52012PC0738

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Sklep Sveta 2011/734/EU na podlagi člena 126(9) in člena 136 PDEU določa ukrepe za uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline Grčije ter določitev smernic ekonomske politike za Grčijo. Grčija je prejela priporočilo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2014, da se v obdobju 2009–2014 strukturni saldo izboljša vsaj za 10 odstotnih točk BDP.

Skladnost s sklepom je pomembna tako glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot tudi glede finančnih sredstev, ki so jih Grčiji namenile države članice euroobmočja v okviru posojila Grčiji in evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF).

Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2012 znašal 13,4 milijarde EUR in naj torej ne bi presegel zgornje meje primanjkljaja v višini 14,8 milijarde EUR, ki je določena v Sklepu Sveta. Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 6,9 % BDP, kar je pod zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja v višini 7,3 % BDP za leto 2012. Načrtovani primarni primanjkljaj za to leto bi moral biti prekoračen za približno 0,5 % BDP. Skupni rezultat odraža nižja plačila obresti od načrtovanih po izmenjavi dolga marca 2012.

Grčija je 11. novembra sprejela proračun za leto 2013, ki zagotavlja nadaljnjo fiskalno konsolidacijo z ukrepi za zagotovitev prihrankov v višini približno 5 % BDP. Prav tako je 7. novembra sprejela srednjeročno fiskalno strategijo, ki vključuje sklepe, s katerimi se zagotovi nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja v naslednjih letih. Grčija je v skladu s Sklepom Sveta 2011/734/EU sprejela učinkovite ukrepe. Grčija je v obdobju 2009–2012 zagotovila izboljšanje strukturnega salda, ki je že večji od cilja v višini vsaj 10 odstotnih točk BDP v obdobju 2009–2014, ki ga je priporočil Svet. Po ocenah naj bi Grčija izboljšala svoj strukturni primanjkljaj za 13,9 odstotne točke BDP s 14,7-odstotnega primanjkljaja leta 2009 na ocenjeni 1,5-odstotni primanjkljaj leta 2012.

Trenutno se ocenjuje, da bo pričakovana gospodarska dejavnost veliko šibkejša od pričakovanj marca 2012, ko je bil sprejet Sklep 2012/734/EU. Grško gospodarstvo je že peto leto zapored v recesiji. V skladu z napovedmi služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se realni BDP leta 2012 zmanjšal za 6,0 % in leta 2013 za 4,2 % – v primerjavi s 4,7 % in 0,0 % iz prejšnjega Sklepa –, temu pa naj bi sledila le 0,6-odstotna rast leta 2014. Nasprotno Sklep Sveta iz marca 2012 temelji na tem, da naj bi se rast ponovno vzpostavila že do leta 2013. V znatnem poslabšanju gospodarskih obetov se odražajo politična negotovost v Grčiji med dvojimi volitvami, upad zunanjega povpraševanja ter posledice odlogov pri izvajanju programa in izplačevanju javnih in zasebnih finančnih sredstev.

To znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, saj se politika ni spremenila, in otežuje uresničitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja do leta 2014, kakor to zahteva Svet v svojem sklepu 2011/734/EU. Glede na neugodne gospodarske razmere je podaljšanje obdobja prilagoditve upravičeno. Predvsem je treba podaljšati rok, ki je bil določen v Sklepu Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v Grčiji, za 2 leti do leta 2016. Fiskalne cilje, ki omogočajo zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, je treba opredeliti v nominalnem smislu na podlagi javnofinančnega primarnega salda. Primarni primanjkljaj za leto 2012 mora znašati 2 925 milijonov EUR (1,5 % BDP) in primarni saldo za leto 2013 mora znašati 0 EUR (0 % BDP), za leto 2014 2 775 milijonov EUR (1,5 % BDP), za leto 2015 5 700 milijonov EUR (3,0 % BDP) in za leto 2016 9 000 milijonov EUR (4,5 % BDP)

Ob upoštevanju tega razvoja, zaradi katerega je še bolj potrebno, da vlada pripravi ambiciozen sveženj reform, je treba posodobiti pogoje politike v Memorandumu o soglasju glede programa za gospodarsko prilagoditev Grčije. Pogoji zadevajo tako ukrepe za fiskalno konsolidacijo kot ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje rasti in zmanjšanje negativnega socialnega učinka.

Ob upoštevanju dogovorjenih spodbud držav članic euroobmočja za izboljšanje vzdržnosti dolga in določenih ukrepov za zmanjšanje dolga, o katerih razmišlja Grčija, ter zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in močnejše rasti nominalnega BDP na podlagi ukrepov strukturne politike naj bi razmerje med dolgom in BDP po pričakovanjih doseglo vrhunec leta 2013. Razmerje med dolgom in BDP naj bi začelo upadati od leta 2014 naprej in naj bi bilo leta 2016 manjše od 160 % BDP. To bi moralo izboljšati vzdržnost krivulje dolga brez spremembe proračunske prilagoditve za primarni presežek.

Komisija je sprejela priporočilo za sklep Sveta o spremembi Sklepa 2011/734/EU in ga je predložila Svetu.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o spremembah Sklepa 2011/734/EU, naslovljenega na Grčijo zaradi okrepitve in poglobitve fiskalnega nadzora ter poziva Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 126(9) in člena 136 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Člen 136(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije PDEU določa možnost sprejetja ukrepov za tiste države članice, katerih valuta je euro, za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline.

(2)       Člen 126 PDEU določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju in v ta namen določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pakt stabilnosti in rasti, ki v svojem korektivnem delu izvaja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev ustreznega proračunskega stanja in pri tem upošteva gospodarske razmere.

(3)       Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti odločil, da ima Grčija čezmeren primanjkljaj.

(4)       Svet je 10. maja 2010 na podlagi člena 126(9) in člena 136 PDEU sprejel Sklep 2010/320/EU[1], naslovljen na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziv Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2014. Svet je kot rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja določil leto 2014 in določil letne cilje v zvezi z javnofinančnim primanjkljajem.

(5)       Sklep Sveta 2010/320/EU je bil večkrat bistveno spremenjen. Ker so potrebne dodatne spremembe, je bil zaradi jasnosti 12. julija 2011 prenovljen s Sklepom Sveta 2011/734/EU[2]. Ta sklep je bil prvič spremenjen 8. novembra 2011[3].

(6)       13. marca 2012[4] so bili po priporočilu Komisije ponovno spremenjeni številni vidiki Sklepa Sveta 2011/734/EU, vključno s proračunsko prilagoditvijo, pri tem pa je bil ohranjen rok za odpravo čezmernega primanjkljaja[5]. Sklep je potrdil priporočilo Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2014, ki bodo v obdobju 2009–2014 strukturni saldo izboljšali vsaj za 10 odstotnih točk BDP.

(7)       Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da lahko Svet, če so bili v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidiran poziv po členu 126(9) PDEU.

(8)       Trenutno se ocenjuje, da bo pričakovana gospodarska dejavnost veliko šibkejša od pričakovanj marca 2012, ko je bila sprejeta zadnja sprememba Sklepa Sveta 2011/734/EU. Po pričakovanjih bosta realni in nominalni BDP v letih 2012 in 2013 veliko nižja. Nedavna revizija grških nacionalnih računov oktobra 2012 je razkrila večje zmanjšanje realnega BDP, kot pa je bilo navedeno v Sklepu Sveta. V skladu z napovedmi služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se realni BDP leta 2012 zmanjšal za 6,0 % in leta 2013 še za 4,2 % – v primerjavi s 4,7 % in 0,0-odstotno rastjo za leti 2012 in 2013 iz Sklepa Sveta –, nato pa naj bi se leta 2014 povečal za 0,6 %. To znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, saj se politika ni spremenila.

(9)       Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2012 znašal 6,9 % BDP, kar je pod zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja (na osnovi ESA95) v višini 7,3 % BDP za leto 2012, ki je določena v Sklepu Sveta. Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2012 v nominalnem smislu znašal 13,4 milijarde EUR v primerjavi z zgornjo mejo primanjkljaja v višini 14,8 milijarde EUR, ki je določena v Sklepu Sveta. Primarni primanjkljaj pa naj bi bil malce višji od načrtovanega 1,0 % BDP zaradi recesije, ki je globlja od pričakovane. Po ocenah naj bi Grčija izboljšala svoj strukturni primanjkljaj za 13,9 odstotne točke BDP s 14,7-odstotnega primanjkljaja leta 2009 na ocenjeni 1,5-odstotni primanjkljaj leta 2012. Grčija je tako v obdobju 2009–2012 zagotovila izboljšanje strukturnega salda, ki je že večji od cilja v višini vsaj 10 odstotnih točk BDP v obdobju 2009–2014, ki ga je priporočil Svet. Grški parlament je 11. novembra 2012 sprejel proračun za leto 2013, ki bo prihranil več kot 9,2 milijarde EUR, torej več kot 5 % BDP. Proračun za leto 2013 je del srednjeročne fiskalne strategije za obdobje 2013–2016, ki jo je grški parlament sprejel nekaj dni prej, 7. novembra 2012. Srednjeročna fiskalna strategija in ustrezna zakonodaja za njeno izvajanje določata precejšnjo in na začetku bolj izrazito fiskalno konsolidacijo v višini več kot 7 % BDP do leta 2016 s celovitim sklopom strukturnih ukrepov za znatno fiskalno konsolidacijo. Ob upoštevanju tega razvoja je treba posodobiti pogoje politike v Memorandumu o soglasju glede programa za gospodarsko prilagoditev Grčije. Obveznosti, ki jih je prevzela Grčija, zadevajo tako ukrepe za fiskalno konsolidacijo kot ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje rasti in zmanjšanje negativnega socialnega učinka. Na splošno je Grčija zato leta 2012 v skladu s Sklepom Sveta 2011/734/EU sprejela učinkovite ukrepe za zmanjšanje svojega primanjkljaja.

(10)     Po pričakovanjih naj bi se konsolidirani bruto državni dolg leta 2012 zmanjšal za 11,1 milijarde EUR, po Sklepu Sveta pa bi se moral zmanjšati za 26,95 milijarde EUR. Vzrok za to so prihodki iz privatizacije, ki so nižji od pričakovanih, konsolidacija javnega dolga, ki je nižja od pričakovane, ter prilagoditve v zvezi z odmero na podlagi plačil in na podlagi poslovnih dogodkov in druge obrestne prilagoditve, ki so slabše od pričakovanih. Ker je po pregledu statističnih podatkov nominalni BDP nižji in ker so makroekonomski obeti slabši, se bo razmerje med dolgom in BDP leta 2012 verjetno povečalo na 162,5 %. Dogovorjene spodbude držav članic euroobmočja za izboljšanje vzdržnosti dolga in določeni ukrepi za zmanjšanje dolga, o katerih razmišlja Grčija, bi morali izboljšati vzdržnost krivulje dolga brez spremembe proračunske prilagoditve za primarni presežek. Če upoštevamo tudi zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in močnejšo rast nominalnega BDP na podlagi ukrepov strukturne politike, naj bi razmerje med dolgom in BDP po pričakovanjih doseglo vrhunec leta 2013. Razmerje med dolgom in BDP naj bi začelo upadati od leta 2014 naprej in naj bi bilo leta 2016 manjše od 160 % BDP.

(11)     Kljub sprejetju učinkovitih ukrepov znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, saj se politika ni spremenila, in otežuje uresničitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja do leta 2014, kakor to zahteva Svet v svojem sklepu 2011/734/EU. Glede na neugodne gospodarske dogodke je podaljšanje roka za obdobje prilagoditve upravičeno. Predvsem je treba podaljšati rok, ki je bil določen v Sklepu Sveta, za dve leti do leta 2016. V okviru revidiranih ciljev programa za gospodarsko prilagoditev bi morali cilji za primarni saldo znašati 0 %, 1,5 %, 3 % in 4,5 % BDP za štiriletno obdobje 2013–2016. Revidirani cilji pomenijo, da bo javnofinančni proračunski saldo leta 2016 manjši od 3 % BDP. Ne glede na obseg pa je fiskalna konsolidacija, potrebna za uresničitev cilja, v obdobju 2013–2014 še vedno zelo velika in na začetku zelo izrazita. Ta revizija roka bo zato ohranila verodostojnost programa, obenem pa upoštevala gospodarski in socialni učinek konsolidacije ter potrebo po ohranitvi zaupanja v sposobnost vlade za obravnavanje fiskalnega izziva.

(12)     Vsak ukrep, ki je določen v tem sklepu, pripomore k uresničevanju potrebne proračunske prilagoditve. Nekateri ukrepi imajo neposreden učinek na proračunsko stanje Grčije, medtem ko so drugi ukrepi strukturni in bodo srednjeročno privedli do boljšega fiskalnega upravljanja in bolj zdravega proračunskega stanja.

(13)     Zelo resno poslabšanje finančnega položaja grške vlade je države članice euroobmočja spodbudilo k odločitvi, da Grčiji zagotovijo pomoč za stabilnost, da bi zaščitile finančno stabilnost euroobmočja kot celote, skupaj z večstransko pomočjo Mednarodnega denarnega sklada. Od marca 2012 naprej države članice euroobmočja zagotavljajo pomoč v obliki dvostranskega posojila Grčiji in posojila iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Posojilodajalci so se odločili, da bo Grčija pomoč prejela, če bo upoštevala Sklep 2011/734/EU, kakor je spremenjen s tem sklepom. Predvsem se od Grčije pričakuje, da bo izvedla ukrepe iz tega sklepa po v njem določenem razporedu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2011/734/EU se spremeni, kot sledi:

1.         Člen 1 se nadomesti z:

„(1)   Grčija čim hitreje in najpozneje do leta 2016 odpravi sedanji čezmerni primanjkljaj.

(2)     Cilj prilagoditvene poti, ki omogoča zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, je doseči javnofinančni primarni primanjkljaj (primanjkljaj brez odhodkov za obresti), ki ne presega 2 925 milijonov EUR (1,5 % BDP) v letu 2012, in javnofinančni primarni presežek v višini vsaj 0 milijonov EUR (0,0 % BDP) v letu 2013, 2 775 milijonov EUR (1,5 % BDP) v letu 2014, 5 700 milijonov EUR (3,0 % BDP) v letu 2015 ter 9 000 milijonov EUR (4,5 % BDP) v letu 2016. Ti cilji za primarni primanjkljaj/presežek pomenijo skupni javnofinančni primanjkljaj ESA v višini 6,9 % BDP leta 2012, 5,4 % BDP leta 2013, 4,5 % BDP leta 2014, 3,4 % BDP leta 2015 in 2,0 % BDP leta 2016. Po ocenah bi se te številke lahko pretvorile v izboljšanje razmerja med ciklično prilagojenim primarnim saldom in BDP s 4,1 % leta 2012 na 6,2 % leta 2013 in vsaj 6,4 % BDP v letih 2014, 2015 in 2016 ter v razmerje med ciklično prilagojenim javnofinančnim primanjkljajem in BDP v višini –1,3 % leta 2012, 0,7 % leta 2013, 0,4 % leta 2014, 0,0 % leta 2015 in –0,4 % leta 2016, v čemer se odraža profil plačil obresti. Prihodki od privatizacije finančnega in nefinančnega premoženja, transakcije, povezane z dokapitalizacijo bank, in vsi zneski, povezni z odločitvijo Euroskupine z dne 21. februarja 2012 v zvezi z dohodkom nacionalnih centralnih bank euroobmočja, vključno z Banko Grčije (BoG), ki izvirajo iz investicijskih portfeljev holdingov grških državnih obveznic, ne zmanjšujejo potrebnih prizadevanj za fiskalno konsolidacijo in se ne upoštevajo v oceni navedenih ciljev.

(3)     Prilagoditvena pot iz odstavka 2 bi bila skladna z razmerjem konsolidiranega bruto državnega dolga do BDP v višini 172,5 % leta 2013, 171,4 % leta 2014, 166,2 % leta 2015 in 157,3 % leta 2016.

2.         V členu 2 se za odstavkom 10 vstavi naslednji odstavek:

„10a.  Grčija brez odlašanja sprejme naslednje ukrepe najpozneje do [datum sprejetja Sklepa]:

(a)     proračun za leto 2013 in srednjeročno fiskalno strategijo do konca leta 2016 ter ukrepe, kakor so opisani v Prilogi IA tega sklepa, in zadevno izvedbeno zakonodajo. Srednjeročna fiskalna strategija določi trajne ukrepe za fiskalno konsolidacijo, ki zagotavljajo, da zgornje meje primanjkljaja za obdobje 2012–2016, kakor so bile določene s tem sklepom, ne bodo presežene ter da se bo razmerje med dolgom in BDP trajnostno manjšalo;

(b)     predložitev posodobljenega načrta privatizacije parlamentu in objavo polletne posodobitve razvojnega načrta za premoženje;

(c)     prenos popolnega in neposrednega lastništva (delnic ali koncesijskih pravic) družbe Egnatia Motorway ter regionalnih pristanišč Elefsina, Lavrio, Igoumenitsa, Alexandropolis, Volos, Kavala, Krf, Patras, Heraklion in Rafina na portfelj privatizacijskega premoženja sklada HRADF;

(d)     zagotovitev, da resorna ministrstva in drugi ustrezni subjekti generalnemu sekretariatu za javno premoženje omogočijo popoln dostop do popisa vsega premoženja nepremičnin v državni lasti;

(e)     spremembo in/ali razveljavitev zakonskih določb podjetij v državni lasti (PPC, pristaniških uprav OLP in OLTH, družb HELPE, EYATH in EYDAP, pristanišč itd.), ki odstopajo od prava zasebnih družb v zvezi s kakršnimi koli omejitvami volilnih pravic zasebnih delničarjev;

(f)      zakonodajo, ki opredeljuje vlogo in kvalifikacije generalnega sekretarja davčne uprave in v skladu s katero minister za finance prenese pristojnost za odločanje na generalnega sekretarja;

(g)     premestitev izkušenih davčnih revizorjev na dejavnosti, ki služijo takojšnjim nujnim zahtevam na področju prihodkov, da ključna področja izvrševanja začnejo popolnoma delovati kot velika davkoplačevalska enota s premestitvijo 100 revizorjev, vzpostavitvijo ene delujoče enote za osebe z velikim premoženjem in samozaposlene osebe z velikimi prihodki ter zaposlitvijo 50 izkušenih davčnih revizorjev v enoti, ki bodo neposredno odgovorni generalnemu sekretarju davčne uprave;

(h)     akt Sveta ministrov (ki nadomesti akt Sveta ministrov, sprejet 29. oktobra 2012), ki je namenjen krepitvi izvrševanja državnega proračuna in izboljšanju zanesljivega fiskalnega upravljanja ter poleg določb iz prvotnega akta Sveta ministrov vključuje dodatne določbe: (i) ki določajo, da se vsako leto do konca decembra podpišejo memorandumi o sodelovanju med ministrstvom za finance in drugimi ministrstvi ali med ministrstvi in upravljavci nadzorovanih subjektov (s čimer je zajeta celotna javna uprava); (ii) ki krepijo sedanje uravnotežene proračunske omejitve za lokalne uprave, da se poveča učinkovitost teh omejitev, vključno s korektivnimi in sankcijskimi mehanizmi; (iii) ki krepijo sedanji sistem spremljanja podjetij v državni lasti z uvedbo mehanizma izvrševanja v primeru odstopanj od posebnih ciljev, določenih za posamezno podjetje v državni lasti; in (iv) ki določajo okvir za opredelitev posebnih ciljev za zajemanje operativnih registrov obveznosti za lokalne uprave in podjetja v državni lasti, ki morajo biti vsako leto pripravljeni do decembra; akt vključuje tudi okvir za popravek zneskov centralne ravni države, da se odpravijo odstopanja od ciljev v določenem letu in morda v naslednjih letih, obenem pa zagotovi, da se zaostala plačila ne povečujejo; akt mora izrecno določiti, da se prihodki od privatizacije državnega premoženja nakažejo neposredno na ločen račun, da se nadzirajo denarni tokovi, prepreči preusmeritev uradnega financiranja in zagotovi pravočasno odplačilo zapadlih dolgov; akt mora določiti, da se v primeru neizpolnjenih ciljev praviloma samodejno zmanjšajo odhodki, obenem pa zagotovi, da se zaostala plačila ne povečujejo;

(i)      sveženj ukrepov za izboljšanje sedanjega finančnega položaja nacionalne organizacije za zagotavljanje zdravstvenega varstva (EOPYY) in zagotovitev, da se izvrševanje proračuna približa uravnoteženemu proračunu v letih 2012 in 2013, vključno z: (i) racionalizacijo svežnja nadomestil; (ii) povečanjem delitve stroškov za zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo zasebni ponudniki; (iii) pogajanjem o sporazumih glede količinskih popustov ter revizijo sporazumov z zasebnimi ponudniki glede klasifikacije povračil stroškov za oskrbo bolnikov; (iv) revizijo plačil za diagnostične in fizioterapevtske storitve, za katere ima organizacija EOPYY sklenjene pogodbe z zasebnimi ponudniki, in njihovega števila, da se v letu 2013 zmanjšajo s tem povezani stroški vsaj za 80 milijonov EUR; (v) uvedbo sistema referenčnih cen za povračilo stroškov za medicinske pripomočke; in (vi) progresivnim povečanjem prispevkov, ki jih plačujejo člani organizacije OGA, do povprečja prispevkov, ki jih plačujejo drugi člani organizacije EOPYY;

(j)      naslednje ukrepe, povezane s povračilom stroškov za zdravila: (i) zakonodajo za nadzor porabe za farmacevtske izdelke, ki sproži ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih (med drugim npr. splošno znižanje cen), če z vračilom prejetih sredstev iz kakršnega koli razloga ni mogoče doseči cilja. Takšni ukrepi zagotovijo enakovredno vsoto prihrankov; (ii) ministrsko odredbo, ki določa novi prag za vračilo prejetih sredstev za leto 2013 (2,4 milijarde EUR za ambulantne bolnike); (iii) posodobitev cenika in pozitivnega seznama zdravil s povračilom, predvsem z izplačilom povračil le za stroškovno učinkovite pakete za kronične bolezni, z uvrstitvijo zdravil s pozitivnega na negativni seznam in seznam zdravil v prosti prodaji ter uvedbo sistema referenčnih cen, ki ga pripravi nacionalna organizacija za zdravila (EOF). Te sezname je treba v skladu z Direktivo Sveta 89/105/EGS posodobiti vsaj dvakrat na leto; in (iv) nadomestitev predpisanih zdravil z najcenejšim proizvodom z enako aktivno snovjo v referenčni kategoriji s strani lekarn (obvezno „nadomeščanje zdravil z generičnimi zdravili“).“

3.         V členu 2 se odstavek 11 nadomesti z naslednjim:

„11.   Grčija do konca decembra 2012 sprejme naslednje ukrepe:

(a)     davčno reformo na področju dohodnine in davka od prihodkov pravnih oseb, ki naj bi poenostavila davčni sistem, razširila davčno osnovo ter odpravila izjeme in preferencialne režime;

(b)     potrebno primarno in sekundarno zakonodajo za zagotovitev hitrega uresničevanja načrta privatizacije;

(c)     vzpostavitev regulativnega okvira za vodnogospodarska podjetja;

(d)     ukrepe za izboljšanje davčne uprave, s katerimi se uvede ocenjevanje učinkovitosti, izboljša uporaba tehnik ocene tveganja ter ustanovijo in okrepijo strokovne enote za upravljanje dolgov;

(e)     pripravo in objavo načrta za potrditev zaostalih plačil, ki jih javni subjekti dolgujejo dobaviteljem, in vračila davkov;

(f)      dokončanje izvajanja reforme delovanja sekundarnih/dopolnilnih javnih pokojninskih skladov in združitev vseh obstoječih skladov na področju javnega sektorja;

(g)     zakonodajo za razširitev uporabe 5-odstotnega popusta za farmacevtske družbe (ki obstaja za zdravila po bolnišničnih cenah) na vse izdelke, ki se prodajajo v lekarnah organizacije EOPYY;

(h)     povečanje deleža generičnih zdravil na 35 odstotkov celotnega obsega zdravil, ki jih prodajo lekarne;

(i)      dodelitev notranjih nadzornikov vsem bolnišnicam in sprejetje registrov obveznosti v vseh bolnišnicah.“

4.         V členu 2 se dodajo naslednji odstavki:

„12.   Grčija do konca marca 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)     izda ministrsko odredbo za prilagoditev cen za končne odjemalce, priključene na nizkonapetostno omrežje;

(b)     posodobi srednjeročno fiskalno strategijo, vključno z določitvijo zavezujočih 3-letnih zgornjih mej izdatkov za vladne podsektorje;

(c)     sprejme načrte zaposlovanja za resorna ministrstva;

(d)     vzpostavi znatno bolj neodvisno davčno upravo in določi stopnjo neodvisnosti, okvir upravljanja, odgovornost, zakonske pristojnosti vodje davčne uprave in začetno kadrovsko strukturo organizacije;

(e)     izda in objavi nov popoln protikorupcijski načrt za državno upravo, vključno s posebnimi določbami za davčno in carinsko upravo.

(f)      popolnoma usposobi standardni postopek za revizijo pravne vrednosti nepremičnin, da se ta vrednost bolje uskladi s tržnimi cenami v pristojnosti direktorata za obdavčitev kapitalskih dobičkov;

(g)     prenese štirideset novih nepremičnin (ki so v načrtu privatizacije opredeljene kot „sklopa nepremičnin 2 in 3“) na sklad HRADF.“

„13.   Grčija do konca junija 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)     za delo popolno usposobi 2 000 davčnih revizorjev;

(b)     sprejme nov zakonik o davčnih postopkih;

(c)     zagotovi, da vse skupne nabavne službe uporabljajo sistem e-javnih naročil za vse svoje postopke javnega razpisa.“

„14.   Grčija do konca septembra 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)     vlada bo sprejela potrebno zakonodajo, da se uvede pravilo strukturnega proračunskega salda z mehanizmom samodejnega popravka.“

5.         Priloga tega sklepa se doda kot Priloga IA Sklepa 2011/734/EU.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

Priloga:

„Priloga IA:

Ukrepi srednjeročne fiskalne strategije za obdobje 2013–2016

Dodatni ukrepi, vključeni v srednjeročno fiskalno strategijo do leta 2016, so:

1.           Racionalizacija mase plač za vsaj 1 100 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 247 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

2.           Prihranki pri pokojninah v višini vsaj 4 800 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 423 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

3.           Zmanjšanje državnih izdatkov za poslovanje za vsaj 239 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 285 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

4.           Prihranki iz racionalizacije in povečanja učinkovitosti pri izdatkih, povezanih z izobraževanjem, v višini vsaj 86 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 37 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

5.           Prihranki v podjetjih v državni lasti v višini vsaj 249 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 123 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

6.           Zmanjšanje operativnih izdatkov, povezanih z obrambo, ki bo prihranilo vsaj 303 milijone EUR leta 2013 in dodatnih 100 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

7.           Prihranki pri izdatkih za zdravstveno varstvo in farmacevtske izdelke v višini vsaj 455 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 620 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

8.           Prihranki iz racionalizacije socialnih prejemkov v višini vsaj 217 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 78 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

9.           Zmanjšanje državnih transferjev lokalnim upravam za vsaj 50 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 160 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

10.         Zmanjšanje izdatkov v okviru proračuna za javne naložbe (domače javne naložbe) za 150 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 150 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

11.         Povečanje prihodkov za vsaj 1 668 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 1 820 milijonov EUR od leta 2014 naprej.

[1]               UL L 145, 11.6.2010, str. 6.

[2]               UL L 296, 15.11.2011, str. 38.

[3]               Sklep Sveta 2011/791/EU (UL L 320, 3.12.2011, str. 28).

[4]               Zadnja sprememba je Sklep Sveta 2012/211/EU z dne 13. marca (UL L 113, 25.4.2012, str. 8).

[5]               Sklep Sveta 2012/211/EU z dne 13. marca (UL L 113, 25.4.2012, str. 8).