30.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 153/9

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine EURONEST z dne 3. maja 2011,

—

ob upoštevanju sklepov z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in z vrhovnega srečanja, ki je potekalo 29. in 30. septembra 2011 v Varšavi,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih EU,

—

ob upoštevanju Evropske listine o svobodi tiska z dne 25. maja 2009,

—

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta o vzhodni dimenziji evropske sosedske politike ter o Republiki Armeniji, Republiki Azerbajdžanu, Republiki Belorusiji, Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu,

—

ob upoštevanju mnenj Beneške komisije Sveta Evrope, sprejetih leta 2010 in 2011, ki zadevajo ustavne zadeve, volilni zakonik, svobodo vesti in veroizpovedi, politične stranke, standarde človekovih pravic, nevladne organizacije, politična združenja državljanov, zakon o združevanju in manifestacijah ter neodvisnost sodstva v vzhodnih partnerskih državah,

—

ob upoštevanju rednih poročil predstavnika OVSE o svobodi tiska stalnemu svetu OVSE,

—

ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o ukrepih za spodbujanje spoštovanja člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (sprejete 13. januarja 2010),

—

ob upoštevanju Poslovnika,

A.

ker je demokracija univerzalna vrednota in oblika vladavine, v kateri imajo državljani enake pravice do udeležbe v političnem življenju in enak dostop do zakonodajnih procesov;

B.

ker je v skupni izjavi z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo 29. in 30. septembra 2011 v Varšavi, zapisano, da je vzhodno partnerstvo skupnost, ki temelji na vrednotah in načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ter da so vse države, ki sodelujejo v vzhodnem partnerstvu, zavezane tem vrednotam v okviru ustreznih mednarodnih instrumentov;

C.

ker je v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji demokracija temeljna vrednota Unije, ki je skupna državam članicam EU; ker je tem državam članicam skupna oblika vladanja, ki temelji na predstavniški demokraciji;

D.

ker člen 49 Pogodbe o Evropski uniji določa, da lahko vsaka evropska država, ki spoštuje demokratične vrednote EU in si prizadeva za njihovo spodbujanje, zaprosi za članstvo v Uniji;

E.

ker se lahko demokratični sistemi razlikujejo po obliki glede na razlike v zgodovini, kulturi in okoliščinah, vendar so suverenost ljudstva, enakost in svoboda, delitev oblasti in neodvisnost sodstva, preglednost ter odgovornost v javnih zadevah splošno priznane kot osnovne značilnosti demokracije; ker sta spoštovanje človekovih pravic in pravna država ključna za vzpostavitev demokratičnih sistemov, v katerih lahko državljani zaščitijo svoje pravice in uveljavljajo temeljne svoboščine;

F.

ker mora demokracija zagotavljati enakost pred zakonom in odpravo vseh oblik diskriminacije; ker morajo imeti moški in ženske možnost, da sodelujejo v političnem življenju pod enakimi pogoji, in ker morajo imeti vsi državljani, vključno s pripadniki manjšin ali ranljivih skupin, enake pravice;

G.

ker lahko pomanjkanje odgovornosti političnega razreda in njegova nezmožnost, da doseže kompromis, dolgotrajna nestabilnost ter omejena gospodarska rast in razvoj povzročijo splošno nezadovoljstvo med ljudmi, pri čemer se lahko okrepi protidemokratična populistična drža;

H.

ker predstavniška demokracija temelji na načelu izvolitve posameznikov, ki predstavljajo voljo ljudstva, in zahteva organizacijo rednih, konkurenčnih, svobodnih in poštenih volitev; ker sta dejavno sodelovanje volivcev in visoka volilna udeležba pogoj za predstavniške volitve;

I.

ker so neodvisne izvršilne, zakonodajne in sodne institucije z deljenimi pristojnostmi osnova za demokratične sisteme in upravljanje; ker so v skladu z demokratičnimi načeli vlade in parlamenti na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni odgovorni za vodenje javnih politik in uprave ter za zagotavljanje preglednosti odločitev pred državljani;

J.

ker so močne parlamentarne institucije srčika vseh demokratičnih sistemov upravljanja; ker Evropski parlament ponuja dobrodošlo pomoč pri podpori zmogljivosti vzhodnoevropskih partnerskih parlamentov;

K.

ker v demokraciji raznolikost političnih strank, ki lahko predstavljajo državljane, zagotavlja možnost izbire med različnimi politikami, političnimi zamislimi in programi ter kandidati za izvršilne in zakonodajne funkcije; ker politične stranke državljanom ponujajo in omogočajo, da odprto in pregledno razpravljajo o pričakovanjih in zahtevah družbe ter jih prenesejo v predloge politik in politične alternative;

L.

ker so svoboda mnenja in izražanja, svoboda združevanja, pravica do ustanavljanja neodvisnih političnih strank, nevladnih organizacij in povezav ključni elementi demokracije; ker je treba nujno zagotoviti, da lahko državljani uveljavljajo svoje pravice na teh področjih, ne da bi bili izpostavljeni grožnjam s tožbami ali zaporno kaznijo;

M.

ker sta svoboda in pluralnost medijev in tiska bistvenega pomena za to, da lahko državljani oblikujejo svoje mnenje in sodbe na podlagi informacij iz različnih virov; ker je pogoj za demokratično politično življenje prost dostop državljanov do informacij brez cenzure prek komunikacijskih kanalov, od objav v tisku pa vse do elektronskih virov, vključno z internetom in družabnimi mediji, poleg tega pa je treba zagotoviti tudi varne in zanesljive pogoje za raziskovalno novinarstvo;

N.

ker je določanje in prilagajanje zakonodajnih okvirov na področju medijev na način, ki preprečuje oblikovanje monopolov in spodbuja pluralnost medijev, večni izziv za vse države; ker je treba v takih okvirih sprejeti ustrezne predpise v zvezi z internetom, elektronskimi komunikacijskimi tehnologijami in socialnimi omrežji, ki ponujajo nove možnosti za širjenje političnega znanja in večjo udeležbo državljanov v političnem življenju ter za krepitev zanimanja ljudi za državljansko udejstvovanje;

O.

ker imajo organizacije civilne družbe, ki se med seboj razlikujejo in niso povezane z državnimi strukturami, pomembno vlogo pri delovanju demokracije; ker so nujne za razvoj demokratične kulture v družbi, ki ga uresničujejo z obveščanjem državljanov, spodbujanjem sodelovanja državljanov v političnih razpravah in z zagotavljanjem, da so vlade odgovorne za javne politike;

P.

ker je razvoj demokracije povezan s številnimi izzivi v smislu udeležbe državljanov v političnem življenju in razpravah, pripravljenosti organov, ki oblikujejo politike, vključno s parlamenti, za odprt dialog s civilno družbo ter svobode medijev in njihove neodvisnosti od političnih in gospodarskih sil;

Q.

ker korupcija spodkopava zaupanje v demokratične institucije ter odgovornost, legitimnost in verodostojnost političnega vodstva; ker je odprava korupcije izziv in nujni pogoj za demokratizacijo vseh družb ter zahteva izvrševanje ustreznih zakonov, etičnih in deontoloških pravil ter pravil ravnanja v političnem življenju;

R.

ker bi demokratične reforme v vzhodnoevropskih partnerskih državah bistveno prispevale k sodelovanju in dialogu z državami članicami EU v okviru vzhodnega partnerstva; ker bi morale v tem kontekstu take demokratične reforme zadevati predvsem pravno državo, neodvisnost sodstva, spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter svobodne in poštene volitve; ker so te demokratične reforme v veliki meri odvisne od politične volje in različnih političnih namer vladajoče elite v vsaki partnerski državi;

S.

ker se pregledne in odgovorne javne uprave soočajo z novimi organizacijskimi izzivi pri omogočanju državljanom, da lahko sodelujejo pri odločitvah in v procesih odločanja o politikah ter v razpravah o tem; ker morajo imeti državljani priložnost, da izrazijo svoje zahteve in predstavijo svoje predloge, ki jih mora javna uprava upoštevati;

T.

ker se vse več odločitev o politikah sprejema na mednarodni ravni, saj svetovni ekonomski, družbeni in okoljski izzivi zahtevajo svetovne politične odzive; ker imajo mednarodne organizacije bistveno vlogo pri spodbujanju sodelovanja vseh partnerjev na svetovni ravni, da bi oblikovali skupne standarde demokratičnega upravljanja;

U.

ker sta izobraževanje ljudi in zlasti mladih o demokratičnih vrednotah ter oblikovanje civilne družbe ključna za prihodnost demokracije, da bi preprečili nizko volilno udeležbo, ki spodkopava legitimnost predstavniških institucij in teles;

1.

meni, da je napredek glede demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države zelo pomemben za države članice EU in za vzhodnoevropske partnerske države ter za razvoj sodelovanja in gospodarskega in političnega povezovanja med njimi;

2.

meni, da sta delitev oblasti in ustrezno ravnovesje med državnimi institucijami nujna za stabilnost, neodvisnost in učinkovitost demokratičnih institucij, kar je edino jamstvo za krepitev zaupanja državljanov v te institucije;

3.

poudarja, da se je treba v procesih demokratizacije prednostno osredotočiti na spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne države, neodvisnost sodstva, pregledno javno naročanje, ločitev politike in gospodarstva, zanesljive sodne postopke ter na poštenost in preglednost volitev;

4.

poudarja, da morajo imeti državljani možnost, da svobodno kandidirajo na volitvah; poudarja pomen spodbujanja pravice državljanov, da oblikujejo politične stranke, svobodno navajajo svoje članstvo in sodelujejo v volilnih kampanjah;

5.

poziva ustrezne vlade, naj zagotovijo, da bodo volitve, predvsem prihajajoče parlamentarne in predsedniške volitve v vzhodnoevropskih partnerskih državah, poštene, pregledne in popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi za demokratične volitve in s priporočili Beneške komisije Sveta Evrope in OVSE/ODIHR; poudarja, da je treba za vse tekmece zagotoviti pošten volilni proces pred volitvami, vključno s poštenim dostopom do medijev; zahteva kritičen pregled in ustrezne spremembe nacionalnih volilnih okvirov in zakonov, kjer je to potrebno; v zvezi s tem pozdravlja nedavne spremembe volilnega zakonika Armenije; meni, da imajo mednarodni opazovalci volitev pomembno vlogo pri krepitvi javnega zaupanja v vseh volilnih procesih, in poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi mednarodno opazovanje prihajajočih volitev v vzhodnoevropskih partnerskih državah in objektivno oceni celotni volilni proces, pri čemer naj ocene temeljijo na enakih standardih in se enako objavijo za vse vzhodnoevropske partnerske države;

6.

poziva vzhodnoevropske partnerske države, naj zagotovijo, da bodo prihajajoče parlamentarne in predsedniške volitve svobodne, poštene, demokratične in izvedene v skladu s standardi OVSE;

7.

poudarja, da je sprejetje in izvajanje zakonodaje proti diskriminaciji ključno za demokratični napredek v odprtih, večetničnih in večkulturnih družbah;

8.

zahteva izvajanje, izboljšanje ali sprejetje kodeksov ravnanja v političnem življenju, ki vključujejo etična načela in standarde, ki naj se uporabljajo v nacionalnih vladnih organih in parlamentih; poudarja, da je treba podpreti prizadevanja slednjih, da bi odigrali svojo vlogo pri opredeljevanju nacionalnih politik, zagotavljanju odgovornosti vlad, spremljanju in ocenjevanju preteklega delovanja in doseženih rezultatov; zahteva jasno ločitev ekonomske in politične sfere v procesu odločanja, da ne bi prišlo do navzkrižij interesov, tudi v zvezi s financiranjem političnih strank; poudarja pomen jasnega zakonodajnega okvira in določb o financiranju političnih strank in kampanj, da se zagotovi preglednost predpisov, nadzor nad financiranjem političnih strank in enake možnosti za vse politične stranke;

9.

poziva EU, države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj se odločno politično zavežejo boju proti korupciji v vseh oblikah ter okrepljeno in učinkovito izvajajo protikorupcijsko zakonodajo, saj korupcija ovira dolgoročno gospodarsko rast in ogroža zaupanje državljanov v politični razvoj, poleg tega pa tudi negativno vpliva na družbeno tkivo in možnosti razvoja družbe;

10.

poziva h krepitvi skupnega programa EU in Sveta Evrope za spodbujanje reforme sodstva v vzhodnoevropskih partnerskih državah; priporoča razširitev tega programa na skupne dejavnosti na področju usposabljanja in izmenjave izkušenj med sodniki iz držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav;

11.

poziva h krepitvi političnega dialoga med EU in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami o vprašanjih glede gradnje demokracije in izvajanja demokratičnih reform; se zavezuje, da bo imela parlamentarna skupščina EURONEST večjo vlogo v tem dialogu s političnimi institucijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti v okviru izmenjav in razprav med člani skupščine EURONEST in predstavniki vladnih teles, parlamentarnih in neparlamentarnih političnih strank, civilne družbe, medijev in nevladnih organizacij;

12.

spodbuja države članice EU, ki imajo izkušnje s prehodom od avtoritarnih režimov v demokracijo, naj svetujejo vzhodnoevropskim partnerskim državam na podlagi lastnih spoznanj o uspehih in težavah, s katerimi so se soočale v zadnjih dvajsetih letih; priporoča, naj partnerske države pri prehodu k okrepljeni demokraciji in političnemu povezovanju z EU sprejmejo zakonodajne in konkretne ukrepe, da svojim državljanom omogočijo dostop do nacionalnih arhivov v zvezi z nadzornimi dejavnostmi nekdanjih avtoritarnih režimov;

13.

priporoča krepitev solidarnosti in podpore EU v odnosu do vzhodnoevropskih partnerskih držav pri izvajanju demokratičnih reform, zlasti v zvezi z reformo sodstva in sistemov sodišč, ter pri zagotavljanju neodvisnosti, nepristranskosti, odgovornosti in profesionalnosti sodstva in sodišč;

14.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi več finančne, tehnične in strokovne podpore upravam nacionalnih parlamentov vzhodnoevropskih partnerskih držav v okviru programa za celovito vzpostavljanje institucij, da bi delovale bolj učinkovito, pregledno in odgovorno, kar je ključni pogoj za ustrezno sodelovanje parlamentov v demokratičnih procesih odločanja;

15.

priporoča, da se zagotovi odločna podpora obstoječemu dialogu o človekovih pravicah, ki ga je EU vzpostavila z Belorusijo, in drugim oblikam sodelovanja na področju človekovih pravic z drugimi vzhodnoevropskimi partnerskimi državami; poziva EU in partnerje, naj zagotovijo dodatne finančne in človeške vire za ta namen;

16.

poziva k ustanovitvi evropskega sklada za demokracijo, katerega namen bo podpreti politične akterje, kot so politične stranke, neregistrirane nevladne organizacije in sindikati, ki si prizadevajo za demokratične spremembe; priporoča, naj se evropski sklad za demokracijo uporablja kot neodvisno, prožno in strokovno orodje v vzhodnoevropskih partnerskih državah;

17.

poudarja, da bi moral prihodnji evropski sklad za demokracijo dopolnjevati obstoječe instrumente za podporo demokraciji, pri čemer zlasti ne sme priti do nadomeščanja ali podvajanja dejavnosti, ki se izvajajo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

18.

spodbuja politične stranke v državah članicah EU, naj razvijajo programe za sodelovanje s sorodnimi strukturami v vzhodnoevropskih partnerskih državah, in spodbuja tesno medinstitucionalno povezovanje drugih demokratičnih akterjev v EU, kot so sindikati, nevladne organizacije, organizacije delodajalcev, kmetov in žensk, institucije za verski in kulturni dialog, organizacije potrošnikov, mladih, novinarjev in učiteljev, organi lokalnih vlad in univerze, s podobnimi organizacijami v vzhodnoevropskih partnerskih državah;

19.

priporoča krepitev boja proti korupciji z večjim financiranjem načrtov in ukrepov za boj proti korupciji ter s krepitvijo sodelovanja med državami članicami EU in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami v okviru skupine držav proti korupciji Sveta Evrope (GRECO); spodbuja vzhodnoevropske partnerske države, naj razvijejo celovite večletne strategije in akcijske načrte za boj proti korupciji, ki bodo vključevali konkretne ukrepe in roke, ter naj namenijo zadostna proračunska sredstva za izvajanje teh strategij in načrtov;

20.

priporoča krepitev dialoga med EU in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami o najboljših praksah, kar zadeva ukrepe za zaščito ranljivih ljudi in manjšin pred diskriminacijo; opozarja EU in vzhodnoevropske partnerske države, da morajo pri vzpostavljanju nacionalnega mehanizma v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov zagotoviti zadostne finančne in človeške vire za institucijo, ki bo skrbela za izvajanje mandata;

21.

poudarja, da so neodvisni in svobodni mediji ključni za demokracijo in njeno delovanje v vseh državah članicah EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah, saj zagotavljajo vključevanje civilne družbe v javne zadeve in krepijo vlogo državljanov;

22.

poziva države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj zagotovijo temeljno pravico državljanov do obveščenosti v skladu s členom 11 Evropske listine o temeljnih pravicah, tako da spremljajo in v celoti spoštujejo načelo neodvisnosti in pluralnosti medijev, da bi preprečile monopolizacijo in neupravičeno vmešavanje v delovanje medijev;

23.

obžaluje, da je veliko novinarjev podvrženih ustrahovanju in nadlegovanju ali so žrtve agresije in napadov zaradi pogumnega neodvisnega dela, in poziva ustrezne oblasti, naj temeljito raziščejo te primere in privedejo odgovorne pred roko pravice;

24.

priporoča ustanovitev ali izboljšanje zakonodajnega okvira za javne in zasebne televizijske in radijske prenose v skladu z mednarodnimi standardi OVSE; meni, da bi morali z novimi ali spremenjenimi predpisi preprečiti koncentracijo lastništva medijev, zagotoviti poštene izbore v okviru sistemov dodeljevanja licenc za televizijske in radijske prenose ter zaščititi vsebino prenosov televizijskih in radijskih medijev pred političnimi in tržnimi pritiski, zlasti v volilnih procesih, da bi zaščitili vse tekmece pred nepoštenimi pogoji, izključevanjem določenih političnih opcij in omejitvami;

25.

priporoča širjenje prosto dostopnega interneta, ki služi svobodi izražanja in pluralnosti medijev ter se lahko uporablja kot orodje za podporo političnim razpravam in demokratičnim pobudam ter za razširjanje politične kulture in znanja;

26.

poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj organizirajo programe izmenjav in usposabljanja, da se zagotovi profesionalnost novinarjev, opredelijo dobre novinarske prakse, širijo etične in poklicne novinarske standarde ter razvijajo raziskovalno novinarstvo; poudarja, da bi lahko mediji, če bi bolje poznali in promovirali vzhodno partnerstvo, bistveno prispevali k boljšemu razumevanju in sprejemanju programov demokratičnih reform, ki jih podpira in spodbuja EU, med prebivalci vzhodnoevropskih partnerskih držav;

27.

poziva EU, države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj zagotovijo preglednost odločanja o politikah z obveščanjem in vključevanjem interesnih skupin v javne razprave in posvete; priporoča, da se državljane spodbuja, naj se zanimajo za politične razprave, in sicer z zagotavljanjem še bolj odprtega delovanja parlamentov in demokratičnih združenj, ki se posvetujejo in komunicirajo z državljani, zlasti z vključevanjem žensk in predstavnikov mladih v razprave;

28.

prav tako poziva EU, države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj spodbujajo demokratično vlogo političnih strank in gibanj, ki nosijo vlogo posrednikov med državnimi institucijami in državljani, vplivajo na javno mnenje, združujejo interese ter ponujajo različne politične možnosti in omogočajo tekmovanje med njimi;

29.

priporoča nadaljnje spodbujanje političnih strank k zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v notranjih postopkih in pri imenovanju kandidatov za volitve;

30.

poudarja, da so trajnostne demokratične reforme možne le, če jih bodo ljudje bolj razumeli in sprejemali za svoje; zato poziva države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj se posvetujejo s civilno družbo, preden uvedejo reformne programe, da bi zagotovile čim večjo javno podporo;

31.

poudarja pomen močne, aktivne in resnično neodvisne civilne družbe, ki je ključna za razvoj demokracije; v zvezi s tem poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj okrepijo tehnično in finančno pomoč za organizacije ali institucije civilne družbe ter zagotovijo, da bo njihova pomoč pregledna in učinkovita; poleg tega zahteva zadostna jamstva in zaščito za zagovornike človekovih pravic;

32.

poudarja, da je forum civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva zelo pomembno orodje za krepitev vloge civilne družbe v podporo demokraciji; zahteva večje vključevanje foruma civilne družbe v izvajanje vzhodnega partnerstva; priporoča, da delegati foruma civilne družbe v večji meri sodelujejo na srečanjih med predstavniki EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav; ustrezno upošteva dejavnosti in priporočila foruma v zvezi s stiki med posamezniki;

33.

poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost nevladnih organizacij, ki prispevajo k živahnosti javnih razprav in širjenju informacij v družbi; v zvezi s tem vztraja, da morajo državne institucije, zlasti nacionalni parlamenti in vlade, spodbujati stike s civilno družbo z organiziranjem parlamentarnih obravnav in javnih posvetov;

34.

ugotavlja, da predstavlja krepitev mladinske razsežnosti vzhodnega partnerstva pomembno naložbo v prihodnost odnosov med EU in državami v okviru evropske sosedske politike, ki ponuja izjemne priložnosti za prihodnja leta ter za demokratizacijo teh partnerskih držav in usklajevanje njihove zakonodaje z evropskimi standardi;

35.

poudarja pomembno vlogo vseh pobud za izboljšanje izobraževanja ter znanja in spretnosti mladih na področju demokratičnih procesov in razvoja participativne civilne družbe; zato pozdravlja prizadevanja držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav za organizacijo mladinskih parlamentov; spodbuja EU, naj uvede programe za podporo tem prizadevanjem, kot je ustanovitev medparlamentarnih mladinskih skupin prijateljstva med Evropskim mladinskim parlamentom in nacionalnimi mladinskimi parlamenti vzhodnoevropskih partnerskih držav;

36.

poziva EU, naj ponudi več programov izmenjav za mlade, saj je to najučinkovitejši način za spodbujanje izmenjave izkušenj na področju participativne demokracije in razvoja civilne družbe;

37.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic in vzhodnoevropskih partnerskih držav.