 % za srednje velika, majhna in mikro podjetja, Evropska agencija za kemikalije pa je imenovala ambasadorja za MSP.

    2. Predlogi v obravnavi pri sozakonodajalcu

    V obravnavi pri sozakonodajalcu so pomembne zakonodajne pobude za poenostavitev in zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja. Skupaj je v obravnavi v zakonodajnem postopku 21 predlogov za poenostavitev in zmanjšanje obremenitev. Ti vključujejo predloge na področju zdravja rastlin in živali, kmetijskih subvencij za male kmete, varnosti potrošniških izdelkov in nadzora trga, javnih naročil, skupne konsolidirane davčne osnove od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), kliničnega preskušanja s farmacevtskimi izdelki, paketnih potovanj, organiziranih počitnic in izletov ter cestnega prometa (tahograf).

    Predlagana revizija Direktive o kliničnem preskušanju bo ustvarila enoten sklop pravil – sponzorji se bodo prijavili prek enotnega portala in vložili en sam sveženj dokumentacije (vse na enem mestu). 

    Predlogi Komisije na področju zdravja živali, zdravja rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala in uradnega nadzora bodo razveljavili ustreznih 37, 7, 12 in 10 pravnih aktov.  To bo omogočilo bolj prilagodljiv okvir in prineslo nove možnosti za zmanjšanje birokracije, npr. odpravo dvojnega prijavljanja bolezni v EU in pri mednarodnih organizacijah, trgovino znotraj EU z nekaterimi živalmi in proizvodi brez potrdil, prostovoljne mehanizme za večjo biološko varnost na kmetijah, ki preprečujejo širjenje bolezni, prenos odgovornosti za označevanje sort in rastlinske potne liste na zasebni sektor ter izboljšano opredelitev prednostnega uradnega nadzora na podlagi tveganja.

    Predlog Komisije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax Base – CCCTB) naj bi uvedel neobvezen sistem na podlagi skupnih predpisov v EU za izračun davčne osnove za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu. Ta sistem bi čezmejnim podjetjem omogočil, da bi za opravljanje vseh svojih dejavnosti znotraj EU lahko vložila eno samo konsolidirano davčno napoved pri enem organu. Ocenjuje se, da bi se lahko sedanji stroški usklajevanja zmanjšali za 7 %, CCCTB pa bi podjetjem prihranila 750 milijonov EUR z zmanjšanjem stroškov skladnosti s predpisi in 1 milijardo EUR zaradi manjših stroškov pri širjenju poslovanja čez mejo.

    Komisija je decembra 2011 predlagala revizijo režima javnega naročanja. Nekatere od predlaganih sprememb bodo imele neposreden vpliv na dostop MSP do javnih naročil, vključno s koncesijami. Revizija zajema določbe, ki za namene izbora zahtevajo sprejetje izjav (samo izbrani ponudnik bo moral predložiti popolna dokazila), in določbo, ki naročnikom predpisuje, da morajo za preverjanje finančnega stanja ponudnikov uporabiti sorazmerna merila izbire. Predlog Komisije predvideva postopen prehod na e-javna naročila. Podjetja bi lahko razpisne priložnosti poiskala na spletu, svoje ponudbe pa bi podala v elektronski obliki, kar poenostavlja postopek in izboljšuje preglednost. Kar zadeva predlog o tahografu v cestnem prometu, je bil med Parlamentom in Svetom sprejet dogovor, za predlog o javnih naročilih pa se pričakuje, da bo sprejet kmalu.

    3. Nove pobude in priprava na naslednji krog reform pravnih ureditev

    Hkrati je analiza pokazala, da možnosti za boljšo poenostavitev in zmanjšanje obremenitev še niso izčrpane.  Nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da bodo predpisi EU ustrezali svojemu namenu, bodo sprejeti s poenostavitvijo in/ali konsolidacijo obstoječe zakonodaje; ter z upoštevanjem priporočil za nadaljnje zmanjšanje regulativnih obremenitev, kjer je to potrebno, vloženih pa bo 23 novih zakonodajnih pobud za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih obremenitev, ki so navedene v Prilogi. Sem spadajo na primer:

    · Sprememba in konsolidacija: Proučene bodo možnosti za konsolidacijo treh direktiv o obveščanju in posvetovanju z delavci na podlagi preverjanja ustreznosti in ob upoštevanju rezultatov posvetovanja s socialnimi partnerji. Številne obstoječe statistične uredbe bodo združene v eno samo okvirno uredbo o statistiki podjetij. Osem direktiv na področju prava družb bo kodificiranih v eno samo. Predlagan bo tudi standardni obračun DDV v vseh državah članicah. Prenovljenih bo 11 zootehničnih zakonodajnih ukrepov in kodificiranih 26 uredb o trgovini.

    · Ocenjevanja in preverjanja ustreznosti: Glavni rezultat pregleda je bila opredelitev področij, ki jih je treba oceniti, da bi bolje opredelili zmanjšanje regulativnih obremenitev, da se cilje politike EU izpolni z najmanjšimi stroški in se najbolje doseže koristi zakonodaje EU.  Poteka šestnajst takih ocenjevanj in preverjanj ustreznosti, ki so navedena v Prilogi. Za pripravo na prihodnje zakonodajne pobude za zmanjšanje regulativnih obremenitev se bo leta 2013 in 2014 začelo 31 ocenjevanj, preverjanj ustreznosti in drugih študij. To vključuje sedem novih preverjanj ustreznosti zakonodaje za najpomembnejše kemikalije, ki niso zajete v uredbi REACH, Natura 2000[12], znak EU za okolje, EMAS, zakonito priseljevanje, pravice potrošnikov in oglaševanje ter splošna živilska zakonodaja. Ocene s poudarkom na ustreznosti predpisov so bile načrtovane predvsem za področje zdravja in varnosti pri delu, Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredbo o združitvah, Direktivo o začasnih delavcih, Direktivo o strojih, ocenjevanje in upravljanje okoljskega hrupa, pravna sredstva na področju javnega naročanja in režim za trošarin. Komisija začenja tudi z načrtovanjem ocenjevanja skladnosti novega spektra pravnih ureditev EU v sektorju finančnih storitev. Nadaljujejo se prizadevanja za opredelitev in izvajanje zahtev za varnost v letalstvu v nekomercialnem sektorju. Do konca leta 2014 bo Komisija izvedla ali začela izvajati 47 ocenitev, preverjanj ustreznosti ali drugih poročil z namenom zmanjšanja regulativnih obremenitev. Posebna prizadevanja potekajo na področju okolja (12 pobud), podjetništva in industrije (8 pobud) in zaposlovanja (5 pobud).

    Celoten pravni red na področju zdravja in varnosti pri delu (Direktiva 89/391/EGS in 23 povezanih direktiv) je trenutno predmet celotnega ocenjevanja, ki bo vključevalo posebna posvetovanja s socialnimi partnerji (sindikati in združenji delodajalcev), ki vključujejo organizacije, ki zastopajo MSP. Zaključki tega naknadnega ocenjevanja bodo na voljo pred koncem leta 2015. Države članice bodo pri ocenjevanju sodelovale s poročili o izvajanju do decembra 2013.

    .

    Komisija v okviru programa REFIT izvaja pregled politike in zakonodaje EU o odpadkih, ki bo sklenjen leta 2014. V začetku leta 2014 bo Komisija organizirala delavnico, na kateri se bo razpravljalo o pomislekih, ki so jih izrazila MSP v zvezi z zakonodajo EU o odpadkih. Poleg tega bo Komisija sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi s praktičnim usmerjanjem ter svetovanjem. Komisija bo sprejela ukrepe za povečanje udeležbe MSP v evropski platformi za učinkovitost virov.[13]

    4. Umiki in razveljavitve

    Pri preverjanju je bilo opredeljenih tudi šest področij, na katerih so priprave v teku, vendar se je Komisija odločila, da ne bo vložila predlogov. To vključuje pobude na področju zdravja in varnosti pri delu za frizerje; kostno-mišičnih obolenj in projekcijskih zaslonov, tobačnega dima v okolju ter rakotvornih in mutagenih snovi (na nekaterih področjih ocenjevanja že potekajo)[14].

    Obstaja tudi zakonodaja, ki z vidika razvoja ni več potrebna, in zakonodaja, za katero namerava Komisija predlagati razveljavitev. Za razveljavitev zakonodaje je v pripravi je devet predlogov. Mednje spada zakonodaja o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil v cestnem prevozu, o preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati, o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov in o statistiki jekla. Poleg tega obstajajo številni predlogi, za katere bo Komisija predlagala, da se umaknejo. Sedem predlogov, opredeljenih v tej kategoriji, vključuje dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja[15]; predlog direktive za poenostavitev obveznosti glede DDV predlog o statutu evropske zasebne družbe[16], uredba o statistiki jekla in naknadno opremljanje težkih tovornih vozil z ogledali. 

    III.  Odziv na izziv ustreznosti predpisov:  novi horizontalni ukrepi

    Pregled usklajenosti zakonodaje je bil ključnega pomena pri določanju konkretnih zakonodajnih in pripravljalnih ukrepov. Poudaril je tudi veliko izzivov na poti do ustreznosti predpisov, ki zahtevajo nove zamisli o horizontalnih pristopih k ustreznosti predpisov. Te vključujejo vse institucije EU in države članice, iskanje rešitev pa bo zahtevalo skupna prizadevanja. Ti izzivi so:

    1. Delo znotraj zakonodajnega okvira

    Glede na to, da je zakonodajni postopek EU dolgotrajen in da zainteresirane strani dajejo prednost stabilnosti zakonodaje pred pogostimi spremembami zakonodaje, je treba v celoti preučiti možnosti za zmanjšanje bremena brez spreminjanja zakonodaje.  Medtem ko se upravne obremenitve zdaj sistematično ocenjujejo v okviru ocen učinkov, pa je potrebno preučiti upravne zahteve (poročila, pooblastila, inšpekcije in pristojbine) v fazi implementacije v državah članicah ter jih zmanjšati, kjer je to mogoče. Več je mogoče narediti tudi, da bodo uporabne informacije o pravni ureditvi (na ravni EU in na nacionalni ravni) dostopne takoj.

    Na področju poročanja bo Komisija na primer sistematično opredelila naravo, obseg in pogostost obveznosti v zakonodaji, vključno z izvajanjem zakonodaje in rednimi pregledi, s katerimi se bodo opredelile možnosti za zmanjšanje. Države članice bodo pozvane, naj k pobudi prispevajo z zagotavljanjem informacij o tem, kako so prenesle sklop zahtev za poročanje na nacionalni ravni. Pilotni projekt na področju čiščenja komunalnih odpadnih voda[17] že poteka na ravni EU in nacionalni ravni. Delo se bo nadaljevalo v letu 2014, po potrebi  pa se bo razširilo tudi na druge sektorje. Projekt gradi na podobni spremembi poročanja v zakonodaji o vodi, kakovosti zraka in naravi.

    V skladu z nedavno sprejetim akcijskim načrtom Tvoja Evropa[18] Komisija v sodelovanju z državami članicami še naprej razvija portal Tvoja Evropa kot enotno vstopno točko do vseh informacij o pravicah in možnostih na enotnem trgu, ki jih MSP in državljani potrebujejo. Cilj je izboljšati kakovost informacij in zlasti okrepiti povezave z vsebino, ki je na voljo na nacionalnih portalih. Poleg tega bo Komisija spodbujala uporabo spletnih informacij na drugih področjih, kot je na primer področje DDV.

    Intenzivneje si bo treba prizadevati tudi za sodelovanje z državami članicami, da se pripravijo na izvajanje.  V prihodnosti bi moral biti predlogu Komisije skupaj z načrtom izvajanja priložen okvir za ocenjevanje, ki bi vseboval cilje in kazalnike za merjenje ter predlagani načrt za nadzor in ocenjevanje uspešnosti ukrepa. Komisija se je že zavezala, da bo v fazi prenosa sodelovala z državami članicami za spodbujanje izmenjave dobrih praks in drugih ukrepov iz načrtov izvajanja. Za države članice bo pomembno, da vzpostavijo potrebne zmogljivosti za spremljanje izvajanja. Komisija je pri tem procesu pripravljena pomagati.

    Komisija bo izvajala posebne ukrepe za lažje izvajanje novih obveznosti, zlasti na področjih, ki so posebnega pomena za MSP. Primer uspešnega pristopa na področju varnosti živil in krme, zdravja in dobrega počutja živali, je pobuda „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“, ki sistematično zagotavlja usposabljanje za uradnike držav članic o ključnih elementih nove zakonodaje ter o praktičnih načinih za njihovo boljše in preprostejše izvajanje. Ker pobuda temelji na načelu „usposabljanje inštruktorjev“, ti uradniki pa svoje znanje dalje posredujejo zainteresiranim stranem, se širijo pozitivni učinki. Dodaten primer bo postopek, ki bo vzpostavljen leta 2015 za pomoč MSP in v odziv na njihove pomisleke v zvezi z uporabo zahtev pravne ureditve EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, da jim bodo na voljo vsi pomembni podatki. Podoben pristop bi se lahko uporabil za trženje homeopatskih proizvodov in tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora.

    Komisija izvaja tudi ukrepe v odziv na druge pripombe, prejete s strani MSP v okviru posvetovanja „TOP-10“[19]. Ti vključujejo zagotavljanje navodil v zvezi z materiali, namenjenimi za stik z živili[20], in testi za MSP glede ocene učinka izvajanja pravil o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom[21].

    Kadar je potrebna zakonodajna sprememba, se za zagotavljanje hitrega odziva lahko skupaj s Parlamentom in Svetom prouči možnost uvajanja hitrih postopkov. S sozakonodajalcem je potrebno nadaljevati tudi iskanje načina za posodobitev zakonodajnega procesa, v postopku sprejemanja zakonodajnih aktov pa je treba pogosteje uporabljati prečiščena besedila.[22] To bi zmanjšalo obseg in število aktov, poenostavilo pravni red Unije ter izboljšalo dostop do zakonodaje.

    Komisija bo nadaljevala razpravo z Evropskim parlamentom in Svetom z namenom, da bi postala uporaba prečiščenega besedila učinkovit način za zmanjšanje obsega pravnega reda.

    2. Stroga presoja pravne ureditve.

    Pri pregledu se je izkazalo, da ocenjevanje ni vedno dovolj strogo usmerjeno k ustreznosti predpisov. Pri ocenjevanju ustreznosti predpisov obstaja težnja po zagovarjanju nespremenjenega stanja. Več pozornosti je treba nameniti vprašanju, ali so bili cilji doseženi na najbolj uspešen in učinkovit način. To zahteva strožji pristop k ocenjevanju koristi, stroškov in obremenitev ter pridobitev mnenja zainteresiranih strani.

    To pa je izziv. Pojavljajo se namreč metodološke težave glede ocene stroškov in koristi ter skupnega učinka predpisov. Težko je v celoti izračunati stroške in koristi pravne ureditve ter ob tem upoštevati raznolikost zakonodajnih učinkov, ki se lahko medsebojno krepijo, si nasprotujejo ali pa se izključujejo. Potrebna so dodatna prizadevanja na tem področju, vključno s tesnejšim sodelovanjem med Komisijo in državami članicami, ki se v svoji praksi ocenjevanja soočajo s podobnimi izzivi. 

    Da bi opredelili, ocenili in kjer je mogoče kvantificirali kumulativni stroške, povezane z izpolnjevanjem zakonodaje EU, je Komisija leta 2012 izvedla kumulativno oceno stroškov zakonodajnih obremenitev za sektor jekla in aluminija. Pri ocenjevanju dejanskih stroškovnih posledic zakonodaje EU so bili v oceni upoštevani vsi stroški, ki so nastali za zadevni sektor.

    Dostop do podatkov o stroških in koristih zna biti problematičen:  dejanski stroški/koristi, ki jih prinaša izvajanje, so odvisni od odločitev držav članic pri prenosu zakonodaje EU. Potrebna so skupna prizadevanja za opredelitev prednostnih področij, na katerih bi bila velika prizadevanja za zbiranje takšnih podatkov utemeljena.

    Nazadnje je treba večjo pozornost nameniti tudi oceni skladnosti prenesene nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU. To bi moralo biti izhodišče za ocenjevanje. Poleg tega je treba v procesu ocenjevanja oceniti tudi signale, ki prihajajo iz uporabe zakonov.[23]

    Komisija bo: pregledala in okrepila svoj okvir ocenjevanja, vključno z določanjem minimalnih zahtev za pogostost in obseg ocenjevanja[24]; ponovno oživila sodelovanja zainteresiranih strani pri ocenjevanju in presoji vpliva ter se neposredno posvetovala z zainteresiranimi stranmi, da se določijo področja za ocenjevanje na podlagi izkušenj posvetovanja „TOP-10“; zagotovila vzpostavitev plodne izmenjave med področji politik, ki bo prispevke črpala od raznih zainteresiranih strani; zagotovila, da bo pri ocenah upoštevano, kako in v kolikšni meri so bili izpolnjeni cilji ukrepa, pri čemer bodo kot referenca uporabljeni formalni cilji in pričakovanja/napovedi, določene v spremljajočih ocenah učinka (če so na voljo in so še vedno relevantne po znatnih spremembah, ki jih je sprejel zakonodajalec). Ponavljajoče se težave pri uporabi zakonodaje (ki se na primer odražajo v pritožbah ali sodni praksi) bi morale biti vključene v ta proces ocenjevanja . Odbor za oceno učinka bo v svojih ocenah kakovosti sistematično preučil uporabo rezultatov ocenjevanja. Poročila o oceni učinka vključujejo tudi standardiziran dvostranski povzetek, da se omogoči hitra opredelitev ključnih rezultatov ocene učinka, vključno z ocenjenimi koristmi in stroški.

    V okviru programa za zmanjševanje upravnih obremenitev (ABR +) bo opredeljeno, kako so se predvidena zmanjšanja uresničila v praksi. Države članice in zainteresirane strani pa bodo zbrale kvantitativne podatke in izmenjale najboljše prakse za učinkovito zmanjševanje upravnih obremenitev na ravni izvajanja dvanajstih prednostnih ukrepov.  Ta proces bi moral prispevati k nadaljnjemu razvoju metodologij in praks pri ocenjevanju stroškov in koristi, ki jih prinaša zakonska ureditev.

    3. Utrjevanje ustreznosti predpisov v postopku odločanja.

    Pametna pravna ureditev je način dela in ne enkratna pobuda.  Tesno mora  biti vključena v delovni program Komisije in cikel strateškega načrtovanja (načrti upravljanja, letna poročila o dejavnostih). V okviru programa REFIT bo v pregledu ocenjenih 42 % pravnega reda, nadaljnjih 19 % pa je načrtovanih. Ta delež je treba povečati, da se omogoči, da bo ocenjevanje ustrezno vključeno v oblikovanje politike in da bodo pomanjkljivosti ureditve ugotovljene pravočasno. Poleg tega načrtovanje ocenjevanja še ni v celoti usklajeno z drugimi pomembnimi elementi zakonodajnega postopka.

    Komisija bo v svojem letnem delovnem programu opredelila vse zakonodajne pobude v okviru programa  REFIT, vključno z umiki, razveljavitvami in prečiščenimi verzijami. Od leta 2014 dalje bo Komisija ocenjevanje načrtovala v okviru programa REFIT, letni načrt ocenjevanja pa bo kot priloga vključen v delovni program Komisije. Komisija bo izvedla preverjanja ustreznosti na vseh pomembnih področjih pravne ureditve.[25] Redno načrtovanje ocenjevanja bo zainteresiranim stranem, vključno s podjetji, MSP in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, omogočalo, da predlagajo področja, na katerih vidijo možnosti za preverjanje ustreznosti. 

    4. Sodelovanje z zakonodajalci EU in državami članicami na področju ustreznosti predpisov:

    Komisija ne more zagotoviti ustreznosti predpisov brez tesnega sodelovanja z drugimi institucijami EU in državami članicami.  Pobud za poenostavitev ali zmanjšanje obremenitev, ki jih predlaga Komisija, sozakonodajalec pri sprejemanju ureditve včasih ne ohrani. Komisija pozdravlja pripravo ocene učinka v Evropskem parlamentu ter poziva Evropski parlament in Svet, naj bolj sistematično ocenita vplive svojih zakonodajnih sprememb. To je potrebno za zagotovitev, da se v postopek soodločanja ne uvedejo nenamerne regulativne obremenitve. Poleg tega države članice v nekaterih primerih dodajo regulativne obremenitve pri izvajanju ali uporabi zakonodaje EU, kar je včasih v nasprotju s prizadevanji za poenostavitev, o katerih se odloča na evropski ravni.[26]

    Pobuda Komisije za zmanjšanje regulativnih obremenitev je tesno povezana s polnim spoštovanjem načel sorazmernosti in subsidiarnosti.[27]  Prizadevanja za zmanjšanje regulativnih obremenitev in zagotavljanje, da je zakonodaja sorazmerna in v skladu z načelom subsidiarnosti, so med seboj tesno povezani.  Njihovi rezultati se vzajemno krepijo.  Zato se cilji programa REFIT ujemajo s cilji držav članic v njihovih preučitvah zakonodaje EU. Skupni cilj Komisije in držav članic je zakonodaja EU, ki ustreza svojemu namenu, je sorazmerna in v celoti upošteva načelo subsidiarnosti. Temeljit premislek je namenjen predlogom držav članic, od katerih bodo nekateri uresničeni zdaj, nekateri pa bodo del trajajočega postopka ocenjevanja v okviru programa REFIT.

    Za spremljanje ustreznosti predlogov v celotnem zakonodajnem postopku bo Komisija objavila letni pregled stanja programa REFIT, s čimer bo moč spremljati zakonodajni napredek vseh pobud, predlaganih v okviru programa REFIT, vsebine sprememb, sprejetih na ravni EU, in vpliv uvajanja sprememb v državah članicah na poenostavitev in zmanjšanje obremenitev. Pregled stanja bo spremljal izvajanje zavez v okviru programa REFIT in zagotavljal vpogled v to, ali se pobude za zmanjšanje obremenitev in poenostavitev, ki jih je predlagala Komisija, ohranjajo v postopku odločanja na ravni EU.  Kadar bodo na voljo informacije iz držav članic, bodo te zajemale način, na katerega se ukrepi izvajajo.[28] Pregled bo prikazal primere, v katerih sozakonodajalec odstopa od predloga Komisije za poenostavitev in v katerih izvajanje držav članic dodaja regulativne obremenitve ali podjetjem ne omogoča, da v celoti izkoristijo prednosti zmanjšanja obremenitev, dogovorjenih na ravni EU. Pregled bo omogočil povratne informacije in spodbujal pregleden dialog o ustreznosti predpisov z državljani, državami članicami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo. Pregled stanja programa REFIT bo spremljal napredek na vseh področjih, na katerih so bili vloženi predlogi za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Vključeval bo nadaljnji potek programa ABR +, posvetovanja „TOP-10“ in ukrepov, ki so se do zdaj spremljali v okviru kazalnikov uspešnosti za MSP.

    IV. Sklepne ugotovitve in naslednji koraki

    V okviru programa REFIT je Komisija pripravila obsežen pregled obstoječe zakonodaje in predlagala nadaljnje ukrepe.

    Program REFIT je tekoči program. Zakonodajna analiza in pregled bosta posodobljena vsako leto, s čimer se bo opredelilo nove ukrepe in poročalo ter spremljalo izvajanje pobud, ki so že izvedene ali se še izvajajo.

    Komisija se veseli uspešnega sodelovanja z Evropskim parlamentom in Svetom z namenom doseči hitro sprejetje ukrepov za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih obremenitev, ki jih je Komisija že predlagala.

    Komisija bo še naprej tesno sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi z namenom zbiranja mnenj in predlogov o ustreznosti predpisov, ki jih je mogoče obravnavati v okviru programa REFIT, ter skupnega prizadevanja za izboljšanje tistih vidikov programa REFIT, ki jih je treba podrobneje preučiti ali pa potrebujejo skupne ukrepe.

    [1]  Glej tudi rezultate zadnjega Standardnega Eurobarometra:  74 % Evropejcev meni, da EU ustvari preveč birokracije.  (vprašanje QA16.4 na strani 59: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb79/eb79_anx_en.pdf)

    [2] Kodifikacija je proces združitve zakonodajnega akta z vsemi njegovimi spremembami v enem samem novem aktu. Prenovitev je podobna kodifikaciji v tem, da v enem samem novem zakonodajnem aktu združuje vse njegove spremembe, vendar za razliko od kodifikacije prenovitev vključuje nove vsebinske spremembe, saj se spremembe izvirnega akta sprejmejo med pripravo prenovljenega besedila. V obeh primerih gre novi akt skozi celoten zakonodajni postopek in nadomešča akte, ki so bili kodificirani.

    [3]  COM(2012)746 final

    [4] SWD(2013) 401 final.

    [5]  Ocenjenih je bilo 29 % pregledanih uredb, 13 % jih je v postopku ocenjevanja, za 19 % pa se ocenjevanje načrtuje.

    [6] Sistem Komisije za oceno učinka je znan po svoji kakovosti. [glej tudi: OECD 2011 „Sustainability in Impact Assessments — A review of Impact Assessment Systems in selected OECD Countries and the European Commission“, Evropski parlament 2011, „Comparative study on the purpose, scope and procedures of impact assessments carried out in the Member States of the EU“, CEPS/University of Exeter 2012, „Regulatory Quality in the European Commission and the UK: Old questions and new findings“, posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 3/2010 „Impact Assessments in the EU institutions: do they support decision making?“]

    [7]  Direktiva 2006/123/ES.

    [8] Sporočilo Komisije o ocenjevanju dostopa do reguliranih poklicev in spremni delovni dokument služb Komisije o izidu medsebojnega pregleda pravne oblike, lastniškega deleža in tarifnih zahtev z dne 2. oktobra 2013.

    [9] To je vključevalo zmanjšanje stroškov pregleda za trženje sadja in zelenjave (970 milijonov EUR), izvzetje mikropodjetij iz direktiv o računovodstvu in nadaljnjo modernizacijo celotne ureditve (6 471 milijonov EUR), poenostavitev poročanja sprememb zdravil, farmakovigilanco in vloge za klinična preskušanja (368 milijonov EUR) ter zmanjšanje statističnih zahtev v trgovini znotraj EU, kmetijstvo, industrijsko proizvodnjo itd. (330 milijonov EUR), elektronsko izdajanje računov na področju DDV, poenostavljena nadomestila, vse na enem mestu, posebno ureditev za MSP in prodajo na daljavo (26 000 milijonov EUR). Ti primeri se nanašajo na ocenjene obremenitve na podlagi predloga Komisije.

    [10] Glej tudi Sporočilo Komisije po posvetovanju „TOP 10“ z MSP o pravni ureditvi EU v COM(2013)446 final in SWD(2013)401 final.

    [11] Glej tudi COM(2011)803 in COM(2013)122.

    [12] Direktivi 92/43/ES in 2009/147/ES. Ta preverjanja ustreznosti bodo organizirana za spremljanje ocene, potrebne v skladu z zakonodajo, ter ob upoštevanju rokov, določenih v direktivah.

    [13] http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/re_platform/

    [14] V primerih, v katerih se socialni partnerji strinjajo, da je zakonodaja potrebna, je Komisija dolžna oceniti sporazume in socialne partnerje obvestiti o svoji odločitvi. Komisija bo nadaljevala z ocenjevanjem sporazuma s socialnimi partnerji o varovanju zdravja in varnosti pri delu v frizerskem sektorju. V zdajšnjem mandatu Komisija ne bo pripravila predloga za zakonodajno izvajanje tega sporazuma.

    [15] Komisija bo proučila alternativne načine izpolnjevanja svojih obveznosti po Aarhuški konvenciji, medtem ko čaka na sodbo Sodišča Evropske unije, pa izvaja oceno učinka.

    [16]  Komisija razmišlja o predstavitvi novega predloga.

    [17]  Pilotni projekt o vzpostavitvi strukturiranega okvira za izvajanje in informacije v zvezi z Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode je namenjen zmanjšanju obveznosti poročanja ter hkratnemu povečanju preglednosti o stanju izvajanja in dostopa državljanov do okoljskih informacij v realnem času.

    [18] Sporočilo Komisije „Krepitev vloge podjetij in državljanov na evropskem enotnem trgu:

    akcijski načrt za izboljšanje portala Tvoja Evropa v sodelovanju z državami članicami“, COM(2013)636 final z dne 17. 9. 2013.

    [19]  Ti ukrepi so po področjih navedeni v SWD(2013)401 final.

    [20] Uredba (ES) št. 1935/2004.

    [21] Uredba (EU) št. 1169/2011.

    [22] Trenutno se predlogi za spremembe sprejmejo kot spremembe obstoječih aktov, prečiščene različice pa se po sprejetju razvijejo v vseh jezikih. Poteka razprava o poenostavitvi tega procesa, in sicer da bi se v postopku sprejemanja uporabljalo že prečiščeno besedilo.

    [23] Orodji Komisije SOLVIT in Tvoja Evropa – nasveti zajemata podatkovne zbirke primerov, ki bi lahko zagotovile uporabne dokaze.

    [24] Ukrepi v okviru pregleda smernic za ocenjevanje in presojo učinka bodo sprejeti v začetku leta 2014.

    [25] Ta področja bodo opredeljena v letu 2014.

    [26]  Glej tudi: „The Midas Touch: Gold-plating of EU employment directives in UK law“, London, Institute of Directors, junij 2013.

    [27] „Subsidiarnost“ se nanaša na načelo, da bi bilo treba ukrepati na ravni vlade, kjer je najučinkoviteje, kar pomeni, da ukrep ne bi smel biti sprejet na ravni EU, če ga je mogoče uspešneje in učinkoviteje sprejeti na mednarodni, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.  Načelo „sorazmernosti“ zahteva, da bi moral biti ukrep, sprejet na kateri koli upravni ravni, sorazmeren ustreznemu cilju in ne bi smel biti preveč strog.

    [28] Kazalniki uspešnosti za MSP, predstavljeni v SWD(2013)60, bodo združeni v enoten pregled stanja programa REFIT.

    PRILOGA

    Pobude programa REFIT

    Ta priloga predstavlja predloge, ki izhajajo iz programa REFIT glede novih pobud za zmanjšanje stroškov, poenostavitev pravne ureditve, boljšo dosego političnih ciljev in doseganje koristi pravne ureditve EU, pa tudi pobud za razveljavitev zastarelih zakonov in za umik predlogov v obravnavi ali ukrepov na področjih, kjer to ni primerno, ali če ni na voljo dovolj dokazov v podporo zakonodajnim ukrepom. Zakonodajne pobude Komisije z znatnim vplivom so predmet ocenjevanja in ocene učinka v skladu s politiko Komisije o pametnih pravnih predpisih.

    Pobude so predstavljene v štirih glavnih kategorijah:

    1. predlogi Komisije v obravnavi za poenostavitev in zmanjšanje obremenitev, ki čakajo na sprejetje s strani sozakonodajalca;

    2. nove pobude Komisije za poenostavitev, zmanjšanje upravnih stroškov in konsolidacijo zakonodaje;

    3. področja, na katerih so zakoni zastareli in bo Komisija predlagala njihovo razveljavitev, predlogi, za katere bo Komisija predlagala, da se umaknejo, ter načrtovane pobude, ki ne bodo sprejete;

    4. Preverjanja ustreznosti in ocenjevanja, ki so usmerjena v zmanjšanje stroškov in obremenitev pravne ureditve (načrtovana in tekoča).

    1. Predlogi Komisije v obravnavi za poenostavitev in zmanjšanje obremenitev, ki čakajo na sprejetje s strani sozakonodajalca

    Zdravje in varstvo potrošnikov

    · Predlog uredbe o varnosti potrošniških proizvodov[1] in Predlog uredbe o nadzoru trga[2], ki uvajata jasnejša pravila, odpravljata prekrivanje ter kodificirata tudi nekatera odstopanja od zahtev za poročanje.

    · Predlog za spremembo Direktive o kliničnem preskušanju[3], ki predlaga poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj in poenostavljene zahteve za poročanje;

    · Predlogi za nov zakon o zdravju živali[4], ki nadomešča 37 pravnih aktov, novo uredbo o zdravstvenem varstvu rastlin[5], ki nadomešča 7 pravni aktov, nov zakon o rastlinskem razmnoževalnem materialu, ki nadomešča 12 pravnih aktov, in novo uredbo o uradnem nadzoru v kmetijsko-prehrambeni verigi, ki nadomešča 10 pravnih aktov[6].

    Okolje

    · Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje;

    · Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov.

    Notranji trg in storitve

    · Predlog Komisije o pregledu Direktive o poklicnih kvalifikacijah (2005/36/ES).[7] 

    · Predlog Komisije o spremembi Direktive o javnih naročilih 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES.[8]

    · Predlog Komisije o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih.[9]

    Pravosodje

    · Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov),[10]

    · Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004, Direktive 2011/83/EU ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS. [11]

    Notranje zadeve

    · Predlog Komisije o prenovitvi direktive za vstop in prebivanje v EU za državljane tretjih držav, študente, raziskovalce in druge skupine, kot so učenci, pripravniki, prostovoljci in varuške.[12]

    Pomorske zadeve in ribištvo

    · Predlog Komisije o reformi skupne ribiške politike.[13]

    · Predlog Komisije o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.[14]

    Energija

    · Sistem Skupnosti za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi, ki nadomešča nacionalne postopke prijavljanja in pridobivanja dovoljenj z enotnim sistemom registracije za poenostavitev postopkov, hkrati pa zagotavlja visoke ravni zaščite pred sevanjem;[15]

    · Konsolidacija temeljnih varnostnih standardov na področju varstva pred sevanjem in s tem povezanih direktiv;[16]

    Proračun

    · Predlog Komisije o novih lastnih sredstvih iz naslova DDV.[17]

    Obdavčenje in carina

    · Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax base – CCCTB)

    Trgovina

    · Predlog uredbe Komisije o spremembi osnovnih protidampinških in protisubvencijskih uredb[18].

    Mobilnost in promet

    · Predlog spremembe uredbe 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu.

    Opomba: Več predlogov, ki jih je Komisija sprejela v okviru večletnega finančnega okvira, čaka na sprejetje s strani sozakonodajalca. To zadeva predloge na področjih kmetijstva in razvoja podeželja, zdravja, potrošniške politike, sklada za notranjo varnost, sklada za migracije in azil, pomorske zadeve in ribištvo, razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in civilne zaščite ter širitve.[19]

    2. Nove pobude Komisije za poenostavitev, zmanjšanje stroškov in konsolidacijo zakonodaje

    Zaposlovanje

    · Konsolidacija treh direktiv na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi ob upoštevanju rezultatov posvetovanja s socialnimi partnerji.[20]

    Zdravje in varstvo potrošnikov

    · Revizija zakonodaje o higieni živil za konsolidacijo higienskih predpisov, poenostavitev postopkov in okrepitev prožnega pristopa za MSP;

    · Konsolidacija zootehniške zakonodaje.

    · Poenostavitev zakonodaje o veterinarskih zdravilih.

    Statistike

    · Okvirne uredbe o vključitvi statistike podjetij (FRIBS) in socialne statistike[21];

    · Reforma sistema raziskav v kmetijstvu.

    Notranje zadeve

    · Poenostavitev in racionalizacija Vizumskega zakonika[22];

    · Kodifikacija Zakonika o schengenskih mejah[23];

    Pravosodje

    · Konsolidacija in združitev zakonodaje v zvezi s pravicami potrošnikov in oglaševanjem, ki sta odvisni od izida preverjanja ustreznosti[24];

    · Revizija zakonodaje o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti[25];

    · Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.

    Notranji trg in storitve

    · Revizijo KNPVP[26];

    · Kodifikacija osmih direktiv na področju prava družb[27];

    Obdavčenje in carina

    · Uvedba standardnega obračuna DDV v EU v vseh državah članicah.

    Kmetijstvo

    · Poenostavitev pravil o državni pomoči v kmetijskem sektorju[28];

    · Pregled in poenostavitev pravnega okvira za ekološko kmetovanje[29].

    Trgovina

    · Kodifikacija šestindvajsetih uredb Sveta po sprejetju dveh pooblastitvenih uredb[30], da se trgovinska zakonodaja uskladi s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

    · Izvoz nenevarnih odpadkov za predelavo – posodobitev Uredbe 1418/2007[31] bo poenostavila postopke in zmanjšala upravne obremenitve;

    Mobilnost in promet

    · Poenostavitev predpisov o kabotaži v cestnem prometu[32].

    Politika konkurence

    · Revizija Uredbe Komisije o izvajanju Uredbe Sveta št. 139/2004[33] o uvedbi poenostavljenega postopka za nadzor združevanja [konkurenca].

    Ribištvo in pomorske zadeve

    · Uredba o dovoljenjih za ribolov.

    · Tehnični ukrepi za zaščito morskih organizmov.

    3. Področja, na katerih bo Komisija predlagala ali preučuje možnost za razveljavitev zakonov, umik predlogov v obravnavi ali pobud, ki se ne bodo nadaljevale

    Okolje

    · Umik predloga okvirne direktive o tleh[34];

    Komisija ugotavlja, da je predlog star že 8 let in da v tem času ni bil sprejet noben učinkovit ukrep. Zato bo pozorno preučila, ali je cilju predloga, ki mu Komisija ostaja zapisana, najbolje slediti z ohranjanjem predloga ali ga je bolje umakniti, kar bi odprlo pot za alternativno pobudo v naslednjem mandatu. To bo ocenjeno glede na možnosti za sprejetje predloga pred volitvami v Evropski parlament.

    · Umik predloga o dostopu do pravnega varstva na področju okolja[35];

    Zaposlovanje

    · V sedanjem mandatu Komisija ne bo predlagala zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu za frizerje, kostno-mišičnih obolenj ter zaslonov, tobačnega dima v okolju in rakotvornih ter mutagenih snovi.

    Podjetništvo in industrija

    · Razveljavitev Direktive 1999/45/ES v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov;

    Zdravje in varstvo potrošnikov

    · Umik dveh predlogov glede informacij za širšo javnost o zdravilih na recept[36].

    · Razveljavitev Direktive Sveta o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem proučevanju vprašanj v zvezi z živili.[37]

    Statistike

    · Razveljavitev Uredbe o statistiki jekla.[38]

    · Umik Predloga uredbe o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom (COM(2011)335).

    Notranje zadeve

    · Razveljavitev Sklepa Sveta o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor (FIU-ji) držav članic pri izmenjavi informacij.[39]

    Notranji trg in storitve

    · Umik predlogov v zakonodajnem postopku o pravnem varstvu modelov in o patentu Skupnosti (predlog o patentu je bil spremenjen v okrepljeno sodelovanje).

    · Umik predloga Uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe[40].

    Obdavčevanje

    · Umik Predloga direktive za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost.[41]

    Mobilnost in promet

    · Razveljavitev Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil z ogledali;

    · Razveljavitev Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz;

    · Umik predloga v zakonodajnem postopku v zvezi z vozniškimi dovoljenji, ki vključujejo funkcionalnosti vozniške kartice.

    Energija

    · Razveljavitev Odločbe Sveta o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati[42] in izvedbene zakonodaje.

    Razvojno sodelovanje

    · Komisija ne bo predlagala novega instrumenta Evropske unije za hrano. Ta instrument bo potekel konec leta 2013.

    4. Preverjanja ustreznosti, ocenjevanja in druga poročila ocenjevanja možnosti za poenostavitev ter zmanjšanje regulativnih stroškov in obremenitev

    Okolje

    Načrtovana preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Preverjanje ustreznosti programa Natura 2000[43], znaka EU za okolje[44] in sistema EMAS[45];

    · Racionalizacija zahtev poročanja v okoljskem sektorju z uporabo načel strukturiranega izvajanja in informacijskih okvirov;

    · Ocene o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (EPRTR), zakonodaje v zvezi z vodenjem živečih živali v živalskih vrtovih ter o Aarhuški konvenciji (v pričakovanju sodbe Sodišča).

    Trenutna preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Preverjanja ustreznosti politike o odpadkih[46];

    · Ocenjevanje zakonodaje v zvezi z okoljskim hrupom, emisijami hlapnih organskih spojin, okoljsko odgovornostjo in infrastrukturo za prostorske informacije.[47]

    Zaposlovanje

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Ocenjevanje zakonodaje glede obveznosti obveščanja za delodajalce glede na pogodbe o zaposlitvi.

    Trenutna ocenjevanja:

    · Ocenjevanje zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu.[48]

    · Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.

    · Direktivi 97/81/ES o delu s krajšim delovnim časom in 99/70/ES o delu za določen čas,

    Zdravje in varstvo potrošnikov

    Načrtovana preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Preverjanje ustreznosti Uredbe (EU) št. 178/2002 (Uredba o splošni živilski zakonodaji).

    Podjetništvo in industrija

    Preverjanja ustreznosti, ocenjevanja kumulativnih stroškov in načrtovana ocenjevanja:

    · Preverjanja ustreznosti najpomembnejše zakonodaje na področju kemikalij, ki ni zajeta v okviru REACH, ter s tem povezani vidiki zakonodaje, ki se uporablja za gospodarske panoge v nadaljnjem proizvodnem procesu;

    · Ocenjevanje Direktive o strojih in zakonodaje o strelnem orožju;

    · Ocene kumulativnih stroškov na področju kemične industrije in industrij, ki temeljijo na gozdarstvu (lesnoobdelovalna, pohištvena, celulozna/papirna in tiskarska).

    Trenutna/zaključena preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Ocenjevanje uredb v zvezi z notranjim trgom za industrijske proizvode;

    · Preverjanje ustreznosti sistema homologacije za motorna vozila in naftnega sektorja;

    · Ocena kumulativnih stroškov za sektor aluminija;

    · Kumulativna ocena stroškov za jeklarski sektor je bila predložena leta 2013.

    Energija

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Ocenjevanje Direktive o obnovljivih virih energije.[49]

    Notranje zadeve

    Načrtovana preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Preverjanje ustreznosti zakonodaje o zakonitih migracijah;

    · Ocene vizumskega informacijskega sistema[50], agencije FRONTEX[51], vključno s skupino za hitro posredovanje na mejah[52] in zakonodaje o dovoljenjih za prebivanje za žrtve trgovine z ljudmi[53].

    Trenutna ocenjevanja:

    · Celovito poročilo o ocenjevanju Okvirnega sklepa Sveta o boju proti organiziranemu kriminalu in o boju proti terorizmu[54].

    Pravosodje

    Načrtovana preverjanja ustreznosti in ocenjevanja:

    · Preverjanje ustreznosti glede na morebitne potrebe po konsolidaciji in združitvi pravnih aktov, povezanih s pravicami potrošnikov in oglaševanjem (glej zgoraj);

    · Ocenjevanje zakonodaje v zvezi z enako obravnavo na področju socialne varnosti[55].

    · Ocenjevanje zakonodaje o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov[56].

    Notranji trg in storitve

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Uredba ES št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (MRS);

    · Nova Direktiva 2007/66/ES o revizijskih postopkih.

    · Zakonodaja o finančnih storitvah[57].

    · Direktiva 86/653 o trgovskih zastopnikih.

    Obdavčenje in carina

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Ocenjevanje Direktive glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak, in splošnega trošarinskega režima.

    Trgovina

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Izčrpno poročilo o izvajanju Uredbe o nadzoru izvoza EU, vključno s pregledom Uredbe (ES) št. 428/2009 o blagu z dvojno rabo (zahteva na podlagi temeljnega akta in politike nadzora izvoza). V načrtovanem poročilu bodo predstavljene možnosti reforme in poenostavitve;

    · Ocenjevanje Uredbe Sveta (ES) št. 953/2003 z dne 26. maja 2003 za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo;

    ·

    Mobilnost in promet

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Ocenjevanje Direktive 2004/54/ES o varnosti predorov.

    · Ocenjevanje Direktive o kombiniranem prevozu[58].

    · Ocenjevanje zakonodaje o varnosti potniških ladij[59].

    · Nadaljnje delo v zvezi z opredelitvijo in izvajanjem letalske varnosti za nekomercialni sektor[60].

    Druga področja

    Trenutna ocenjevanja:

    · Ocenjevanje Evropskega soglasja o humanitarni pomoči – politični okvir za sodelovanje med EU in državami članicami [humanitarna pomoč in civilna zaščita].

    Načrtovana ocenjevanja:

    · Ocenjevanje Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah[61] [komunikacijska omrežja, vsebina in tehnologija].

    · Ocenjevanje Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (Audio-visual Media Services Directive – AVMSD)[62] [komunikacijska omrežja, vsebina in tehnologija].

    · Ocenjevanje Uredbe o združitvah: sistem napotitve in manjšinski deleži [konkurenca].

    [1]  COM(2013)78.

    [2] COM(2013)74.

    [3] COM(2012)369 final.

    [4] COM(2013)260 final.

    [5] COM(2013)267 final.

    [6]  COM(2013)265 final.

    [7] COM(2011)883.

    [8] COM(2011)896 in COM(2011)895.

    [9] COM(2013)462 final.

    [10] COM(2012) 11 final.

    [11] COM(2013)512.

    [12] COM(2013)151.

    [13] COM(2011)425.

    [14] COM(2011) 416.

    [15] COM(2011)518.

    [16] COM(2012)242.

    [17] COM(2011)737, 739 in 740. V skladu s sklepi Evropskega Sveta iz julija 2013 se za naslednji večletni finančni okvir ohrani veljavni sistem. Komisija je 4. septembra sprejela osnutek skupne izjave o lastnih sredstvih, ki je del političnega dogovora med Svetom in EP. Določa vzpostavitev skupine na visoki ravni, ki bo opravila splošen pregled sistema virov lastnih sredstev.

    [18] Predlog uredbe Komisije (COM(2013)192) o spremembi osnovnih protidampinških in protisubvencijskih uredb[18] (Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti).

    [19] Za sklice glej SWD(2013)401 final.

    [20]  To zadeva Direktivo 98/59/ES o kolektivnih odpustih, Direktivo 2001/23/ES o prenosu podjetij in Direktivo 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti.

    [21] Pregled socialnih statistik bo odvisen od razvoja dogodkov v Evropskem statističnem sistemu.

    [22]  Uredba (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti.

    [23]  Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

    [24] Direktiva 2005/29/ES[24] o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov in Direktiva 1999/44/ES o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij ter Direktiva 93/13/ES o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.

    [25] Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007.

    [26] Direktiva 2009/65/ES.

    [27] Direktive 82/891/EGS, 89/666/EGS, 2005/56/ES, 2009/101/ES, 2009/102/ES, 2011/35/EU, 2012/17/EU in 2012/30/EU.

    [28]  Prihodnja uredba „de minimis“ je vključena v oceno učinka z namenom sprejetja uredbe do konca leta 2013. Ocena učinka za preostali sveženj državne pomoči (tj. smernice o državni pomoči in uredbe o skupinskih izjemah ter obrazci za priglasitev) je predvidena v začetku leta 2014. Načrtuje se, da bodo nove smernice in predpisi sprejeti do julija 2014.

    [29] Pregled zakonodaje o ekološkem kmetovanju bo usmerjen k neskladjem, vrzelim in neučinkovitim ukrepom, enostavnejšim pravilom ter zmanjšanju regulativnih stroškov. Ocena učinka je načrtovana za jesen 2013, Komisija pa bo predloge predvidoma sprejela v prvem četrtletju leta 2014.

    [30] COM(2011)82 in COM(2011)349.

    [31] Uredba Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja.

    [32] Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga.

    [33] Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah).

    [34] COM(2006)232.

    [35] Komisija bo proučila alternativne načine za izpolnjevanje svojih obveznosti po Aarhuški konvenciji, medtem ko čaka na sodbo Sodišča EU pa izvaja oceno učinka.

    [36] COM(2012)48 in COM(2012)49.

    [37] UL L 52, 4.1.1993, str. 18.

    [38] Uredba (ES) št. 48/2004.

    [39] Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000. Časovni razpored bo odvisen od sprejetja in izvajanja Predloga direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je ga Komisija sprejela dne 5. februarja 2013, zaradi katerega bo postal Sklep 2000/642/PNZ zastarel.

    [40]  COM(2008)396. Komisija razmišlja o novem predlogu na tem področju.

    [41]  COM(2004)728 final z dne 29. oktobra 2004.

    [42] Odločba Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti zmanjšanja porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati (+izvajanje Odločbe Komisije 79/639).

    [43] Direktivi 92/43/ES in 2009/147/ES. Ta preverjanja ustreznosti bodo potekala vzporedno z ocenjevanjem, predpisanim v skladu z zakonodajo, ob upoštevanju rokov, določenih v direktivi.

    [44]  Uredba (ES) št. 66/2010.

    [45]  Uredba (ES) št. 1221/2009.

    [46]  Zajete so: Direktiva 86/278/EGS (blato iz čistilnih naprav), Direktiva 94/62/ES (embalaža in odpadna embalaža), Direktiva 96/59/ES (PCB/PCT), Direktiva 2000/53/ES (izrabljena vozila) in Direktiva 2006/66/ES (akumulatorji).

    [47] Direktiva 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa; Ocena Direktive 2009/126/ES z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih; Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode; Direktiva 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

    [48]  Okvirna direktiva 89/391/EGS in 23 povezanih direktiv.

    [49] Direktiva 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

    [50] Uredba (767/2008) in Sklep Sveta 2004/512.

    [51] Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (agencija FRONTEX).

    [52] Uredba (ES) št. 863/2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma ter o ureditvi nalog in pooblastil gostujočih uradnikov.

    [53] Direktiva Sveta 2004/81/ES o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi. Ta direktiva in Direktiva 2011/36 sta pomembni za boj proti trgovini z ljudmi in prideta v poštev za združitev.

    [54]  Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ in Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ.

    [55] Direktiva Sveta 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti.

    [56] Uredba (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

    [57] To ocenjevanje je načrtovano v srednjeročnem obdobju.

    [58] Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o ustanovitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38–42).

    [59]  Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (Prenovitev) (UL L 163, 25.6.2009, str. 1–140).

    [60]  Osnovna Uredba (ES) št. 216/2008 o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA).

    [61] Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov.

    [62] Direktiva 2010/13/EU. Pravkar je potekalo posvetovanje o ključnih elementih AVMSD; trenutno pa poteka ocenjevanje ločenega posvetovanja o neodvisnosti regulatornih organov na avdiovizualnem področju (člen 30 AVMSD).

    Top