BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

črtano

1.   V tej uredbi so predpisane določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, ter/ali prejemajo ali bi lahko prejele finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada.

1.   V tej uredbi so predpisane določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, katerih valuta je euro in

1a.     V tej uredbi so predpisane določbe o okrepljenih nacionalnih proračunskih pravilih in usklajevanju ekonomskih politik.

2a.     Pri uporabi te uredbe Komisija, Svet in države članice v celoti spoštujejo člen 152 PDEU, priporočila, sprejeta v skladu s to uredbo, pa upoštevajo nacionalne prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač. Komisija, Svet in države članice pri uporabi te uredbe in priporočil, sprejetih v skladu z njo, upoštevajo člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, skladno s tem pa uporaba te uredbe in priporočil ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter v pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami.

Člen 1a

Okrepljena proračunska pravila in gospodarsko usklajevanje

1.     Države članice vnaprej poročajo Komisiji in Svetu o svojih načrtih glede izdajanja nacionalnih dolžniških instrumentov, da bi bolje uskladile načrtovanje izdajanja teh instrumentov.

2.     Države članice zagotovijo, da se o vseh večjih reformah gospodarske politike, ki jih nameravajo izvesti, razpravlja vnaprej, in jih po potrebi usklajujejo z drugimi državami članicami, da bi primerjale najboljše prakse in si prizadevale za večjo usklajenost gospodarske politike.

3.     Države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 zagotavljajo, da je srednjeročno proračunsko stanje v javnem sektorju uravnoteženo ali v presežku.

1.   Komisija se lahko odloči za okrepljen nadzor v državi članici , ki so jo prizadele resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo . Zadevni državi članici se omogoči, da prej izrazi svoja stališča. Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora.

1.    Na podlagi zadnjega poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 in ob upoštevanju drugih objektivnih meril, vključno z opozorili Evropskega odbora za sistemska tveganja, ter poročil iz Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju se Komisija lahko odloči za okrepljen nadzor v državi članici. Svet lahko tako odločitev v desetih dneh po njenem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino. Zadevni državi članici se omogoči, da izrazi svoja stališča , preden se sprejme odločitev . Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora.

1a.     Če se Komisija odloči za okrepljen nadzor iz odstavka 1 nad državo članico, o tem ustrezno obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja, in državo članico po potrebi seznani z rezultati okrepljenega nadzora.

2.   Komisija se odloči za okrepljen nadzor države članice, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada. Komisija pripravi seznam zadevnih instrumentov preventivne finančne pomoči in ga posodablja v primeru sprememb politike finančne pomoči Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij .

2.   Komisija se odloči za okrepljen nadzor države članice, ki zaprosi za ali prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada.

Komisija javno objavi sklepe, sprejete v skladu z odstavkoma 1 in 2 .

3.    Odstavek 2 ne velja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od zadevne države članice do črpanja ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov.

3.    Komisija lahko odloči, da odstavek 2 ne velja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od zadevne države članice do črpanja ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov.

3a.     Komisija pripravi seznam instrumentov finančne pomoči, ki lahko sprožijo okrepljen nadzor iz odstavka 2, ter posodablja ta seznam.

1.   Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo in v povezavi z Evropsko centralno banko sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov težav.

1.   Država članica, ki je predmet okrepljenega nadzora, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo in v povezavi z Evropsko centralno banko , Evropskim nadzornim organom (Evropskim bančnim organom), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za vrednostne papirje in trge), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (s skupnim nazivom „evropski nadzorni organi“), Evropskim odborom za sistemska tveganja in po potrebi z Mednarodnim finančnim skladom sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov težav , pri tem pa upošteva vsa priporočila glede njenih nacionalnih programov reform ter programov stabilnosti in konvergence, naslovljena nanjo v skladu z Uredbami (ES) št. 1466/97, (ES) št. 1467/97 in (EU) št. 1176/2011 . Delovna skupina Euroskupine, Ekonomsko-finančni odbor, ustrezni odbor Evropskega parlamenta ter parlament zadevne države članice so obveščeni o teh ukrepih.

1a.     Komisija preuči morebitne negativne učinke prelivanja, ki so jih ustvarile druge države članice, vključno s področjem obdavčevanja. Če Komisija odkrije takšne negativne učinke prelivanja, Svet na priporočilo Komisije in v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU naslovi potrebna priporočila na države članice, ki ustvarjajo negativne učinke prelivanja.

3.   Država članica pod okrepljenim nadzorom na zahtevo Komisije:

3.   Država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(1) na zahtevo Komisije:

3a.     Država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(2) na zahtevo Komisije:

Države članice, ki prejemajo finančno pomoč za dokapitalizacijo svojih finančnih institucij, pripravijo tudi poročilo o pogojih, ki veljajo za te finančne institucije, vključno s pogoji v zvezi s prejemki vodilnih kadrov in kreditnimi pogoji, ki veljajo za realno gospodarstvo.

4.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom, da bi preverila napredek pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3 . O svojih ugotovitvah četrtletno poroča Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen, in zlasti oceni, ali so potrebni dodatni ukrepi. Pregledovalne misije nadomestijo spremljanje na kraju samem, predvideno v členu 10a(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

4.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko , ustreznimi evropskimi nadzornimi organi in po potrebi Mednarodnim finančnim skladom izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod okrepljenim nadzorom, da bi preverila napredek pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1, 2, 3 in 3a . O svojih ugotovitvah četrtletno poroča Ekonomsko-finančnemu odboru ali pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in zlasti oceni, ali so potrebni dodatni ukrepi. Pregledovalne misije nadomestijo spremljanje na kraju samem iz člena 10a(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

5.   Če Svet na podlagi ocene iz odstavka 4 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni položaj v zadevni državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost euroobmočja, lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme priporočilo zadevni državi članici, naj zaprosi za finančno pomoč in pripravi program makroekonomskega prilagajanja. Svet se lahko odloči za javno objavo takega priporočila .

5.   Če Svet na podlagi pregledovalnih misij iz odstavka 4 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da pomeni finančni in gospodarski položaj v zadevni državi članici tveganje za finančno stabilnost ali nemoteno delovanje euroobmočja, lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije istočasno:

Svet se lahko odloči za javno objavo svojih priporočil .

Kadar država članica zaprosi za finančno pomoč pri Evropskem mehanizmu za stabilnost v skladu z odstavkom 3(a), si druge države članice po svojih najboljših močeh prizadevajo, da jo dobi, in sicer pravočasno.

6a.     Med celotnim procesom lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta in parlament zadevne države članice povabita predstavnike Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Komisije, naj se udeležijo ekonomskega dialoga o pomembnih vprašanjih v povezavi s pravilnim delovanjem gospodarstva.

Država članica, ki bo zaprosila za finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost, Mednarodnega denarnega sklada ali druge mednarodne finančne institucije zunaj okvira Evropske unije, o svoji nameri nemudoma obvesti Svet, Komisijo in Evropsko centralno banko. Ekonomsko-finančni odbor oziroma kateri koli pododbor, ki ga slednji v ta namen imenuje , organizira razpravo o predvidenih prošnjah, potem ko od Komisije prejme oceno .

Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost, Mednarodnega denarnega sklada ali druge mednarodne finančne institucije zunaj okvira Evropske unije, o svoji nameri nemudoma obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in Evropsko centralno banko. Ko Ekonomsko-finančni odbor prejme oceno Komisije , organizira razpravo o predvidenih prošnjah, da bi med drugim preučil možnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali euroobmočja, preden se zadevna država članica obrne na morebitne posojilodajalce .

Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri Evropskem instrumentu za finančno stabilnost ali Evropskem mehanizmu za stabilnost, Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, če je to mogoče, Mednarodnim denarnim skladom, pripravi analizo vzdržnosti javnega dolga zadevne države članice in njene sposobnosti za odplačilo predvidene finančne pomoči ter jo posreduje Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen .

Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri Evropskem instrumentu za finančno stabilnost , Evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo ali Evropskem mehanizmu za stabilnost, Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, če je to mogoče in ustrezno , z Mednarodnim denarnim skladom, pripravi analizo vzdržnosti javnega dolga ter dejanskih ali morebitnih finančnih potreb zadevne države članice , vključno z učinkom vseh programov makrofinančnega prilagajanja na njeno sposobnost za odplačilo predvidene finančne pomoči , ter jo posreduje Ekonomsko-finančnemu odboru.

Ocena vzdržnosti javnega dolga temelji na preudarnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, za katere se uporabljajo najnovejše informacije in ki ustrezno upoštevajo rezultat poročila iz točke (a) člena 3(3) in vseh nadzornih nalog, ki se izvajajo v skladu s točko (b) člena 3(3). V napovedih je ocenjen učinek makroekonomskih in finančnih šokov ter negativnih gibanj na vzdržnost javnega dolga.

Komisija objavi metodologijo, osnovne ekonomske in ekonometrične modele in domneve, vključno z oceno potencialne proizvodnje in makroekonomskih multiplikacijskih učinkov, ter vse druge pomembne parametre, na katerih temelji ocena vzdržnosti javnega dolga.

1.   Država članica, ki prejema finančno pomoč ene ali več držav članic, Mednarodnega denarnega sklada, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Evropskega mehanizma za stabilnost, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko, osnutek programa prilagajanja, katerega cilj je ponovna vzpostavitev trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter zmožnosti popolnega samofinanciranja na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa prilagajanja upošteva trenutna priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126 in/ali 148 Pogodbe, kot tudi svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa ima za cilj širše, okrepljene in poglobljene potrebne politične ukrepe.

1.   Država članica, ki zaprosi za ali prejema finančno pomoč ene ali več držav članic, Mednarodnega denarnega sklada, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost , Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo ali Evropskega mehanizma za stabilnost, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom, če je to ustrezno , osnutek programa makroekonomskega prilagajanja, ki temelji na programih ekonomskega partnerstva iz Uredbe (EU) št. …/2012 skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju in jih nadomešča, uredba pa vsebuje tudi letne proračunske cilje . Osnutek programa makroekonomskega prilagajanja obravnava posebna tveganja za finančno stabilnost euroobmočja, ki izhajajo iz te države članice, in je usmerjen k hitri ponovni vzpostavitvi trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter obnovi zmogljivosti popolnega samofinanciranja na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa makroekonomskega prilagajanja , ki temelji na oceni vzdržnosti javnega dolga, upošteva trenutna priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126, 136 in/ali 148 PDEU, kot tudi svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa ima za cilj širše, okrepljene in poglobljene potrebne politične ukrepe. Osnutek programa makroekonomskega prilagajanja upošteva prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač ter odnosov med delodajalci in delojemalci v Uniji, v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta pa upošteva tudi nacionalni program reforme zadevne države članice, kadar je to mogoče. Osnutek programa makroekonomskega prilagajanja v celoti spoštuje člen 151 PDEU in člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

1a.     Država članica, ki pripravi osnutek programa makroekonomskega prilagajanja iz odstavka 1, v soglasju s Komisijo vzpostavi posodobljen partnerski program, katerega namen je ustvarjanje pogojev, potrebnih za doseganje vzdržnih javnih financ.

2.    Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odobri program prilagajanja.

2.    Komisija v roku enega tedna od vložitve oceni osnutek programa makroekonomskega prilagajanja.

Če Komisija meni, da je ta osnutek zadosten, ga odobri. Svet lahko to odločitev v desetih dneh po njenem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino.

Če Komisija meni, da ukrepi ali časovni načrt, predvideni v osnutku, niso zadostni, sprejme priporočilo, naslovljeno na državo članico, naj v roku enega tedna posreduje nov osnutek, ob tem pa navede, zakaj izvirni program ni zadosten. Osnutek programa makroekonomskega prilagajanja je podlaga memoranduma o soglasju oziroma programskega ali tehničnega sporazuma z ustreznimi stranmi, ki zagotavljajo finančno pomoč, razen v nujnem primeru. Usklajenost politik med različnimi zadevnimi dokumenti v zvezi s finančno pomočjo in posodobljenimi različicami programa makroekonomskega prilagajanja ter usklajenost s širšimi smernicami gospodarske politike in smernicami za zaposlovanje se ustrezno utemelji. Svet lahko odločitev Komisije razveljavi s kvalificirano večino v desetih dneh po njenem sprejetju.

2a.     Komisija in Svet spremljata izvajanje programa prilagajanja ter letne proračunske načrte, ki so skladni z njim.

Postopki gospodarskega in fiskalnega nadzora v zvezi z državo članico, katere valuta je euro in je vključena v program makroekonomskega prilagajanja, so usklajeni, da ne pride do podvajanja obveznosti poročanja.

3.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko spremlja napredek pri izvajanju programa prilagajanja in vsake tri mesece ustrezno obvešča Ekonomsko-finančni odbor ali pododbor, ki ga slednji določi v ta namen . Zadevna država članica s Komisijo aktivno sodeluje. Še zlasti Komisiji zagotovi vse podatke, ki jih ta šteje za potrebne pri spremljanju programa. Uporablja se člen 3(3).

3.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko spremlja napredek pri izvajanju programa prilagajanja in vsake tri mesece ustrezno obvešča Ekonomsko-finančni odbor. Zadevna država članica aktivno sodeluje s Komisijo in Evropsko centralno banko . Komisiji in Evropski centralni banki še zlasti zagotovi vse podatke, ki so oceni Evropske centralne banke potrebni pri spremljanju programa. Uporablja se člen 3(3). V primeru nezadostnega sodelovanja lahko Svet na predlog Komisije naslovi javno priporočilo na zadevno državo članico, v kateri določi ukrepe, ki jih mora sprejeti ta država članica.

4.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in skupaj z zadevno državo članico prouči spremembe programa prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odloča o vseh spremembah programa prilagajanja.

4.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko ter, kadar je ustrezno, z Mednarodnim denarnim skladom in skupaj z zadevno državo članico prouči spremembe in posodobitve programa prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne , da bi med drugim ustrezno upoštevala vsako pomembno vrzel med makroekonomskimi napovedmi in doseženimi rezultati, vključno z morebitnimi posledicami zaradi programa prilagajanja, negativnih učinkov prelivanja ter makroekonomskih in finančnih šokov . Komisija odloča o vseh spremembah programa makroekonomskega prilagajanja. Svet lahko to odločitev v desetih dneh po njenem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino.

4a.     Zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje zasebnih vlagateljev k prostovoljni ohranitvi njihove skupne izpostavljenosti.

5.   Če se pri spremljanju iz odstavka 3 pojavijo bistvena odstopanja od programa makroekonomskega prilagajanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme sklep, da zadevna država članica ne upošteva zahtev politik iz programa prilagajanja.

5.   Če se pri spremljanju iz odstavka 3 pojavijo bistvena odstopanja od programa makroekonomskega prilagajanja, lahko Komisija sprejme sklep, da zadevna država članica ne upošteva zahtev politik iz programa prilagajanja. V svojem sklepu Komisija izrecno navede, ali je do bistvenega odstopanja prišlo zaradi razlogov, na katere zadevna država članica ne more vplivati. Svet lahko tak sklep v desetih dneh po njegovem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino. V sklepu Komisije morajo biti v celoti navedeni razlogi za neupoštevanje zahtev ter potreba po spremembah programa makroekonomskega prilagajanja iz odstavka 4 in njihova sorazmernost.

V programu makroekonomskega prilagajanja so zlasti opredeljeni previdnostni ukrepi in načrti ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru nepredvidenih dogodkov, kot so zunanji pretresi.

Prizadevanja za fiskalno konsolidacijo, opredeljena v programu makroekonomskega prilagajanja, upoštevajo potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za temeljne politike, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo.

Če Komisija sprejme sklep v skladu s prvim pododstavkom, zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z Evropsko centralno banko sprejme ukrepe, katerih namen je preprečevanje pretresov na trgu in ohranjanje dobrega delovanja finančnega sektorja.

6.   Država članica, v kateri poteka program prilagajanja in ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije.

6.   Država članica, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja in ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje težave z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije , ki lahko v ta namen oblikuje skupine strokovnjakov z državami članicami ter drugimi ustreznimi institucijami Unije in/ali mednarodnimi institucijami . Cilji in oblika tehnične pomoči se izrecno navedejo v posodobljenih različicah programa makroekonomskega prilagajanja. Poleg tega se zagotovi nacionalna pripadnost procesu izvajanja tehnične pomoči. Tehnična pomoč je usmerjena v področja, kot so: izboljšanje postopkov javnih naročil, spodbujanje konkurence, odpravljanje korupcije ter povečevanje učinkovitosti pobiranja davčnih prihodkov za spodbujanje finančne vzdržnosti.

Program makroekonomskega prilagajanja in ocena socialnih posledic se objavita.

Ocena vzdržnosti javnega dolga se priloži programu makroekonomskega prilagajanja.

6a.     Država članica, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja, izčrpno revidira znesek neporavnanega dolga, da bi med drugim ocenila razloge za kopičenje prekomernih ravni dolga in druge nepravilnosti v postopku izdajanja dolga.

7.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko predstavnike zadevne države članice povabi, naj se udeležijo izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa prilagajanja.

7.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost, da se udeležita izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa prilagoditve.

8a.     Ta člen se ne uporablja za finančno pomoč, dodeljeno iz preventivnih razlogov, ali za posojila, namenjena za dokapitalizacijo finančnih institucij.

Člen 6a

Udeležba socialnih partnerjev in civilne družbe

Organizacijam, ki zastopajo socialne partnerje, ter organizacijam civilne družbe se omogoči izražanje stališč o javnih priporočilih in mnenjih Komisije iz te uredbe ter o poročilih in osnutkih poročil držav članic iz členov 2 do 7 te uredbe. Ta stališča se objavijo.

Člen 6b

Ukrepi za zaščito davčnih prihodkov

1.     Zadevna država članica v skladu s členom 65 PDEU, v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z Evropsko centralno banko, sprejme ukrepe, katerih namen je preprečevanje kršitev nacionalnih zakonov in predpisov, zlasti na področju obdavčevanja.

2.     Zadevna država članica pozove Komisijo, naj v skladu s členom 66 PDEU predloži Svetu predlog za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s pretokom kapitala v tretje države in iz njih, ki povzroča ali bo verjetno povzročil resne težave v zvezi z delovanjem ekonomske in monetarne unije. Komisija se pred oblikovanjem takšnega predloga posvetuje z Evropsko centralno banko.

1.   Program prilagajanja in njegove spremembe iz člena 6 te uredbe nadomeščajo predložitev programov za stabilnost iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97.

1.   Program makroekonomskega prilagajanja in njegove spremembe iz člena 6 te uredbe nadomeščajo predložitev programov za stabilnost iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97.

(Ne zadeva slovenske jezikovne različice.)

Izvajanje Uredbe (EU) št. XXX o preprečevanju in zmanjšanju makroekonomskih neravnovesij se prekine v državi članici, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja, ki ga odobri Svet v skladu s členom 6(2) te uredbe. Prekinitev velja med trajanjem programa makroekonomskega prilagajanja.

Izvajanje Uredbe (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij se prekine v državi članici, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja, ki ga odobri Svet v skladu s členom 6(2) te uredbe , z izjemo ukrepov iz členov 3, 4 in 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki se navezujejo na pregled stanja makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov, mehanizem opozarjanja in poglobljen pregled . Prekinitev velja med trajanjem programa makroekonomskega prilagajanja.

Spremljanje iz člena 6(3) te uredbe nadomešča spremljanje in oceno evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik.

Spremljanje iz člena 6(3) te uredbe nadomešča spremljanje in oceno evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik. Prekinitev velja med trajanjem programa makroekonomskega prilagajanja.

Izvajanje uredbe (EU) št. XXX o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic euroobmočja se prekine v državi članici, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja, ki ga odobri Svet v skladu s členom 6(2) te uredbe. Prekinitev velja med trajanjem programa makroekonomskega prilagajanja.

Izvajanje Uredbe (EU) št. XXX o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic euroobmočja se prekine v državi članici, v kateri poteka program makroekonomskega prilagajanja, ki ga odobri Svet v skladu s členom 6(2) te uredbe , razen členov 1 do 4 Uredbe (EU) št. .../2012 . Prekinitev velja med trajanjem programa makroekonomskega prilagajanja.

Člen 10a

Uvedba pravnega varstva za državo članico

1.     Če se z ukrepi iz člena 3(5) finančni položaj v državi članici ne izboljša in če obstaja nevarnost, da država članica ne bo mogla opravljati plačil ali jih bo ustavila, lahko Komisija po posvetovanju s Svetom sprejme odločitev, da bo zanjo uvedla pravno varstvo. Svet lahko tako odločitev v desetih dneh po njenem sprejetju razveljavi z navadno večino.

2.     Namen tega člena je zadevni državi članici omogočiti stabilizacijo njenega gospodarskega položaja in poravnavo dolga.

Odločitev o uvedbi pravnega varstva za državo članico ima naslednje posledice:

3.     Ta člen se uporablja od leta 2017.

1.   Država članica je pod nadzorom tudi po izteku programa, če ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več držav članic, Evropskega mehanizma za finančno stabilnost, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Evropskega mehanizma za stabilnost. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije lahko podaljša nadzor po izteku programa.

1.   Država članica je pod nadzorom tudi po izteku programa, če ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več držav članic, Evropskega mehanizma za finančno stabilnost, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Evropskega mehanizma za stabilnost. Komisija se lahko odloči za podaljšanje nadzora po izteku programa. Svet lahko tako odločitev v desetih dneh po njenem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino.

3.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom po izteku programa, da bi preverila njen gospodarski, fiskalni in finančni položaj. O svojih ugotovitvah polletno obvešča Ekonomsko-finančni odbor ali pododbor, ki ga slednji določi v ta namen, in zlasti oceni, ali so potrebni korektivni ukrepi.

3.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom po izteku programa, da bi preverila njen gospodarski, fiskalni in finančni položaj. O svojih ugotovitvah polletno obvešča pristojni odbor Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančni odbor ali pododbor, ki ga slednji določi v ta namen, ter parlament zadevne države članice in zlasti oceni, ali so potrebni korektivni ukrepi.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici ponudi možnost, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku, doseženem pri nadzoru po izteku programa.

4.    Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije lahko priporoči državi članici pod nadzorom po izteku programa , naj sprejme korektivne ukrepe.

4.    Komisija lahko sprejme priporočilo, da država članica pod nadzorom po izteku programa sprejme korektivne ukrepe. Svet lahko tako priporočilo v desetih dneh po njegovem sprejetju razveljavi s kvalificirano večino.

4a.     Parlament zadevne države članice lahko povabi Komisijo, da se udeleži izmenjave mnenj o nadzoru po izteku programa.

O ukrepih iz členov 2(1), 3, 6(2), 6(4) in 11(4) glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

O ukrepih iz te uredbe glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Člen 13

Vrste pomoči in posojil, za katere se ne uporabljata člena 5 in 6

Določbe členov 5 in 6 ne veljajo za finančno pomoč zaradi preventivnih razlogov in za posojila, odobrena za dokapitalizacijo finančnih institucij.

črtano

Člen 13a

Obveščanje Evropskega parlamenta

Svet in Komisija o uporabi te uredbe redno obveščata Evropski parlament.

Člen 13b

Prehodne določbe

Ta uredba velja za države članice, v katerih se [ob začetku veljavnosti te uredbe] že izvaja program pomoči.

Člen 13c

Poročilo

Komisija do 1. januarja 2014 in nato vsakih pet let objavi poročilo o uporabi te uredbe.

V poročilu med drugim oceni:

2.     Po potrebi se poročilu iz odstavka 1 priloži predlog za spremembo te uredbe.

3.     Poročilo iz odstavka 1 se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.