15.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 169/11

—

sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (1), v katerih je bilo ugotovljeno, da je treba izboljšati zaposljivost z izobraževanjem in usposabljanjem, če želimo obvladati sedanje in prihodnje izzive na trgu dela, in je bila Komisija pozvana, naj predstavi predlog morebitnega evropskega referenčnega merila na tem področju,

—

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 18. novembra 2010 o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (2), v katerih je bilo poudarjeno, da bi morale države spodbujati partnerstva med ponudniki izobraževanja in usposabljanja, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili boljše obveščanje o potrebah na trgu dela ter z ustreznim razvojem znanja, spretnosti in kompetenc bolje zadostili tem potrebam,

—

sklepov Sveta z dne 14. februarja 2011 o vlogi izobraževanja in usposabljanja pri izvajanju strategije Evropa 2020 (3), v katerih je bilo poudarjeno, da sta za povečanje zaposljivosti pomembna prehod na sisteme za pridobivanje kvalifikacij, ki bodo temeljili na učnem izidu, ter večje priznavanje znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih s formalnim in priložnostnim učenjem,

—

vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“, katere namen je povečati uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter mladim zagotoviti spretnosti in kompetence, ki ustrezajo potrebam na trgu dela,

—

sklepov Sveta z dne 17. junija 2011 o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 (4), v katerih je bilo poudarjeno, da ima Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti in ravni usposobljenosti mladih ter pri izvajanju politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za izboljšanje dostopa mladih do trga dela ter njihove zaposljivosti,

—

sklepov Sveta z dne 28. novembra 2011 o posodobitvi visokega šolstva (5), v katerih je bilo pozvano k prizadevanjem za okrepitev povezanosti med visokošolskimi ustanovami, delodajalci in institucijami na trgu dela, da bi študijski programi bolje odražali potrebe na trgu dela, da bi se spretnosti bolj uskladile z delovnimi nalogami ter da bi se razvile aktivne politike trga dela za spodbujanje zaposlovanja diplomantov,

—

letnega pregleda rasti za leto 2012 (6), v katerem so bile države članice pozvane, naj podprejo zlasti zaposlovanje mladih, vključno s spodbujanjem kakovostnih pogodb za vajeništvo in pripravništvo ter prilagajanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bodo odražali razmere na trgu dela ter povpraševanje po znanju in spretnostih,

—

izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 (7), ki poziva k prizadevanjem za okrepitev zaposlovanja, zlasti mladih, vključno s spodbujanjem pridobivanja njihovih prvih delovnih izkušenj in njihovega vključevanja na trg dela s ciljem, da bi v nekaj mesecih po zaključku šolanja prejeli kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

—

izboljšanje priložnosti mladih Evropejcev, da pridobijo znanje, spretnosti in kompetence, potrebne za zagotovitev nemotenega prehoda na trg dela EU ter nadaljnji razvoj njihovih poklicnih možnosti, je pomembnejše kot kdaj koli prej, saj se število mladih iskalcev zaposlitve še naprej hitro povečuje,

—

zaradi trenutne gospodarske krize je prehod z izobraževanja na zaposlitev še toliko pomembnejši. Ključno je zagotoviti, da imajo mladi po koncu izobraževanja in usposabljanja najboljšo možno podporo, da najdejo svojo prvo zaposlitev. Pri mladih, ki se soočajo z brezposelnostjo ali počasnim prehodom z izobraževanja na zaposlitev, se lahko pojavijo dolgoročni negativni učinki v smislu prihodnjega uspeha na trgu dela, dohodkov ali ustvarjanja družine. To lahko po drugi strani ogrozi javne in zasebne naložbe v njihovo izobraževanje in usposabljanje, kar škoduje celotni družbi. To zlasti velja v sedanjih razmerah demografskih izzivov, ki na vse manjše število mladih v Evropi ustvarjajo dodaten pritisk, naj se hitro in uspešno vključijo na trg dela,

—

uvedba referenčnega merila (8) za delež zaposlenih diplomantov (9), ki bi bilo usmerjeno na prehod z izobraževanja in usposabljanja na trg dela, bi omogočila politično razpravo v okviru „ET 2020“ v zvezi z ukrepi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov.

—

delež zaposlenih diplomantov, tj. delež zaposlenih prebivalcev med 20. in 34. letom starosti, ki so šolanje zaključili eno, dve ali tri leta pred referenčnim letom in trenutno niso vključeni v nobeno dejavnost nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja, se je med letoma 2008 (81 %) in 2010 (76,5 %) zmanjšal za skoraj 4,5 odstotne točke,

—

že zdaj je na voljo dovolj podatkov, ki omogočajo spremljanje zaposljivosti diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje, ne da bi nastajala dodatna upravna bremena in stroški za države članice ali Eurostat (10).

—

je zaposljivost, tj. kombinacija dejavnikov, ki posameznikom omogočajo napredek pri iskanju zaposlitve ali vstop vanjo, ohranjanje zaposlitve in napredovanje na njihovi poklicni poti, zapleten koncept, ki ne vključuje le posameznikovih lastnosti, znanja in spretnosti, odnosa in motivacije, ampak tudi druge zunanje dejavnike zunaj področja politike izobraževanja in usposabljanja, kot so predpisi na trgu dela, demografija, struktura gospodarstva in splošne gospodarske razmere,

—

je izboljšanje zaposljivosti politično vprašanje, ki zadeva vse javne organe, tudi tiste, pristojne za izobraževanje in usposabljanje ter za zaposlovanje. Na evropski ravni zadeva strategijo Evropa 2020 in okvir ET 2020,

—

je prispevek izobraževanja in usposabljanja k zaposljivosti mladih delno zajet v ustreznih krovnih ciljih strategije Evropa 2020 in obstoječih referenčnih merilih okvira ET 2020, kot so merila glede terciarne izobrazbe, oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju ter posameznikov s slabimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju,

—

kljub temu prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev v trenutnem okviru spremljanja še ni obravnavan. Na tej stopnji bi bilo mogoče prispevek sistemov izobraževanja in usposabljanja k zaposljivosti diplomantov zagotoviti na primer s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem, tesnejšimi povezavami med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi, s prilagajanjem učnih načrtov potrebam na trgu dela, s krepitvijo podjetniškega izobraževanja, z možnostmi za prakso v podjetjih, z bolj preglednimi informacijami o učnih izidih, z bolj odzivnimi politikami na področju izobraževanja in usposabljanja, ki bodo odražale potrebe po znanju in spretnostih na trgu dela, ter s spodbujanjem vseh mladih k nadaljnjemu študiju tudi po zaključenem splošnem višjem sekundarnem izobraževanju. Pozornost je treba nameniti tudi zaposljivosti mladih s posebnimi potrebami na trgu dela,

—

bi oblikovanje evropskega referenčnega merila za delež zaposlenih diplomantov pomagalo opredeliti tiste politike izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko izboljšale prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev ter prispevale k bolj uspešnemu zaposlovanju; bi evropsko referenčno merilo, ki meri delež zaposlenih diplomantov, skupaj z ustrezno analizo kakovostnih vidikov, kot je usklajenost ponudbe znanj, spretnosti in kompetenc z zaposlitvijo, pridobljeno do tri leta po zaključku šolanja, pomagalo okrepiti tudi evropsko sodelovanje pri tistih politikah na področju izobraževanja in usposabljanja, ki so usmerjene na prehod z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev. Prispevalo bi k spremljanju napredka držav članic pri prizadevanjih za boljšo zaposljivost diplomantov in k opredelitvi primerov dobre prakse ter podprlo razvoj pobud vzajemnega učenja.

1.

na nacionalni ravni sprejmejo ukrepe, namenjene izboljšanju zaposljivosti diplomantov, ki zapuščajo sistem izobraževanja in usposabljanja, da bi se lahko doseglo evropsko referenčno merilo iz Priloge k tem sklepom in da bi se hkrati spodbudila usklajenost med doseženo izobrazbo in zaposlitvijo;

2.

na podlagi razpoložljivih virov in instrumentov spremljajo delež zaposlenih diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje, da bi razširili strokovno podlago za pripravo politike glede povezovanja izobraževanja in usposabljanja na eni strani ter zaposlitve na drugi strani, kakor je navedeno v Prilogi;

3.

spodbujajo izvajanje in uporabo programov, instrumentov in okvirov EU, zasnovanih v podporo zaposljivosti, mobilnosti in vseživljenjskemu učenju, vključno s programi Europass, Youthpass, evropskim ogrodjem kvalifikacij ter sistemi ECTS, ECVET in EQAVET;

4.

okrepijo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi s področja zaposlovanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni z namenom spodbujanja delovne prakse, pripravništva in vajeništva v podjetjih na najzgodnejši stopnji prehoda z izobraževanja in usposabljanja na trg dela.

1.

zlasti z letnim pregledom izobraževanja in usposabljanja ter skupnim poročilom o izvajanju strateškega okvira ET 2020 preuči, v kolikšni meri se dosega evropsko referenčno merilo.

V pregledu izobraževanja in usposabljanja bodo tudi informacije o evropskem referenčnem merilu za osebe, ki zgodaj opustijo šolanje, čeprav ta ciljna skupina ni vključena v zastavljeni cilj;

2.

okrepi evropsko sodelovanje pri pripravi politik na področju izobraževanja in usposabljanja za zaposljivost, in sicer s preučitvijo in spremljanjem navedenega izobraževanja in usposabljanja, kar zajema:

3.

tesno sodeluje z drugimi zadevnimi mednarodnimi institucijami, kot so MOD, OECD in UNESCO, da bi si izmenjali analize in strokovno znanje glede prehoda diplomantov na trg dela.

1.

zbirajo kakovostne informacije in primere dobre prakse, da bi dopolnili kvantitativno spremljanje ter okrepili podlago za oblikovanje politike, utemeljene na dejstvih, zlasti na podlagi obstoječih virov, vključno s sistemom poročanja v okviru ET 2020;

2.

opredelijo primere dobre prakse držav članic glede nemotenega prehoda z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev, in sicer z vzpostavitvijo skupine strokovnjakov za prehod diplomantov z izobraževanja in usposabljanja na trg dela, ter s tem prispevajo k prednostnim nalogam okvira ET 2020. Skupino bi morali sestavljati nacionalni strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, in strokovnjaki, ki zastopajo zadevne socialne partnerje in jih imenuje Komisija, ter bi morala ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti:

3.

v sodelovanju z ustreznimi organi na področjih izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja (vključno z Odborom za zaposlovanje) razvijajo dejavnosti vzajemnega učenja na področju prehoda z izobraževanja in usposabljanja na zaposlitev.