15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/42

1.

opozarja, da je v Lizbonski pogodbi predvidena okrepitev vloge Evropske unije pri politiki priseljevanja državljanov tretjih držav z namenom učinkovitega upravljanja migracijskih tokov, pravične obravnave državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanja nezakonitega priseljevanja ter trgovine z ljudmi. V ta namen Pogodba določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe v zvezi s pogoji vstopa in prebivanja ter prostim gibanjem na ozemlju EU in določita standarde glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas, tudi tistih zaradi združitve družine. Kar zadeva vključevanje državljanov iz tretjih držav, je v Pogodbi izrecno navedeno, da EU lahko določi ukrepe za podporo državam članicam, da pa njen cilj ni harmonizacija zakonodajnih določb in predpisov držav članic;

2.

ugotavlja, da so države članice še vedno pristojne za določitev števila priseljencev iz tretjih držav, ki jih sprejmejo na svoje ozemlje za namene zaposlitve. Vključevanje priseljencev je v večini držav članic predvsem pristojnost nacionalnih oblasti, za izvajanje politik vključevanja na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo, stanovanjska politika in trg dela, pa so v glavnem odgovorne lokalne in regionalne oblasti;

3.

opozarja, da je v stockholmskem programu, ki določa prednostne naloge EU na področju pravice, svobode in varnosti za obdobje 2010–2014, priznan pozitiven vpliv, ki ga lahko imajo dobro upravljani migracijski tokovi za oblikovanje pravične in vključujoče družbe ter vzpostavitev konkurenčnega gospodarstva, in poudarja, kako pomembno je učinkovito socialno, ekonomsko in kulturno vključevanje zakonitih priseljencev za zagotovitev pozitivnih učinkov migracije tako za priseljence kot za družbe gostiteljice;

4.

znova navaja, da po oceni novega evropskega programa za vključevanje državljanov tretjih držav priseljevanje pomeni pozitiven prispevek k razvoju EU, v programu pa so predlagani tudi ukrepi za boljše vključevanje priseljencev. Evropska komisija obravnava vključevanje kot postopen proces, za katerega so skupaj odgovorne različne ravni oblasti, od udeleženih akterjev pa ob upoštevanju razvoja dogodkov zahteva stalna prizadevanja ter stalno sodelovanje;

5.

ocenjuje, da je eden od izzivov, s katerim se trenutno sooča Evropa, staranje prebivalstva, kar je skupaj s trenutno svetovno gospodarsko krizo razlog za pomanjkanje kvalificirane delovne sile, to pa pomeni neposredno oviro za dinamičnost gospodarstva, njegovo konkurenčnost, ustvarjalnost in inovacijsko zmogljivost. Ob upoštevanju navedenega sprejem državljanov tretjih držav zaradi izvajanja raziskav, študija, praktičnega usposabljanja, prostovoljnega dela, sodelovanja v programih izmenjave ali zaposlitve kot varušk au pair prispeva k zapolnitvi potreb po človeškem kapitalu;

6.

opozarja, da se evropske države soočajo s pomanjkanjem delovne sile v več sektorjih in z delovnimi mesti, ki jih ni mogoče zapolniti z ustrezno kvalificiranimi domačimi delavci ali delavci iz EU, zlasti na nekaterih konkretnih področjih, kot so zdravstvo, znanost in tehnologija;

7.

znova poudarja, da je krepitev človeškega kapitala eden jasno določenih političnih ciljev iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast v EU;

8.

navaja, da je v Direktivi 2005/71/ES določen hitri postopek za sprejem raziskovalcev iz tretjih držav, ki so sklenile sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo v državi članici. V tem sporazumu je potrjeno, da je to veljaven raziskovalni projekt ter da je raziskovalec ustrezno strokovno usposobljen za njegovo izvedbo ter ima zadostne dohodke in zdravstveno zavarovanje. Poleg tega lahko raziskovalci v okviru svojih raziskovalnih projektov in za potrebe poučevanja v skladu s pogoji iz nacionalne zakonodaje prebivajo na ozemlju druge države članice;

9.

ugotavlja, da so v Direktivi 2004/114/ES določena zavezujoča pravila za sprejem študentov iz tretjih držav. Države članice same odločijo, ali bodo direktivo uporabljale tudi za učence, prostovoljce in neplačane pripravnike. Študentje so ob izpolnjevanju določenih pogojev upravičeni do dovoljenja za prebivanje, imajo določene pravice glede zaposlitve in lahko v okviru študija potujejo iz ene države članice v drugo;

10.

ugotavlja, da v zvezi s sprejemanjem plačanih pripravnikov ali oseb, ki opravljajo delo varušk au pair, ni bila sprejeta nobena direktiva, ravno tako pa vse države članice nimajo enotnih ali vsaj podobnih pravnih okvirov, ki bi urejali njihovo delo. Velika večina jih tudi ni sprejela konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu, ki začne veljati septembra 2013;

11.

navaja, da se to mnenje uvršča v sklop nekaterih drugih že sprejetih mnenj, njegov cilj pa je predstaviti stališča OR o načinu urejanja sprejema in prebivanja državljanov tretjih držav na ozemlju pod suverenostjo EU za namene raziskovanja, študija, izmenjav učencev, plačanega ali neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela ali dela varušk au pair. V njem so navedeni predlogi za aktivnejše sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri tej problematiki in za učinkovito izvajanje direktive;

12.

poudarja, da se morajo politike sprejema državljanov tretjih držav ujemati s temeljnimi evropskimi vrednotami, kot so spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje enakih možnosti in strpnosti. Poleg tega morajo biti v skladu s temeljnimi politikami EU na področju kohezije, zaposlovanja, razvoja in zunanjih odnosov ter tudi svobode, varnosti in pravice;

13.

meni, da je izvajanje načela enake obravnave odločilen element kakovosti demokratičnih režimov, saj gre za bistveno pridobitev kulture Evropske unije in njen sestavni del;

14.

meni, da je pristop upravljanja na več ravneh najbolj primeren za dosego najboljših rezultatov pri vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. Tak pristop mora biti v skladu z načelom subsidiarnosti, ki ureja sodelovanje med Evropsko unijo, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

15.

je prepričan, da bi za doseganje konkretnih rezultatov morala vsaka pobuda na področju priseljevanja temeljiti na strateških ciljih in skupnih zavezah s tretjimi državami. Prizadevanja, da bi postala EU privlačnejša in dostopnejša za državljane tretjih držav, bi morala potekati v okviru dialoga s temi državami ter biti usklajena s cilji njene zunanje politike in politike priseljevanja na njenih zunanjih mejah, kot so določeni v revidirani različici njenega globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti;

16.

meni, da bi bilo treba odpraviti pomanjkljivosti sedanjega zakonodajnega okvira ter s tem spodbuditi mobilnost raziskovalcev in študentov iz tretjih držav, da bi se raje usmerili v EU. S povečanjem migracijskih tokov s potencialom visoko kvalificirane delovne sile iz tretjih držav bi lažje pokrili potrebe EU;

17.

podpira predlog direktive COM(2013) 151, katerega namen je izboljšanje pravnega okvira za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti v EU in v njej začasno prebivati več kot tri mesece za namene raziskovanja in študija, pridobivanja izkušenj in/ali sodelovanja v različnih dejavnostih, s katerimi bi izboljšali svoja znanja in spretnosti, na primer kot raziskovalci, študentje, prostovoljci, plačani ali neplačani pripravniki ali varuške au pair;

18.

podpira EU v prizadevanjih za to, da ostane privlačna za študente in raziskovalce. Ima precejšen potencial znanj in spretnosti ter infrastrukture, potrebnih za razvoj mednarodnih centrov odličnosti v različnih sektorjih raziskav in vej znanosti. Če želi EU še naprej ostati konkurenčna v svetu, morajo njene države članice razširiti svoje gospodarsko in znanstveno sodelovanje, obenem pa sprejeti skupne programe in cilje. Ker tudi drugi deli sveta postajajo vse bolj privlačni za študente, raziskovalce in visoko kvalificirane delavce migrante, mora EU učinkovito odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti z vidika privlačnosti Evrope za te skupine;

19.

ocenjuje, da je direktiva ustrezen zakonodajni instrument za odpravljanje pomanjkljivosti obstoječega sistema, pa tudi za zagotovitev skladnega pravnega okvira. Omogoča vzpostavitev obvezujočih skupnih pravil o pogojih za sprejem, postopkih in dovoljenjih, državam članicam pa pušča potrebni manevrski prostor glede njihovega izvajanja;

20.

obžaluje, da Evropska komisija ne omenja neposredno sprejetja modela „od spodaj navzgor“ in da v izvedeni oceni učinka niso upoštevane posebne omejitve politike o sprejemu in prebivanju državljanov tretjih držav zlasti na lokalni in regionalni ravni;

21.

pozdravlja vzpostavitev skupnega okvira za vse predvidene kategorije državljanov tretjih držav; sistem, ki bo učinkovito pritegnil nadarjene priseljence, mora nujno temeljiti na skupnih in poenostavljenih pogojih ter zahtevah za sprejem;

22.

priznava, da je treba ustvariti pregleden in usklajen zakonodajni okvir glede pogojev sprejema in prebivanja državljanov tretjih držav, če naj EU zanje postane privlačnejša in jim omogoča lažji dostop. Z zakonodajo EU bi morali urediti pogoje vstopa in prebivanja, vizume in dovoljenja za prebivanje za daljši čas, pravice priseljencev iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah EU, ter pogoje za njihovo gibanje v EU;

23.

z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo skupne določbe iz direktive veljale tudi za plačane pripravnike in osebe, ki opravljajo delo varušk au pair, in ocenjuje, da bo zagotovitev pravnega statusa tema dvema kategorijama oseb prinesla nujna jamstva za enakopravno obravnavo državljanov tretjih držav, ki sodijo vanje;

24.

podpira vzpostavitev postopkovnih jamstev glede izdaje dovoljenja za prebivanje oziroma zavrnitve vloge zanj (člen 29);

25.

pozitivno ocenjuje sprejetje ukrepov za izboljšanje mobilnosti v EU za vse navedene kategorije, za upravičence evropskih programov za mobilnost, kot sta Erasmus Mundus in Marie Curie, pa bodo veljala ugodnejša pravila (člen 29);

26.

se strinja s poenostavitvijo postopkov za pridobitev dovoljenja za prebivanje in pozitivno ocenjuje obveznost držav članic, da dajo na voljo informacije o pogojih vstopa in prebivanja (člen 30);

27.

odobrava, da se bo pri določitvi pristojbin za obravnavo vlog uporabljalo načelo sorazmernosti (člen 31);

28.

izraža zadovoljstvo, da bo, kar zadeva dostop do blaga in storitev, razen postopkov za pridobitev nastanitve, vsem kategorijam zagotovljena pravica enake obravnave v primerjavi z državljani države gostiteljice (člen 21(2));

29.

podpira določbe, ki študentom omogočajo, da v državi gostiteljici delajo najmanj 20 ur na teden, in družinskim članom raziskovalcev odpirajo dostop na trg dela, študentom pa po koncu študija omogočajo, da v zadevni državi članici ostanejo še največ 12 mesecev zaradi iskanja dela;

30.

se strinja z določbami členov 32 in 33, ki narekujejo zbiranje statističnih podatkov, potrebnih za ugotovitev števila državljanov tretjih držav, ki jim je bilo izdano dovoljenje za prebivanje po novi direktivi;

31.

meni, da je pomembno tudi, da za raziskovalce ne veljajo omejitve iz Direktive 2011/98/ES glede enotnega dovoljenja, kar zadeva področje socialne varnosti;

32.

ocenjuje, da je za uresničitev ciljev direktive pomemben celosten pristop, katerega končni namen je razcvet konkurenčnega evropskega gospodarstva v mednarodnem okolju. Prizadevanja, usmerjena v pritegnitev tega človeškega potenciala iz tretjih držav, ne bi smela temeljiti zgolj na pogojih za sprejem in prebivanje državljanov iz teh držav, pač pa bi morala zajemati tudi spodbujanje potrebnih ukrepov za njihovo vključevanje v lokalno skupnost, kar bi lahko zajelo številne politike, kot so izobraževanje, zaposlovanje, javno zdravje ali ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, če naštejemo samo nekaj primerov;

33.

spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezen pravni okvir, da se zajamči enako obravnavanje plačanih pripravnikov in hišnih pomočnikov (au pair), ter jih poziva, naj pohitijo s sprejetjem konvencije Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu;

34.

meni, da je za uspešno urejanje sistema vstopa in prebivanja državljanov tretjih držav na ozemlju EU nujno upravljanje na več ravneh. Odbor regij želi poudariti, da bo za učinkovito uresničevanje politike za pritegnitev nadarjenih priseljencev treba zagotoviti, da lokalne in regionalne oblasti prevzamejo dejavno vlogo v spodbujanju mobilnosti skupin oseb, na katere se nanaša predlog direktive. Za lokalne in regionalne oblasti so opredelitev pogojev vstopa in prebivanja državljanov tretjih držav v EU, s tem pa tudi njihov sprejem in vključitev v države članice, izjemno pomembna in zanimiva področja ukrepanja. Pri ustvarjanju ustreznih pogojev za to, da lahko državljani tretjih držav dobijo dostop do informacij in storitev glede izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, nastanitve in drugih javnih storitev, imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo;

35.

je prepričan, da mora skladni evropski pristop spremljati ustrezna stroškovna analiza, da se upošteva finančno in administrativno breme, ki ga uresničevanje novih določb lahko prinese državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem. Poudarja, da so slednje povezava, prek katere lahko priseljenci vzpostavijo močan in konstruktiven odnos z družbo gostiteljico. Ta naloga lahko povzroči dodatne stroške za regije in občine, ki morajo pogosto poskrbeti za reševanje izzivov vključevanja, kar je še posebej težavno, vendar še toliko bolj potrebno v razmerah gospodarske krize in strogega proračunskega varčevanja.