This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0369
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the Netherlands’ 2013 national reform programme and delivering a Council opinion on the Netherlands’ stability programme for 2012-2017
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2013 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2013 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017
/* COM/2013/0369 final - 2013/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2013 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017 /* COM/2013/0369 final - 2013/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Nizozemske za leto 2013
in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017
SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2)
Uredbe, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1)
Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[3], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski svet je
26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo
strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem
usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna
področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala
Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost. (2) Svet je
13. julija 2010 na podlagi predlogov Komisije sprejel
priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in
Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike
zaposlovanja držav članic[5],
ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane,
naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in
politikah zaposlovanja. (3) Voditelji držav oziroma vlad
so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z
uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen
okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja.
Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic,
in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020
ter izvajanju priporočil za posamezne države. (4) Svet je
6. julija 2012 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim
reformnim programom Nizozemske za leto 2012 in dal mnenje o dopolnitvi
nizozemskega programa stabilnosti za obdobje 2011–2015. (5) Komisija je
28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti[6], ki zaznamuje začetek
evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega
je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij sprejela
poročilo o mehanizmu opozarjanja[7],
v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6) Evropski svet je
14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne
stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril
je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije,
vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in
konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize
ter modernizaciji javne uprave. (7) Komisija je 10. aprila 2013
objavila rezultate poglobljenega pregleda[8]
za Nizozemsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št.
1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem
obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki pa niso čezmerna. (8) Nizozemska je
29. aprila 2013 predložila program stabilnosti za leto 2013, ki
zajema obdobje 2012–2017, in nacionalni reformni program za leto 2013. Programa
sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna
povezanost. (9) Na podlagi ocene programa
stabilnosti za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97
Svet meni, da je Nizozemska v obdobju 2011–2013 izvedla obsežne ukrepe za
konsolidacijo, vendar pa fiskalni napor verjetno ne bo zadostoval za odpravo
čezmernega primanjkljaja do leta 2013, predvsem zaradi
nepričakovanega poslabšanja gospodarskih razmer. Makroekonomski scenarij,
na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, je na splošno
verjeten. V programu stabilnosti je za leto 2013 napovedana negativna realna
gospodarska rast v višini –0,4 %, za leto 2014 pa pozitivna rast v višini
1,1 %, kar je precej blizu stopnji iz napovedi Komisije iz pomladi 2013
(–0,8 % za leto 2013 in 0,9 % za leto 2014). V programu je naveden cilj
zmanjševanja nominalnega primanjkljaja na vzdržen način pod 3 % BDP z
letom 2014. Srednjeročni proračunski cilj v programu ni izrecno
omenjen, kar naj bi pomenilo, da velja ciljna vrednost –0,5 %, ki je bila
sporočena v lanskoletnem programu stabilnosti. Srednjeročni
proračunski cilj je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Za
leto 2015 je sicer načrtovano izboljšanje strukturnega salda za 0,5 %
BDP v skladu z minimalno zahtevo za letno strukturno prilagoditev, vendar pa se
za leto 2016 pričakuje poslabšanje strukturnega salda za 0,4 % BDP, leta
2017 pa ponovno izboljšanje za 0,1 % BDP, kar pomeni odstopanje od primernega
poteka prilagoditve. Glede na spomladansko napoved Komisije je povprečni
letni fiskalni napor v višini 0,7% BDP v obdobju 2010–2013 skladen s
strukturnim naporom v višini 0,75 % BDP, ki ga priporoča Svet.
Proračunska prilagoditev v letih 2011 in 2012 je bila usmerjena predvsem
na stran odhodkov, leta 2013 pa je v večini temeljila na ukrepih na strani
prihodkov. Načrtovani nominalni primanjkljaj, določen v programu stabilnosti,
je skladen s ciljem odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2014, kar je
eno leto po roku, ki ga je Svet določil v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem konec leta 2009. Svet meni, da načrtovani
fiskalni napor nizozemskih organov ne omogoča dejanske odprave
čezmernega primanjkljaja do leta 2014. Možni dodatni ukrepi za
konsolidacijo, opisani v programu stabilnosti, so bili začasno umaknjeni,
vendar pa tudi ne bi zadostovali. Nizozemska mora opredeliti dodatne ukrepe za
zmanjšanje nominalnega javnofinančnega primanjkljaja na vzdržen način
pod mejo 3 % BDP v letu 2014. V skladu s programom stabilnosti za leto 2013 naj
bi se javni dolg letos še povečal, in sicer na 74 % BDP, leta 2014 pa
naj bi dosegel 75 % BDP. Delež dolga naj bi tako po napovedih ostal precej nad
referenčno vrednostjo 60 %. Leta 2015 bi se zmanjšal na 71,4 % BDP
ter zatem rahlo upadal in se leta 2017 ustalil pri 70,8 % BDP. Vendar pa to
zmanjševanje deleža dolga po letu 2014 ni ustrezno utemeljeno z ukrepi na ravni
politik. (10) Za povečanje možnosti za
prihodnjo rast na Nizozemskem je izredno pomembno, da se zaradi potrebne
konsolidacije, ki bi omogočila odpravo čezmernega primanjkljaja na
vzdržen način in doseganje srednjeročnega proračunskega cilja v
srednje- do dolgoročnem obdobju, ne bodo zmanjšali odhodki, ki spodbujajo
rast. Za uravnoteženo prilagajanje bodo ključnega pomena zlasti
spodbujevalni ukrepi na področju inovacij in raziskav, vključno s
temeljnimi raziskavami, ter izobraževanja in usposabljanja. S tem bi se podprlo
gospodarsko okrevanje, hkrati pa bi se spodbujala inovativnost in človeški
kapital, povečala konkurenčnost ter izboljšale srednje- do
dolgoročne možnosti za rast. (11) Eden ključnih izzivov
predstavlja trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem so se v zadnjih
desetletjih nakopičile togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so
oblikovale vzorce stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem
sektorju. Dejstvo, da gospodinjstva povečujejo bruto hipotekarni dolg na
podlagi stanovanjskega premoženja, je večinoma posledica dolgoletnih
fiskalnih spodbud, zlasti stoodstotne davčne olajšave za hipotekarne
obresti. Od aprila 2012 je bila delno izvedena vrsta ukrepov in nekateri od
njih so bili namenjeni prilagajanju davčne obravnave stanovanjskega
financiranja. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti
in povečevanje spodbude za odplačevanje je vsekakor potrebno, vendar
se ta ukrep uvaja prepočasi, da bi lahko znatno vplival na dinamiko
odplačevanja. Trg najemnih stanovanj omejujeta množica predpisov in
obsežen sektor socialnih stanovanj, za katerega so hkrati značilne dolge
čakalne liste. V tem sektorju je nedavna uvedba različnih stopenj
najemnin glede na dohodek gospodinjstva dobrodošel ukrep, vendar je njegov
učinek omejen. Ob upoštevanju vsega navedenega so predlagani ukrepi
ustrezni, vendar reforme pri obravnavanju temeljnih težav na splošno
napredujejo počasi in jih je torej treba pospešiti, hkrati pa je treba še
naprej zagotavljati dostopnost socialnih stanovanj za prikrajšane državljane,
ki stanovanj ne morejo najeti po tržnih pogojih, tudi na lokacijah, na katerih
je povpraševanje veliko. (12) Dolgoročna vzdržnost
pokojninskega sistema je bila okrepljena s postopnim zvišanjem zakonsko
določene upokojitvene starosti s 65 let leta 2012 na 67 let leta 2023.
Nizozemska je tako v celoti upoštevala del priporočila iz leta 2012, ki se
nanaša na zvišanje in uskladitev zakonsko določene upokojitvene starosti
glede na pričakovano življenjsko dobo v prvem in tudi v drugem pokojninskem
stebru. Med preostalimi izzivi je tudi ustrezna med- in znotrajgeneracijska
delitev stroškov in tveganj. Poleg tega je prenova upravljanja pokojninskih
skladov drugega stebra več kot potrebna, da bi se povečala odpornost
sistema z vidika staranja prebivalstva. Izvedba načrtov za reformo na
področju dolgotrajne oskrbe bi prispevala k zajezitvi hitro rastočih
stroškov, ki so posledica staranja prebivalstva, in s tem podpirala vzdržnost
javnih financ. Pri tem je treba ohranjati ustrezno raven kakovosti in
dostopnosti dolgotrajne oskrbe. (13) Reforme trga dela, ki jih je
predlagala vlada, so namenjene povečanju udeležbe in mobilnosti na trgu
dela. Zakon o udeležbi na trgu dela je ambiciozen in bo prispeval k
povečanju udeležbe na trgu dela, vendar pa reforme še niso uzakonjene in
rok za njihovo izvedbo se zdi precej kratek. Poleg tega so potrebni dodatni
ukrepi za povečanje zaposljivosti ljudi z obrobja trga dela, vključno
z ženskami, osebami s priseljenskim ozadjem, invalidi in starejšimi. Nizozemska
je napovedala reforme sistema nadomestil za brezposelnost in svoje sorazmerno
stroge delovnopravne zakonodaje. V kombinaciji z davčnimi spodbudami za
mobilnost („mobiliteitsbonus“), ki delodajalce spodbujajo k zaposlovanju
prejemnikov socialne pomoči v starosti 50 let ali več ali
delovnih invalidov, so te reforme dobro usmerjene v segment trga dela, za
katerega je značilna nižja udeležba. Navedeni ukrepi so korak v pravo
smer, vendar pa bo celovita ocena njihove uspešnosti mogoča šele po
njihovem sprejetju. Poleg navedenega bi lahko hitrejše odpravljanje preostalih
dejavnikov, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu odvračajo od
opravljanja večjega števila delovnih ur, še dodatno omililo pomanjkanje
delovne sile v prihodnosti. (14) V zvezi s priporočilom iz
leta 2012 glede inovacij ter sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom je bil
dosežen precejšen napredek. Izvajati se je začela podjetniška politika „Na
vrh“, vključno s sektorskim pristopom za javno-zasebna partnerstva na
področju raziskav, inovacij in izobraževanja (t.i. „sektorji na vrhu“).
Pomembno je, da se poleg sektorskih politik na področju inovacij
nadaljujejo horizontalne politike na področju raziskav in inovacij ter da
se ohranja ustrezna raven javnega financiranja za temeljne raziskave, ki
prejemajo nenamenska proračunska sredstva. (15) V okviru evropskega semestra
je Komisija izvedla obsežno analizo nizozemske ekonomske politike. Ocenila je
program stabilnosti in nacionalni reformni program ter predstavila poglobljen
pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje
Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne
odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za
vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi upoštevanje
pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so
izražena v priporočilih iz točk 1 do 4 spodaj. (16) Svet je ob upoštevanju te
ocene preučil nizozemski program stabilnosti, njegovo mnenje[9] pa je izraženo zlasti v
priporočilu iz točke 1 spodaj. (17) Svet je ob upoštevanju
poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil
nacionalni reformni program Nizozemske in njen program stabilnosti. Njegova
priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij so izražena v
priporočilu iz točke 2 spodaj. (18) V okviru evropskega semestra
je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot
celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države
članice, katerih valuta je euro. Nizozemska bi morala tudi zagotoviti, da
se ta priporočila izvedejo v celoti in pravočasno – PRIPOROČA, naj Nizozemska v
obdobju 2013–2014 izvede naslednje ukrepe: 1. Okrepi in izvaja naj
proračunsko strategijo za leto 2014 in pozneje ter jo podpre z dovolj
podrobno opredeljenimi ukrepi, da bo pravočasno in na vzdržen način
odpravila čezmerni primanjkuj do leta 2014 in dosegla strukturni fiskalni
napor, določen v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem. Zaščiti naj odhodke na področjih, ki
so neposredno povezana z rastjo, kot so izobraževanje, inovacije in raziskave.
Ko bo čezmerni primanjkljaj odpravljen, naj nadaljuje s strukturnimi
prilagoditvami, ki ji bodo omogočile dosego srednjeročnega
proračunskega cilja do leta 2015. 2. Okrepi naj prizadevanja za
postopno reformo trga stanovanjskih nepremičnin s pospešitvijo
načrtovanega zmanjšanja davčne olajšave za hipotekarne obresti, z
uvedbo bolj tržno naravnanega mehanizma za določanje višine najemnin na
trgu najemnih stanovanj in z dodatnim vezanjem višine najemnin za socialna
stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev. Zagotovi naj, da se podjetja, ki
upravljajo s socialnim stanovanji, preusmerijo na gospodinjstva. 3. Ob posvetovanju s socialnimi
partnerji naj prilagodi drugi pokojninski steber tako, da bo zagotavljal
ustrezne med- in znotrajgeneracijske delitve stroškov in tveganj. Postopno
zviševanje zakonsko določene upokojitvene starosti naj podkrepi z ukrepi
za povečanje zaposljivosti starejših delavcev. Izvede naj načrtovano
reformo sistema dolgoročne oskrbe, da se zagotovi njegova stroškovna
učinkovitost, ter jo dopolni z novimi ukrepi za obvladovanje rasti
stroškov, s čimer se bo zagotovila vzdržnost. 4. Izvede naj dodatne ukrepe za
povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi z obrobja trga dela. Še
naprej naj zmanjšuje odvračilne davčne ukrepe na trgu dela, tudi s
hitrejšim odpravljanjem prenosljivih davčnih olajšav za prejemnike drugega
dohodka v gospodinjstvu. Spodbuja naj prehode na trgu dela in odpravlja
togosti, tudi s hitrejšo reformo delovnopravne zakonodaje in sistema nadomestil
za brezposelnost. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL L 306, 23.11.2011, str. 25. [3] COM(2013) 369 final. [4] P7_TA(2013)0052 in P7_TA(2013)0053. [5] Sklep Sveta 2013/208/EU z dne 22. aprila 2013. [6] COM(2012) 750 final. [7] COM(2012) 751 final. [8] SWD(2013) 121 final. [9] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št.
1466/97.