OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Trdnost bančnega sektorja je v marsičem še vedno tesno povezana z državo članico v kateri imajo te banke sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, napovedih gospodarske rasti in sposobnostih preživetja kreditnih institucij so ustvarjali medsebojno odvisne negativne trende na trgu. To lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema ter bistveno obremeni že tako izčrpane javne finance zadevnih držav članic.

To stanje povzroča posebna tveganja v euroobmočju, saj je zaradi enotne valute verjetneje, da bodo dogodki v eni državi članici ogrozili gospodarski razvoj in stabilnost eurobmočja kot celote. Poleg tega trenutna nevarnost finančnega razpada v posameznih državah članicah v veliki meri spodkopava enotni trg finančnih storitev in onemogoča, da bi te prispevale k okrevanju gospodarstva.

Z ustanovitvijo Evropskega bančnega organa (EBA) z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) se je izboljšalo sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in so se oblikovala enotna pravila za finančne storitve v EU. Kljub temu pa nadzor nad bankami v veliki meri ostaja v pristojnosti držav članic, zaradi česar ne more slediti povezanim bančnim trgom. Pomanjkljivosti pri nadzoru so že v začetku bančne krize bistveno načele zaupanje v bančni sektor EU in prispevale k zaostrovanju napetosti na trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev v euroobmočju.

Maja 2012 je Komisija v okviru dolgoročne vizije za gospodarsko in fiskalno povezovanje pozvala k ustanovitvi bančne unije, da bi obnovila zaupanje v banke in v euro. Eden od ključnih elementov bančne unije bi moral biti enotni nadzorni mehanizem (SSM, Single Supervisory Mechanism), ki bi imel neposredni pregled nad bankami, da se zagotovi dosledno in nepristransko uveljavljanje bonitetnih pravil ter učinkovit nadzor čezmejnih bančnih trgov. Zagotovila, da bo bančni nadzor na celotnem euroobmočju spoštoval stroge skupne standarde, bodo prispevala k vzpostavitvi potrebnega zaupanja med državami članicami, to pa je predpogoj za uvedbo skupnih varoval.

Voditelji držav ali vlad so ob vrhu držav euroobmočja 29. junija 2012 Komisijo pozvali, naj „kmalu predstavi predloge za enotni nadzorni mehanizem. Ko bo vzpostavljen tak mehanizem za banke v euroobmočju, bi lahko EMS neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja.“ Sklepi Evropskega sveta z zasedanja dne 28. in 29. junija 2012 določajo, da bi morala ta izjava predstavnikov euroobmočja in predlogi, ki jih bo na podlagi tega predstavila Komisija, upoštevati sprejetje „natančnega časovnega načrta za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije“.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Komisija je upoštevala analizo, narejeno v okviru sprejemanja „svežnja o finančnem nadzoru“, s katerim so bili ustanovljeni evropski nadzorni organi, in v kateri so bili ocenjeni vsi ključni operativni, upravljavski, finančni in pravni vidiki vzpostavitve SSM. Priprava formalne ocene učinka v okviru časovnega načrta, ki ga je 29. junija določil vrh držav euroobmočja, ni bila mogoča.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog temelji na členu 127(6) PDEU, ki je pravna podlaga za prenos posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih institucij, razen zavarovalnic, na ECB.

Predlog prenaša na ECB določene ključne nadzorne naloge, ki so potrebne za nadzor kreditnih institucij, medtem ko vse druge naloge, ki niso opredeljene v Uredbi, ostajajo v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov. Poleg tega predlog tudi pooblašča ECB za izvajanje nadzora nad finančnimi konglomerati. Da se zagotovi skladnost s členom 127(6) PDEU, je ECB odgovorna samo za izvajanje svojih nalog pri dopolnilnem nadzoru finančnih konglomeratov na ravni skupine, medtem ko bodo bonitetni nadzor posameznih zavarovalnic še naprej izvajali pristojni nacionalni organi.

Ciljev predlaganih ukrepov ne morejo ustrezno doseči države članice in jih je zato mogoče uspešneje izpolniti na ravni EU. Nedavni dogodki so jasno pokazali, da lahko le nadzor na evropski ravni zagotovi ustrezen pregled nad povezanim bančnim sektorjem in visoko stopnjo finančne stabilnosti v EU in zlasti euroobmočja. Določbe tega predloga ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. ECB opravlja nadzorne naloge, ki jih je treba izvajati na ravni EU, da se zagotovi enotno in učinkovito uporabo pravil bonitetnega nadzora, obvladovanje tveganj in preprečevanje kriz. Nacionalni organi bodo še naprej izvajali nekatere naloge, ki se lahko bolje izvajajo na nacionalni ravni.

V skladu s členom 127(6) PDEU Svet sprejema odločitve z uredbami. Zato je uredba edini pravni instrument, ki omogoča prenos nadzornih nalog na ECB.

4.           PODROBNA OBRAZLOŽITEV PREDLOGA

4.1.        Prenos posebnih nadzornih nalog na ECB

4.1.1.     Struktura

ECB bo odgovorna za posebne naloge, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, ki imajo sedež v državah članicah, katerih valuta je euro (udeležene države članice), s ciljem spodbujanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema. ECB bo svoje naloge opravljala v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS, European System of Financial Supervision) ter bo tesno sodelovala z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim bančnim organom (EBA, European Banking Authority).

4.1.2.     Področje uporabe nadzornih dejavnostih

Po prehodnem obdobju bo ECB odgovorna za izvajanje ključnih nadzornih nalog za vse kreditne institucije s sedežem v udeleženih državah članicah, ne glede na njihov poslovni model ali obseg. ECB bo nadzorni organ gostitelj za kreditne institucije, s sedežem v neudeleženih državah članicah in ustanovijo podružnico ali nudijo čezmejne storitve v sodelujoči državi članici.

4.1.3.     Sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi

ECB bo svoje naloge opravljala v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora in bo tesno sodelovala s tremi evropskimi nadzornimi organi. EBA bo obdržala svoje pristojnosti in naloge pri nadaljnjem razvoju enotnih pravil ter zagotavljanju zbliževanja in doslednosti nadzornih praks. ECB ne bo prevzela nobene naloge EBA, pri izvajanju svojih regulativnih pooblastil v skladu s členom 132 PDEU pa bo omejena na področja, ki so nepogrešljiva za ustrezno izvajanje nalog, ki so nanjo prenesene s to uredbo.

Sestava odbora nadzornikov EBA bo ostala nespremenjena, predstavniki pristojnih nacionalnih organov pa bodo še naprej sodelovali pri sprejemanju odločitev EBA. Kljub temu pa bodo predstavniki pristojnih organov udeleženih držav članic, zaradi nadzornih pristojnosti ECB, usklajevali in podali skupno stališče o zadevah, ki spadajo v pristojnosti ECB.

4.2.        Naloge ECB

4.2.1.     Naloge ECB

ECB bo izključno pristojna za izvajanje ključnih nadzornih nalog, ki so nujne za ugotavljanje tveganj glede sposobnosti preživetja bank in zaradi katerih je treba sprejeti potrebne ukrepe. Med drugim bo ECB pristojni organ za izdajo licenc in dovoljenj kreditnim institucijam, ocenjevanje kvalificiranih deležev, zagotavljanje skladnosti z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, zagotavljanje ustreznosti notranjega kapitala glede na profil tveganja kreditne institucije (ukrepi drugega stebra), izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi in nadzorne naloge v zvezi s finančnimi konglomerati. Poleg tega bo ECB zagotovljala tudi skladnost z določbami o finančnih vzvodih in likvidnosti, predpisovala kapitalske blažilnike in v sodelovanju z organi za reševanje izvajala ukrepe za zgodnje posredovanje, kadar banka krši ali je tik pred kršitvijo predpisanih kapitalskih zahtev. ECB bo uskladila in podala skupno stališče predstavnikov pristojnih organov sodelujočih držav članic v odboru nadzornikov in upravnem odboru EBA za teme, ki se nanašajo na zgoraj navedene naloge.

4.2.2.     Vloga nacionalnih nadzornih organov

Nacionalni nadzorni organi bodo še naprej igrali pomembno vlogo pri vzpostavitvi enotnega mehanizmu nadzora.

Vse naloge, ki se ne prenesejo na ECB, bodo ostale v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov. Nacionalni nadzorni organi bodo na primer še naprej pristojni za področje varstva potrošnikov, preprečevanje pranja denarja in nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki v državi članici ustanavljajo podružnice ali v njej izvajajo čezmejene storitve.

Poleg tega bi lahko nacionalni nadzorniki, ki bodo delovali kot bistven del SSM, izvajali tudi naloge, prenesene na ECB, in sicer večino tekočih preverjanj in druge nadzorne dejavnosti, ki so nujne za pripravo in izvajanje aktov ECB. SSM, ki bo pokrival vse banke v sodelujočih državah članicah, lahko uspešno deluje le z vključevanjem pomembne vloge strokovnega znanja nacionalnih nadzornih organov. Predlog upošteva, da so v okviru SSM nacionalni nadzorni organi, zaradi svojega poznavanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih bančnih trgov, obsega že obstoječih virov ter zaradi lokalnih in jezikovnih pomislekov, pogosto najprimernejši za izvajanje teh dejavnosti, zato predlog ECB omogoča, da se v veliki meri zanaša na nacionalne pristojne organe. Pripravljalne dejavnosti in dejavnosti izvajanja, ki bi jih lahko izvajali nacionalni pristojni organi, lahko med drugim vključujejo;

· V primeru izdaje dovoljenja za novo banko, bi bil nacionalni pristojni organ lahko odgovoren za ocenjevanje skladnosti z zahtevami za izdajo dovoljenja iz nacionalne zakonodaje in bi lahko predlagal sklep, s katerim bi ECB izdala dovoljenje za banko, če slednja meni, da so izpolnjeni tudi pogoji iz zakonodaje EU. Podoben postopek se uporabi tudi za odvzem dovoljenja.

· Nacionalni nadzorni organi bi lahko ocenjevali tekoče stanje banke in izvajali preverjanja na kraju samem, s čimer bi izvajali splošne smernice ali uredbe ECB. Za ta namen bi nacionalni nadzorni organi lahko uporabili obstoječa pooblastila, na primer tista za preglede na kraju samem. Kadar bi se na podlagi tekočih ocen izkazalo, da je banka v resnih težavah, bi nacionalni nadzorni organ opozoril ECB.

· Kadar banka zaprosi za uporabo notranjega modela tveganja, bi lahko nacionalni nadzorni organ ocenil vlogo, njeno skladnost z zakonodajo EU in morebitnimi smernicami ECB ter bi ECB lahko predlagal potrditev modela in pod kakšnimi pogoji se ta potrdi. Po potrditvi bi nacionalni nadzorni organi lahko nadzirali izvajanje modela in spremljali njegovo uporabo.

· Pooblastila za kaznovanje bi bila deljena med ECB in državo članico.

4.3.        Pristojnosti ECB

4.3.1.     Nadzorna in preiskovalna pooblastila

Pri opravljanju svojih nalog se ECB šteje kot pristojni organ udeležene države članice in bo imela nadzorna pooblastila, kot jih imajo ti organi v skladu z bančno zakonodajo EU. Ta vključujejo nadzorna pooblastila kot so izdaja in odvzem dovoljenj za kreditne institucije ter odstranitev člana iz upravnega odbora kreditne institucije. Poleg tega lahko ECB, za potrebe izvajanja nadzornih nalog, ki so prenesene nanjo, uvede denarne kazni in periodična plačila kazni. Kaznovalne določbe iz te uredbe ne posegajo v določbe na drugih področjih, kjer so institucije EU pristojne za nalaganje kazni, vključno nadrejenim osebam.

Za izvajanje svojih nalog bo ECB imela vsa potrebna pooblastila za preiskovanje. ECB bo lahko zlasti zahtevala vse ustrezne informacije od nadzorovanih subjektov in oseb, ki sodelujejo pri njihovih dejavnostih, sorodnih dejavnostih, so povezani s temi dejavnostmi ali v njihovem imenu izvajajo operativne funkcije. Prav tako bo pooblaščena, da opravi vse potrebne poizvedbe, vključno z inšpekcijami na kraju samem. Izvajanje preiskovalnih pooblastil je predmet ustreznih zaščitnih ukrepov.

4.3.2.     Posebne določbe o izdaji dovoljenj ter o vprašanjih glede domače države članice in države članice gostiteljice

Izdaja dovoljenj kreditnim institucijam s strani ECB bo upoštevala dodatne pogoje, ki so lahko določeni v nacionalni zakonodaji. Zlasti bo ECB izdala dovoljenje na podlagi predloga pristojnega nacionalnega organa, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v nacionalni zakonodaji.

Kadar kreditna institucija uveljavlja svojo pravico do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev v drugih državah članicah, zakonodaja Unije določa jasno razmejitev pristojnosti med domačo državo članico in državo članico gostiteljico ter posebna uradna obvestila. V okviru nalog, ki so prenesene na ECB, ta prevzame vlogo tako domačega nadzornega organa kot nadzornega organa gostitelja za kreditne institucije, ki uveljavljajo svojo pravico do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev v drugih državah članicah. Za zadeve v okviru teh nalog razmejitev pristojnosti med domačo državo članico in državo članico gostiteljico ter poseben postopek za uradna obvestila nista potrebna, zadevne določbe, pa se med udeleženimi državami članicami pa se ne bodo več uporabljale.

Nadzorni organi za čezmejne bančne skupine v skladu z zakonodajo Unije sodelujejo pri skupnem nadzoru skupine in se usklajujejo glede svojih nadzornih dejavnostih v okviru kolegijev nadzornikov. Za bančne skupine, ki imajo sedež izključno v udeleženih državah članicah, bo vse ustrezne nadzorne naloge prevzela ECB. Določbe o sodelovanju nadzornih organov in o kolegijih se za te skupine ne uporabljajo več.

4.4.        Odnos med državami članicami, v katerih valuta ni euro

Predlog na tri načine upošteva dejstvo, da nekatere države članice niso prevzele evra.

Prvič, v predlogu, ki spreminja predlog Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa, se predlaga spremembo načina glasovanja v EBA na način, ki bo zagotavljal, da bodo strukture sprejemanja odločitev EBA še naprej uravnotežene in učinkovite, ter da bodo v celoti ohranile celovitost enotnega trga (glej oddelek 4.1.3).

Dugič, predlog glede nadzora čezmejnih bank, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, v ničemer ne vpliva na položaj neudeleženih držav članic v kolegiju nadzornikov iz Direktive 2006/48/ES. Določbe o kolegijih ter obveznem sodelovanju in izmenjavi informacij pri konsolidiranem nadzoru ter med domačo državo članico in državo članico gostiteljico se v celoti uporabljajo za ECB kot pristojni organ za udeleženo državo članico. Te določbe zagotavljajo učinkovit okvir za sodelovanje med ECB in nacionalnimi nadzornimi organi držav članic, ki niso sprejele eura.

Tretjič, države članice, ki niso sprejele eura in želijo sodelovati v bančni uniji, bodo lahko pod določenimi pogoji z ECB tesno sodelovale pri nadzoru. Ti pogoji določajo zlasti, da morajo države članice spoštovati in izvajati ustrezne akte ECB. V državi članici, ki vzpostavi tesno sodelovanje z ECB, bo slednja opravljala nadzorne naloge, ki so prenesene nanjo s to uredbo glede kreditnih institucij s sedežem v zadevni državi članici. Predstavnik države članice lahko sodeluje v dejavnostih nadzornega sveta, ki je ustanovljen s to uredbo, pri načrtovanju in izvajanju nalog ECB na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij pod pogoji iz sklepa, ki vzpostavlja tesno sodelovanje v skladu s statutom ESCB in ECB.

4.5.        Organizacijska načela

4.5.1.     Neodvisnost in odgovornost

ECB bo neodvisna pri izvajanju bančnega nadzora in bo predmet strogih določb o odgovornosti, ki zagotavljajo, da ECB svoja nadzorna pooblastila uporablja na najbolj učinkovit in sorazmeren način znotraj okvira Pogodbe in pravil Evropskega nadzornega organa. ECB je zato pri izvajanju svojih nalog odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu/Euroskupini. ECB je dolžna izpolnjevati določbe o rednem poročanju in posredovanju odgovorov na vprašanja. Predsednik nadzornega sveta bo predložil letno poročilo o nadzornih dejavnostih ECB Evropskemu parlamentu in Euroskupini, poleg tega pa ima kadarkoli pravico do izjave pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. ECB bo prav tako dolžna odgovarjati na kakršnakoli vprašanja Evropskega parlamenta in njegovih članov o njenih nadzornih dejavnostih. Predsednika in podpredsednika Sveta ECB, kot organa, ki nosi končno odgovornost za dejanja ECB, in tudi ostale člane izvršilnega odbora v skladu s Pogodbo imenuje Evropski Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Dejstvo, da bo predsednik nadzornega sveta izbran izmed članov izvršilnega odbora, zagotavlja bistveno vlogo EP pri izboru predsednika. V skladu s členom 314(1) PDEU proračun ECB ni del proračuna Unije. Kljub temu pa bo ECB za zagotavljanje odgovornosti v tem okviru morala oblikovati posebno proračunsko vrstico v svojem splošnem proračunu za nadzorne naloge. Odhodki, ki se nanašajo na nadzorne naloge ECB, bodo financirani z zaračunavanjem taks nadzorovanim institucijam.

4.5.2.     Upravljanje

Da se odpravijo morebitna navzkrižja interesov med cilji monetarne politike in bonitetnega nadzora, bodo naloge monetarne politike strogo ločene od nadzornih nalog. Za izvedbo potrebne ločitve in da se nadzornim nalogam zagotovi ustrezna pozornost, bo ECB zagotovila, da bodo vse pripravljalne in izvršilne dejavnosti znotraj ECB izvajali organi in upravni oddelki, ki so ločeni od oddelkov odgovornih za monetarno politiko. V ta namen bo ustanovljen nadzorni svet, ki bo pripravil sklepe o nadzornih zadevah. Svet ECB bo pristojen za sprejemanje odločitev, vendar lahko določene naloge ali pooblastila za sprejemanje odločitev prenese na nadzorni svet. Nadzorni svet bosta vodila predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, poleg njiju pa ga bodo sestavljali štirje predstavniki ECB in en predstavnik iz vsake nacionalne centralne banke ali drugega pristojnega nacionalnega organa.

4.5.3.     Izmenjava podatkov

Pri izvajanju svojih nadzornih nalog bo ECB dolžna spoštovati zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti iz bančne zakonodaje EU in ji bo pod pogoji, določenimi s to zakonodajo, dovoljena izmenjava informacij z zadevnimi nacionalnimi organi.

4.6.        Začetek veljavnosti in ponovni pregled

Zaradi nujnosti vzpostavitve učinkovitega SSM bo Uredba začela veljati 1. januarja 2013. Da bi zagotovili nemoten zagon mehanizma, je predviden pristop postopnega uvajanja, ki določa možnost, da ECB izvaja nadzorne naloge za katerokoli banko od 1. januarja 2013, zlasti za banke, ki so prejele ali zahtevale javno finančno pomoč, medtem ko bodo najbolj pomembne evropske sistemske kreditne institucije podvržene nadzoru ECB od 1. julija 2013. ECB bo naloge, povezane z vsemi drugimi bankami, v celoti začela izvajati najkasneje 1. januarja 2014.

Pričakuje se, da bosta Direktiva o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, ki jih je predlagala Komisija 20. julija 2011 (sveženj CRD IV )[1], začeli veljati 1. januarja 2013, ECB pa bo na podlagi teh aktov lahko začela izvajati svoje nadzorne naloge. Ne glede na to pa posebno prehodno obdobje ECB omogoča, da že zdaj izvaja svoje naloge v skladu z Direktivama 2006/48/ES in 2006/49/ES (CRD III).

Do 1. januarja 2016 bo Komisija objavila poročilo o izkušnjah, pridobljenih z delovanjem SSM in izvajanju postopkov, določenih v tej uredbi.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije, saj v skladu s Pogodbo proračun ECB ni del proračuna Unije.

2012/0242 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[3],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Unija je v zadnjih desetletjih dosegla precejšen napredek pri vzpostavljanju notranjega trga bančnih storitev. Zato se v mnogih državah članicah dogaja, da imajo bančne skupine s sedežem v drugih državah članicah znaten tržni delež, kreditne institucije pa so zlasti v euroobmočju svoje dejavnosti geografsko razpršile.

(2)       Ohranjanje in krepitev notranjega trga bančnih storitev je bistvenega pomena za spodbujanje okrevanja gospodarstva v Uniji. Kot se je izkazalo, pa je to vedno večji izziv. Dejstva kažejo, da se je integracija bančnih trgov v Uniji ustavila.

(3)       Hkrati morajo nadzorni organi okrepiti svoje skrbne nadzorne preglede, da bi lahko upoštevali izkušnje iz finančne krize v zadnjih letih in da bodo lahko nadzorovali izjemno zapletene ter med sabo povezane trge in institucije.

(4)       Pristojnosti za nadzor posameznih bank v Uniji večinoma ostajajo na nacionalni ravni. S tem je omejena učinkovitost nadzora in sposobnost nadzornih organov, da dosežejo skupno razumevanje glede trdnosti bančnega sektorja po vsej EU. Da bi lahko ohranili in okrepili pozitivne učinke povezovanja trgov na rast in blaginjo, bi bilo torej treba okrepiti povezovanje nadzornih odgovornosti.

(5)       Trdnost kreditnih institucij je v mnogih primerih še vedno tesno povezana z državo članico, v kateri imajo sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, napovedih gospodarske rasti in sposobnostih preživetja kreditnih institucij so ustvarjali medsebojno odvisne negativne trende na trgu. To lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema ter bistveno obremeni že tako izčrpane javne finance zadevnih držav članic. Ta problem pomeni posebna tveganja v euroobmočju, saj je zaradi enotne valute verjetneje, da bo negativni razvoj v eni državi članici ogrozil gospodarski razvoj in stabilnost euroobmočja kot celote.

(6)       Evropski bančni organ (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ)[4] in Evropski sistem finančnega nadzora, ustanovljen s členom 2 navedene uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EIOPA)[5] ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)[6], sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornih organov v Uniji. EBA je pomembno prispeval k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v Uniji in je bil ključen pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij v Uniji v skladu z dogovorom Evropskega sveta oktobra 2011.

(7)       Evropski parlament je ob različnih priložnostih opozoril, da mora imeti Evropski organ neposredno pristojnost za nekatere naloge nadzora nad finančnimi institucijami, začenši s svojima resolucijama z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt[7], in z dne 21. novembra 2002 o pravilih v zvezi z bonitetnim nadzorom v Evropski uniji[8].

(8)       Evropski svet je v svojih sklepih z dne 29. junija 2012 pozval predsednika Evropskega sveta, naj oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev resnične ekonomske in monetarne unije. Istega dne so voditelji držav ali vlad euroobmočja izpostavili, da bo z vzpostavitvijo učinkovitega enotnega nadzornega mehanizma za banke v euroobmočju, ki vključuje ECB, EMS lahko po postopku rednega odločanja neposredno dokapitaliziral banke, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, upoštevajoč pravila o državni pomoči.

(9)       Zato bi bilo treba ustanoviti evropsko bančno unijo, ki bi temeljila na enotnih pravilih za finančne storitve na enotnem trgu kot celoti in bi jo sestavljaja enotni nadzorni mehanizem ter skupni okvir za zajamčene vloge in reševanjea. Zaradi tesne povezanosti in soodvisnosti držav članic euroobmočja je treba bančno unijo uporabljati vsaj v vseh državah članicah euroobmočja. Da bi ohranili in okrepili notranji trg ter kolikor je to institucionalno možno, bi morala biti bančna unija odprta tudi za sodelovanje drugih držav članic.

(10)     Kot prvi korak k bančni uniji bi moral enotni nadzorni mehanizem zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja na usklajen in učinkovit način, da se enotna pravila za finančne storitve uporabljajo enako za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah in da so tiste kreditne institucije, ki so predmet nadzora najvišje kakovosti, oproščene drugih pomislekov, ki niso bonitetne narave. Enotni nadzorni mehanizem je podlaga za naslednje korake k bančni uniji. S tem se upošteva načelo, da je treba pred uvedbo skupnih intervencijskih mehanizmov v primeru krize uvesti skupni nadzor, ki bo zmanjšal verjetnost za potrebo po uporabi intervencijskih mehanizmov.

(11)     ECB je kot centralna banka euroobmočja s svojim obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti primerna za izvajanje nadzornih nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti evropskega finančnega sistema. V mnogih državah članicah so centralne banke že odgovorne za nadzor bank. Zato je treba na ECB prenesti posebne naloge na področju politik, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij v euroobmočju.

(12)     Na ECB bi bilo treba prenesti tiste posebne nadzorne naloge, ki so ključnega pomena za zagotovitev skladnega in učinkovitega izvajanja politik Unije, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, medtem ko bi druge naloge morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Naloge ECB bi morale vključevati tudi ukrepe za makrobonitetno stabilnost.

(13)     Varnost in trdnost velikih bank je bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše banke ogrozijo finančno stabilnost. Zato bi bilo treba ECB omogočiti, da nadzorne naloge izvaja pri vseh bankah v udeleženih državah članicah.

(14)     Izdaja predhodnega dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij je eden izmed ključnih bonitetnih načinov, s katerimi se zagotovi, da te dejavnosti izvajajo zgolj primerni direktorji ter podjetja, ki imajo trdno gospodarsko podlago in so se sposobna soočati s tveganji, ki so specifična v dejavnostih sprejemanja vlog in zagotavljanja posojil. ECB bi zato morala imeti nalogo podeljevanja in odvzemanja takšnih dovoljenj kreditnim institucijam.

(15)     Poleg pogojev, določenih v zakonodajnih aktih Unije, za izdajo dovoljenj za kreditne institucije in odvzem takšnih dovoljenj, lahko države članice določajo dodatne pogoje za izdajo in odvzem dovoljenj. ECB bi zato kreditnim institucijam morala podeljevati, in v primeru kršitev nacionalne zakonodaje odvzemati, dovoljenja na predlog zadevnega pristojnega nacionalnega organa, ki ocenjuje izpolnjevanje pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji.

(16)     Ocena primernosti vsakega novega lastnika pred njegovim nakupom pomembnega deleža v kreditni instituciji je naslednje nepogrešljivo orodje za zagotavljanje stalne ustreznosti in finančne trdnosti lastnikov kreditnih institucij. ECB je kot institucija Unije primerna za izvajanje takšnega ocenjevanja, ne da bi se s tem po nepotrebnem omejil notranji trg. Naloga ECB bi zato morala biti ocenjevanje kupovanja in prodaje znatnih deležev v kreditnih institucijah.

(17)     Predpogoj za bonitetno trdnost kreditnih institucij je skladnost s predpisi Unije, ki zahtevajo, da morajo kreditne institucije imeti v lasti določeno raven kapitala za zaščito pred tveganji, povezanimi z dejavnostmi kreditnih institucij, omejiti izpostavljenost posameznim nasprotnim strankam, javno razkrivati informacije o finančnem stanju kreditne institucije, razpolagati z zadostnimi likvidnimi sredstvi, da prestanejo obdobja težavnih razmer na trgu, in omejiti stopnjo finančnega vzvoda. ECB bi morala zagotoviti skladnost s temi predpisi in določiti višje bonitetne zahteve ter izvajati dodatne ukrepe pri kreditnih institucija v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije.

(18)     Dodatni kapitalski blažilniki, vključno z varovalnimi kapitalskimi blažilniki in proticikličnimi kapitalskimi blažilniki, ki zagotavljajo, da kreditne institucije v obdobjih gospodarske rasti zberejo zadostno kapitalsko osnovo, da lahko pokrijejo izgubo v težavnih obdobjih, so ključna bonitetna orodja za zagotavljanje razpoložljivosti zadostnih zmožnosti pokrivanja izgub. ECB bi morala uvesti takšne blažilnike in zagotavljati, da jih kreditne institucije spoštujejo.

(19)     Varnost in trdnost kreditne institucije sta odvisni tudi od dodelitve zadostnega notranjega kapitala, ob upoštevanju tveganj, ki bi jim lahko bila izpostavljena, in od razpoložljivosti ustreznih notranjih organizacijskih struktur in ureditev korporativnega upravljanja. ECB bi zato morala uveljavljati zahteve, ki bi zagotovile, da imajo kreditne institucije uvedene ureditve, postopke in mehanizme za zanesljivo upravljanje, vključno s strategijami in postopki za ocenjevanje in ohranjanje zadostnosti svojega notranjega kapitala. V primeru pomanjkljivosti bi morala tudi naložiti primerne ukrepe, vključno s posebnimi dodatnimi kapitalskimi zahtevami, posebnimi zahtevami glede objave in posebnimi zahtevami glede likvidnosti.

(20)     Tveganja za varnost in trdnost kreditne institucije se lahko pojavljajo tako na ravni posamezne kreditne institucije kot tudi na ravni bančne skupine ali finančnega konglomerata. Z vidika zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij je pomembno vzpostaviti posebne nadzorne ureditve za zmanjševanje teh tveganj. Poleg nadzora posameznih kreditnih institucij bi morale naloge ECB vključevati tudi nadzor na konsolidirani ravni, dopolnilni nadzor, nadzor finančnih holdingov in nadzor mešanih finančnih holdingov.

(21)     Da bi se ohranila finančna stabilnost, je treba organom omogočiti, da ustavijo slabšanje finančnega in gospodarskega stanja institucije, še preden se tako poslabša, da je možno le še reševanje institucije. ECB bi morala izvajati ukrepe za zgodnje posredovanje iz zadevne zakonodaje Unije. Svoje ukrepe za zgodnje posredovanje pa bi morala usklajevati z ustreznimi organi za reševanje. Dokler se pristojnosti za reševanje ne prenesejo na evropski organ, bi se morala ECB tudi ustrezno usklajevati z zadevnimi nacionalnimi organi, da bi se zagotovilo enotno razumevanje odgovornosti vsakega od njih v primeru kriz, zlasti v povezavi s čezmejnimi skupinami za krizno upravljanje in bodočimi kolegiji za reševanje, ustanovljenimi v ta namen.

(22)     Naloge nadzora, ki niso prenesene na ECB, bi morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Te naloge bi morale vključevati pooblastilo za prejemanje uradnih obvestil s strani kreditnih institucij v zvezi s pravico do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev, nadzor organov, ki niso zajeti v opredelitvi kreditnih institucij iz zakonodaje Unije, vendar se v skladu z nacionalno zakonodajo nadzirajo kot kreditne institucije, nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki ustanavljajo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve v Uniji, nadzor plačilnih storitev, izvajanje tekočih preverjanj kreditnih institucij, opravljanje funkcije organov, pristojnih za kreditne institucije v zvezi s trgi finančnih instrumentov, ter preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

(23)     ECB bi morala izvajati naloge, ki nanjo prenesejo z namenom zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema Unije in celovitosti notranjega trga, s čimer bi v skladu z enotnimi pravili za finančne storitve v Uniji zagotovila tudi varstvo vlagateljev in izboljšala delovanje notranjega trga.

(24)     Prenos nadzornih nalog z nekaterih držav članic na ECB bi moral biti skladen z Evropskim sistemom finančnega nadzora (ESFS), ki je bil vzpostavljen leta 2010, in z njegovim ciljem za oblikovanje enotnih pravil ter bi moral krepiti zbliževanje nadzornih praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzornimi organi ter nadzornimi organi za trge zavarovanj in vrednostnih papirjev je pomembno pri vprašanjih skupnega interesa in da se zagotovi ustrezen nadzor kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Od ECB bi se zato moralo zahtevati tesno sodelovanje z EBA, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine v okviru EFSF.

(25)     Da bi se zagotovila skladnost med nadzornimi pooblastili, prenesenimi na ECB, in postopkom odločanja v okviru EBA, bi morala ECB v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, uskladiti skupno stališče med predstavniki nacionalnih organov udeleženih držav članic.

(26)     ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu s katerimi koli zakonodajnimi predpisi Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločbami in sklepi Komisije s področja državnih pomoči, pravil o konkurenci in nadzora združevanja ter enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice. EBA je zaupana naloga, da pripravi osnutek tehničnih standardov in smernic ter priporočila, ki zagotavljajo konvergenco nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela nadomestiti opravljanja teh nalog s strani EBA in bi zato morala pooblastila za sprejemanje uredb v skladu s členom 132 PDEU uporabiti le, če akti Unije, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi osnutkov, ki jih je pripravila EBA, ali smernice in priporočila, ki jih objavi EBA, ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so nujni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.

(27)     Za zagotavljanje, da kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi spoštujejo predpise in sklepe glede nadzora, bi bilo treba za primere kršitev uvesti sorazmerne in odvračilne kazni. V skladu s členom 132(3) PDEU in Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij,[9] ima ECB pravico naložiti enkratne ali periodične denarne kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in odločb. Da bi ECB lahko učinkovito opravljala svoje naloge v zvezi z uveljavljanjem nadzornih predpisov iz zakonodaje Unije, ki se uporablja neposredno, bi morala ECB imeti pooblastila za nalaganje denarnih kazni kreditnim institucijam, finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki te predpise prekršijo. Nacionalni organi bi morali ostati pooblaščeni za uvedbo kazni v primeru propada, da bi lahko spoštovali obveznosti iz nacionalnega prava, ki prenaša direktive Unije. Če ECB meni, da bi bilo z vidika izpolnjevanja njenih nalog primerno, da se za takšne kršitve naložijo kazni, bi morala imeti možnost, da zadevo predloži pristojnim nacionalnim organom.

(28)     Nacionalni nadzorni organi razpolagajo s pomembnim strokovnim znanjem, ki so ga pridobili z dolgoletnimi izkušnjami, na področju nadzorovanja kreditnih institucij na svojem ozemlju ter njihovih gospodarskih, organizacijskih in kulturnih posebnosti. V ta namen vodijo velike ekipe predanih in visoko usposobljenih sodelavcev. Za zagotovitev zelo kakovostnega evropskega nadzora bi zato morali nacionalni nadzorni organi ECB pomagati pri pripravi in izvajanju vsakršnih aktov v zvezi z opravljanjem nadzornih nalog ECB. V tem okviru bi bilo treba predvsem ocenjevati tekoče stanje banke in izvajati s tem povezana preverjanja na kraju samem.

(29)     V zvezi z nadzorom čezmejnih bank, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v neudeleženih državah članicah. Za ECB bi kot za pristojni organ morale veljati pripadajoče obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu z zakonodajo Unije, poleg tega pa bi morale biti tudi v celoti udeležene v kolegijih nadzornikov. Ker opravljanje nadzornih nalog s strani evropske institucije prinaša jasne koristi z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov, bi morale možnost udeleževanja v tem novem mehanizmu imeti tudi države članice, ki niso udeležene v skupni valuti. Predpogoj za učinkovito izvajanje nadzornih nalog pa je, da se odločitve glede nadzora izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, ki želijo biti udeležene v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno vzpostaviti tesno sodelovanje z zadevnimi organi držav članic, ki niso udeležene v skupni valuti. ECB bi morala biti dolžna vzpostaviti takšno sodelovanje, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Pogoji, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, ki so vzpostavile tesno sodelovanje, sodelujejo v dejavnostih nadzornega sveta, bi morali zlasti z vidika celovitosti njegovega postopka odločanja omogočati čim večjo vključenost teh predstavnikov ob upoštevanju omejitev iz statuta ESCB in ECB.

(30)     Za opravljanje svojih nalog bi morala ECB imeti ustrezna nadzorna pooblastila. Zakonodaja unije v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij določa, da se nekatera pooblastila prenesejo na pristojne organe, ki jih za ta namen določijo države članice. Če ta pooblastila spadajo na področje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi morale udeležene države članice kot pristojni organ priznavati ECB, ki bi morala imeti tudi pooblastila, ki jih na pristojne organe prenaša zakonodaja Unije. Sem spadajo tudi pooblastila, ki jih navedena akta prenašata na matične države članice in države članice gostiteljice, ter pooblastila, prenesena na imenovane organe.

(31)     Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala imeti možnost, da zahteva vse potrebne informacije ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede. Ta pooblastila bi morala veljati za nadzorovane subjekte, osebe, vključene v dejavnosti teh subjektov, in povezane tretje osebe, tretje osebe, katerim so ti subjekti v zunanje izvajanje oddali operativne funkcije ali dejavnosti, ter osebe, ki so kako drugače tesno ali pomembno povezane z dejavnostmi teh subjektov, vključno z osebjem nadzorovanega subjekta, ki ni neposredno udeleženo v njegovih dejavnostih, vendar bi zaradi svoje funkcije v subjektu lahko imelo pomembne informacije o določenem primeru in podjetjih, ki so za te subjekte opravljala storitve. ECB bi moral imeti možnost, da takšne informacije zahteva z enostavnim zahtevkom, na podlagi katerega oseba, od katere se te informacije zahtevajo, informacij sicer ni obvezana zagotoviti, vendar v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek zagotovljene informacije ne bi smele biti napačne ali zavajajoče. ECB bi morala imeti tudi možnost, da informacije zahteva s sklepom.

(32)     Če kreditne institucije uveljavljajo pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi državi članici ali če se v različnih državah članicah ustanovi več subjektov v skupini, zakonodaja Unije določa posebne postopke in razmejitev pristojnosti med zadevnimi državnimi članicami. V obsegu, v katerem so na ECB določene nadzorne naloge prenesene z vseh udeleženih držav članic, se ti postopki in pristojnosti ne nanašajo na pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi udeleženi državi članici.

(33)     ECB bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. Pravica naslovnikov sklepov ECB, da podajo izjavo, bi morala biti v celoti upoštevana.

(34)     Prenos nadzornih nalog ECB nalaga tudi veliko odgovornost za zaščito finančne stabilnosti v Uniji ter za kar najučinkovitejšo in sorazmerno uporabo svojih nadzornih pooblastil. Zato bi morala ECB za opravljanje teh nalog odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov oziroma Euroskupini kot demokratično legitimnim institucijam, ki predstavljajo Evropejce in države članice. Ta zahteva bi morala vključevati tudi redno poročanje in odgovarjanje na vprašanja. Če nacionalni nadzorni organi sprejmejo ukrepe na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalne zakonodaje.

(35)     ECB je pristojna za izvajanje funkcij monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen v skladu s členom 127(1) PDEU. Cilja opravljanja nadzornih nalog sta zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Da bi se preprečilo navzkrižja interesov in zagotovilo, da se vsaka od funkcij opravlja v skladu z zastavljenimi cilji, bi morala ECB zagotoviti, da se izvajata popolnoma ločeno.

(36)     Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(37)     Za nadzorni svet in osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

(38)     Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost.

(39)     Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

(40)     Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

(41)     Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

(42)     Za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[10] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[11].

(43)     Za ECB se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[12]. ECB je pristopila tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam.

(44)     Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

(45)     Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

(46)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(47)     Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije, ter zagotavljanja doslednega izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

(2) „pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga udeležene države članice imenujejo v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[13] ter Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)[14];

(3) „kreditne institucije“ pomeni kreditne institucije, kot jih določa člen 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(4) „finančni holding“ pomeni finančni holding, kot ga določa člen 4(19) Direktive 2006/48/ES;

(5) „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot ga določa člen 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[15];

(6) „finančni konglomerat“ pomeni finančni konglomerat, kot ga določa člen 2(14) Direktive 2002/87/ES.

Poglavje II

Sodelovanje in naloge

Člen 3

Sodelovanje

ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Člen 4

Na ECB prenesene naloge

1.           ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

(a) izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in za njihov odvzem;

(b) ocenjevanje pridobljenih in odsvojenih deležev v kreditnih institucijah;

(c) zagotavljanje skladnosti s pravnimi akti Unije, ki kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve pri kapitalskih zahtevah, omejitvah velike izpostavljenosti, likvidnosti, finančnem vzvodu ter poročanju in javnem razkritju informacij o tem;

(d) samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah

(e) nalaganje kapitalskih blažilnikov, ki jih morajo imeti kreditne institucije poleg kapitalskih zahtev iz točke (c), vključno z določanjem stopenj proticikličnih blažilnikov in vsemi drugimi ukrepi za odpravljanje sistemskih in makrobonitetnih tveganj v primerih, ki jih posebej določajo pravni akti Unije;

(f) uporabljanje zahtev za kreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

(g) določevanje, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih uvedejo kreditne institucije, ter kapital teh institucij zagotavljajo trdno upravljanje in kritje tveganj, ter na podlagi tega nadzornega pregleda nalaganje posebnih dodatnih kapitalskih zahtev, posebnih zahtev glede objave, posebnih likvidnostnih zahtev in drugih ukrepov kreditnim institucijam v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije;

(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu;

(i) opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov;

(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

2.           Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

3.           Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

4.           Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki jih ta uredba ne ureja.

Člen 5

Pomoč nacionalnih organov

1.           ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.

2. Pristojni nacionalni organi ECB na njeno zahtevo pomagajo pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

3. ECB kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB.

Člen 6

Tesno sodelovanje s pristojnimi organi neudeleženih držav članic

1.           V okviru omejitev iz tega člena ECB opravlja naloge na področjih iz člena 4(1) in (2) pri kreditnih institucijah s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, če je bilo med ECB in pristojnim nacionalnim organom te države članice vzpostavljeno tesno sodelovanje v skladu s tem členom.

              V ta namen lahko ECB na pristojni nacionalni organ neudeležene države članice naslovi smernice ali zahteve.

2.           Tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom neudeležene države članice se vzpostavi s sklepom ECB, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) zadevna država članica druge države članice, Komisijo, ECB in EBA uradno obvesti o zahtevi za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB pri opravljanju nalog iz člena 4 pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v zadevni državi članici;

(b) v uradnem obvestilu se zadevna država članica zaveže:

– da bo njen pristojni nacionalni organ upošteval smernice ali zahteve ECB;

– da bo zagotovila vse informacije o kreditnih institucijah s sedežem v navedeni državi članici, ki jih ECB potrebuje, da bi lahko te kreditne institucije celovito ocenila;

(c) zadevna država članica je sprejela nacionalne pravne akte, s katerimi je svoj pristojni nacionalni organ zavezala, da v skladu z odstavkom 5 sprejme ukrepe za kreditne institucije, ki jih zahteva ECB.

3.           V skladu s statutom ESCB in ECB sklep iz odstavka 2 določa pogoje, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, ki so v skladu s tem členom vzpostavili tesno sodelovanje, sodelujejo pri dejavnostih nadzornega sveta.

4.           Sklep iz odstavka 2 se objavi v Uradnem listu Evropske Unije. Uporabljati se začne 14 dni po objavi.

5.           Če ECB meni, da mora pristojni organ zadevne države članice za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding sprejeti ukrep, ki se nanaša na naloge iz odstavka 1, temu organu predloži zahtevo, pri čemer določi ustrezen rok. Rok ne sme biti krajši od 48 ur, razen če je hitrejše sprejetje nujno, da se prepreči nepopravljiva škoda. Pristojni organ zadevne države članice v skladu z obveznostjo iz odstavka (2)(c) sprejme vse potrebne ukrepe.       

6.           Če zadevna država članica pogojev iz odstavka 2(a) do (c) ne izpolnjuje več ali če njen pristojni organ ne ravna v skladu z obveznostjo iz odstavka 2(c), se lahko ECB odloči prekiniti tesno sodelovanje s to državo članico.

                O sklepu uradno obvesti zadevno državo članico in ga objavi v Uradnem listu  Evropske unije. Sklep določa datum, od katerega se uporablja, pri čemer so ustrezno upoštevani učinkovitost nadzora in pravni interesi kreditnih institucij.

Člen 7

Mednarodni odnosi

Ne glede na pripadajoče pristojnosti držav članic in drugih institucij Unije pri nalogah, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, lahko ECB z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav vzpostavi stike ter z njimi sprejme upravne dogovore, pod pogojem, da pri tem ustrezno sodeluje z EBA. Ti dogovori ne ustvarjajo pravnih zavez do Unije in njenih držav članic.

Poglavje III

Nadzorna in preiskovalna pooblastila

Člen 8

Nadzorna in preiskovalna pooblastila

1            Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s členom 4(1) in (2), se ECB v skladu z ustreznimi akti pravnega reda Unije šteje za pristojni organ v udeleženih državah članicah ter ima pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi teh aktov pristojni organi.       

                   Pri opravljanju naloge iz člena 4(1) in (2) se ECB v skladu z ustreznimi akti pravnega   reda Unije šteje za imenovani organ ter ima pooblastila in obveznosti, ki jih imajo  na podlagi navedenih aktov imenovani organi.

2            Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s členom 4(1) in (2), ima ECB preiskovalna pooblastila iz oddelka I.

ODDELEK 1

Preiskovalna pooblastila

Člen 9

Zahteve po predložitvi informacij

1.           ECB lahko z enostavno zahtevo ali sklepom od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, da predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vključno z informacijami, ki jih je treba za namene nadzora in z njim povezane statistične namene predložiti v rednih časovnih presledkih in v posebnih oblikah:

(a) kreditnih institucij;

(b) finančnih holdingov;

(c) mešanih finančnih holdingov;

(d) mešanih poslovnih holdingov;

(e) oseb, ki sodelujejo pri dejavnostih subjektov iz točk (a) do (d), in z njimi povezanih tretjih oseb;

(f) tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (a) do (d) prevzeli zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti;

(g) oseb, ki so sicer tesno in bistveno povezane z dejavnostmi subjektov iz točk (a) do (d);

(h) pristojnih nacionalnih organov.

2.           Osebe iz odstavka 1 predložijo zahtevane informacije.

Člen 10

Splošne preiskave

1.           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, lahko ECB opravi vse potrebne preiskave oseb iz člena 9(1)(a) do (g). Pri tem ima pravico:

(a) zahtevati predložitev dokumentov;

(b) pregledati knjige in zapise oseb iz člena 9(1)(a) do (g) ter pridobiti kopije takšnih knjig in zapisov oziroma izpiske iz njih;

(c) pridobiti pisno ali ustno obrazložitev oseb iz člena 9(1)(a) do (g) ali njihovih predstavnikov ali osebja;

(d) opraviti razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbrala informacije o predmetu preiskave;

2.           Osebe iz člena 9(1)(a) do (g) privolijo v preiskave, ki se uvedejo na podlagi sklepa ECB.

Če oseba ovira preiskavo, udeležena država članica, v kateri se nahajajo zadevni prostori, zagotovi potrebno pomoč, vključno z dostopom ECB do poslovnih prostorov pravnih oseb iz člena 9(1)(a) do (g), da lahko izvaja navedene pravice.

Člen 11

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.           Da bi ECB opravila naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, lahko ECB v skladu s členom 12 v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 9(1)(a) do (g) opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem. ECB lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave, če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregleda.

2.           Uradniki ECB in druge osebe, ki jih ECB pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki se preiskujejo na podlagi sklepa ECB o preiskavi, ter imajo vsa pooblastila iz člena 10(1). Imajo tudi pooblastilo, da med inšpekcijskim pregledom zapečatijo vse poslovne prostore in knjige ali zapise v obsegu, ki ga zahteva pregled.

3.           Osebe iz člena 9(1)(a) do (g) privolijo v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ECB.

4.           Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri naj bi se opravil inšpekcijski pregled, ter tisti uradniki, ki jih ta pooblasti ali imenuje, na zahtevo ECB aktivno pomagajo uradnikom ECB in drugim osebam, ki jih za to pooblasti ECB. Pri tem imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa udeležene države članice se lahko inšpekcijskih pregledov na kraju samem udeležijo na zahtevo.

5.           Če uradniki ECB in drugi spremljevalci, ki jih za to pooblasti ECB, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenem na podlagi tega člena, jim pristojni organ udeležene države članice zagotovi potrebno pomoč.

Člen 12

Dovoljenje pravosodnega organa

1.           Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 11(1) ali pomoč iz člena 11(5) v skladu z nacionalnimi predpisi potrebno dovoljenje pravosodnega organa, se za takšno pooblastilo zaprosi.

2.           Če se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep ECB verodostojen ter ali predvideni prisilni ukrepi glede na predmet inšpekcijskega pregleda niso samovoljni in pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ ECB zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti razlogov, ki jih ima ECB za sum o kršitvi ustreznih aktov Unije, resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o tem, ali je inšpekcijski pregled potreben, oziroma zahtevati informacij iz spisa ECB. Zakonitost sklepa ECB lahko preuči samo Sodišče Evropske unije.

Oddelek 2

Posebna pooblastila za nadzor

Člen 13

Dovoljenje

1.           Vsaka zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kreditni instituciji, ki naj bi imela sedež v udeleženi državi članici, se vloži pri pristojnih nacionalnih organih države članice, v kateri naj bi kreditna institucija v skladu z zahtevami, ki jih določa ustrezna nacionalna zakonodaja, imela sedež.

                Če kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja, ki jih določa   nacionalna zakonodaja te države članice, se pristojni nacionalni organ odloči ECB            predlagati izdajo dovoljenja. Odločitev uradno sporoči ECB in zadevni kreditni instituciji.

                Po prejetju predloga pristojnega nacionalnega organa iz drugega pododstavka ECB       izda dovoljenje, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakonodaja Unije. Odločitev       uradno sporoči zadevni kreditni instituciji.

2.           ECB lahko v primerih, ki jih določajo akti Unije, dovoljenje odvzame na lastno pobudo ali predlog pristojnega nacionalnega organa države članice, v kateri ima kreditna institucija sedež.

                Če pristojni nacionalni organ, ki je v skladu z odstavkom 1 predlagal izdajo       dovoljenja, meni, da je treba v skladu z nacionalno zakonodajo dovoljenje odvzeti,       to predlaga ECB. ECB lahko nato dovoljenje odvzame.

Člen 14

Pooblastila organov države gostiteljice in sodelovanje pri nadzoru na konsolidirani podlagi

1.           Med udeleženimi državami članicami se postopki, ki jih določajo akti Unije za kreditne institucije, ki želijo ustanoviti podružnico ali uveljavljati pravico do svobode opravljanja storitev tako, da na ozemlju druge države članice opravljajo dejavnosti, ter s tem povezane pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice uporabljajo samo pri nalogah, ki se na ECB ne prenesejo s členom 4 te uredbe.

2.           Določbe aktov Unije o sodelovanju med pristojnimi organi različnih držav članic pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi se ne uporabljajo, če so pristojni organi, ki pri tem sodelujejo, pristojni organi udeleženih držav članic.

Člen 15

Kazni

1.           Če kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi namerno ali iz malomarnosti kršijo zahtevo iz aktov Unije, ki se neposredno uporabljajo, in za katere lahko pristojni organi po zakonodaji Unije izrečejo upravne denarne kazni, lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, naloži do dvakrat večje upravne denarne kazni, kot je dobiček ali izguba, nastala s kršitvijo, če se ta lahko določi, oziroma do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu.

2.           Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene osebe, je zadevni skupni letni promet iz prvega pododstavka skupni letni promet iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.

3.           Kazni, ki se uporabljajo, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pri odločanju o naložitvi kazni in določanju ustrezne kazni ECB upošteva vse ustrezne okoliščine, ki jih določa zakonodaja Unije.

4.           ECB ta člen uporablja v skladu s členi 3 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98.

5.           V primerih, ki jih odstavek 1 ne ureja, lahko ECB, če je to potrebno za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od pristojnih nacionalnih organov zahteva, da ukrepajo, ter tako zagotovi, da se naložijo ustrezne kazni. Kazni, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Prvi pododstavek se uporablja zlasti pri denarnih kaznih, ki se kreditnim institucijam, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom naložijo zaradi kršitev nacionalne zakonodaje, s katero so bile prenesene ustrezne direktive EU, ter pri vseh upravnih kaznih ali ukrepih, ki se izrečejo članom upravnega odbora ali vsem drugim posameznikom, ki so po nacionalni zakonodaji odgovorni za kršitve kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

6.           ECB brez nepotrebnega odlašanja objavi vse kazni iz odstavka 1, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteto odgovornih oseb, razen če bi taka objava resno ogrozila stabilnost na finančnih trgih. Če bi objava vpletenim osebam povzročila nesorazmerno škodo, ECB kazni objavi anonimno.

7.           Ne glede na odstavke 1 do 6 lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, pri kršitvah predpisov ali sklepov ECB naloži kazni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98.

Poglavje IV

Organizacijska načela

Člen 16

Neodvisnost

1.           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, ECB ravna neodvisno.

2.           Institucije Unije, organi, uradi in agencije ter vlade držav članic to neodvisnost spoštujejo.

Člen 17

Odgovornost

ECB v skladu s tem poglavjem za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 18

Ločitev od nalog v zvezi z monetarno politiko

1.           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, ECB sledi samo ciljem, ki jih določa ta uredba.

2.           ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravlja ločeno od nalog, ki se nanašajo na monetarno politiko, ter vseh drugih nalog. Naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, ne posegajo v njene naloge na področju monetarne politike in njene druge naloge.

3.           Za namene odstavkov 1 in 2 ECB sprejme vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o poslovni skrivnosti.

Člen 19

Nadzorni svet

1.           Načrtovanje in opravljanje nalog, ki se prenesejo na ECB, izvaja notranji organ, ki ga sestavljajo štirje predstavniki ECB, ki jih imenuje izvršilni odbor ECB, in po en predstavnik nacionalnega organa posameznih udeleženih državah članicah, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu: nadzorni svet).

2.           Nadzorni svet sestavljata tudi predsednik, ki ga člani Sveta ECB izvolijo izmed članov izvršilnega odbora, razen predsednika, in podpredsednik, ki ga člani Sveta ECB izvolijo izmed svojih članov.

3.           Svet ECB lahko jasno opredeljene naloge in z njimi povezane odločitve o posamezni kreditni instituciji, finančnem holdingu ali mešanem finančnem holdingu oziroma njihovi prepoznavni skupini prenese na nadzorni svet, pod pogojem, da pregled in odgovornost ohrani Svet ECB.

4.           Nadzorni svet lahko izmed svojih članov imenuje usmerjevalni odbor v bolj omejeni sestavi, ki podpira njegove dejavnosti, vključno s pripravami na sestanke.

5.           Predstavniki pristojnega organa držav članic, ki so v skladu s členom 6 vzpostavile tesno sodelovanje, se v skladu s statutom ESCB in ECB dejavnosti nadzornega sveta udeležujejo pod pogoji iz sklepa, sprejetega v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 6.

6.           Sestankov nadzornega sveta se lahko kot opazovalca udeležita tudi predsednik Evropskega bančnega organa in član Evropske komisije.

7.           Svet ECB sprejme poslovnik nadzornega sveta, vključno s pravili o mandatu predsednika in podpredsednika. Mandat ne traja več kot pet let in ga ni mogoče podaljšati.

Člen 20

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1.           Za člane nadzornega sveta in osebje ECB, ki opravljajo nadzorne naloge, veljajo zahteve o poslovni skrivnosti iz člena 37 Protokola št. 4 in ustreznih aktov Unije tudi po prenehanju opravljanja dolžnosti.

2.           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, lahko ECB v omejitvah in pod pogoji, ki jih določajo zadevni akti Unije, izmenja informacije z nacionalnimi ali evropskimi organi in telesi, če lahko pristojni nacionalni organi navedenim subjektom informacije razkrijejo v skladu z zakonodajo Unije ali če lahko države članic taka razkritja dovolijo v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 21

Poročanje

1.           ECB Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Euroskupini vsako leto predloži poročilo o opravljenih nalogah, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

2.           Predsednik nadzornega sveta ECB Evropskemu parlamentu in Euroskupini to poročilo predloži v prisotnosti predstavnikov vseh neudeleženih držav članic, s katerimi je bilo v skladu s členom 6 vzpostavljeno tesno sodelovanje.

3.           Predsednik nadzornega sveta ima možnost, da se na zahtevo Evropskega parlamenta o opravljenih nadzornih nalogah izjavi pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.

4.           ECB ustno ali pisno odgovarja na vprašanja Evropskega parlamenta ali Euroskupine.

Člen 22

Viri

ECB za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, nameni potrebne vire.

Člen 23

Proračun

1.           Izdatki, ki ECB nastanejo pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, se vnesejo v ločen del proračuna ECB.

2.           ECB v poročilu iz člena 22 podrobno poroča o nadzornem delu proračuna. V skladu s členom 26.2 Statuta ECB in ESCB za nadzorni del proračuna objavi tudi podrobne letne računovodske izkaze.

Člen 24

Taksa za nadzor

1.           ECB kreditnim institucijam zaračuna takse, s katerimi krije izdatke, nastale pri opravljanju nadzornih nalog, in ki ne presegajo teh izdatkov.

2.           Višina takse, ki se zaračuna kreditni instituciji, je sorazmerna s pomembnostjo in profilom tveganja zadevne kreditne institucije.

Člen 25

Izmenjave osebja

1.           ECB zagotovi ustrezne izmenjave s pristojnimi nacionalnimi organi in med njimi ter napotitve osebja na njih in med njimi.

2.           ECB po potrebi zahteva, da se v nadzorne skupine pristojnih nacionalnih organov, ki v skladu s to uredbo sprejemajo nadzorne ukrepe za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključi tudi osebje nacionalnih pristojnih organov drugih udeleženih držav članic.

Poglavje V

Splošne in končne določbe

Člen 26

Ponovni pregled

Komisija do 31. decembra 2015 objavi poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu med drugim oceni:

(a) delovanje ECB v okviru Evropskega sistema finančnih nadzornih organov;

(b) učinkovitost ureditev neodvisnosti in odgovornosti;

(c) sodelovanje med ECB in Evropskim bančnim organom;

(d) primernost ureditev upravljanja, vključno s sestavo nadzornega sveta.

Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 27

Prehodne določbe

1.           ECB od 1. julija 2013 opravlja nadzorne naloge, ki se prenesejo nanjo, tudi pri najpomembnejših kreditnih institucijah, finančnih holdingih in mešanih finančnih holdingih evropskega sistemskega pomena na najvišji ravni konsolidacije na podlagi njihove velikosti, kot je razvidna iz vsote vrednosti izpostavljenosti vseh sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ki pri določanju navadnega lastniškega temeljnega kapitala za regulativne namene niso bili odšteti, ter iz čezmejnih dejavnosti, kot so razvidne iz terjatev v pristojnosti druge države, kot so vloge in druga sredstva strank in drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi, in obveznosti v pristojnosti druge države, kot so krediti in zadolžnice strank in drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi članici, ki 1. januarja 2013 skupaj predstavljajo najmanj polovico bančnega sektorja v celotnem euroobmočju. ECB sprejme seznam navedenih institucij in ga objavi pred 1. marcem 2013.

2.           ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, prevzame v celoti najpozneje 1. januarja 2014.

3.           ECB lahko začne naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravljati pred 1. januarjem 2014 s sklepom, ki ga naslovi na kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding ter pristojni nacionalni organ zadevne udeležene države članice, zlasti če so kreditna institucija, finančni holding ali mešani finančni holding prejeli javno finančno pomoč ali zanjo zaprosili.

4.           ECB lahko od začetka veljavnosti te uredbe z namenom, da bi lahko opravila naloge v skladu z odstavki 1 do 3, od pristojnih organov udeleženih držav članic in oseb iz člena 9 zahteva, da predložijo vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko celovito oceni kreditne institucije udeležene države članice. Kreditna institucija in pristojni organ predložita zahtevane informacije.

5.           Z odstopanjem od člena 4(3) ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od začetka veljavnosti te uredbe in do razveljavitve direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ter njune nadomestitve z novimi akti Unije, tako, da na pristojne nacionalne organe naslovi navodila o izvajanju vseh s tem povezanih pooblastil, ki so bila nanje prenesena.

6.           Z odstopanjem od člena 4(3) ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s členom 4(2)(j), od začetka veljavnosti te uredbe ter do začetka veljavnosti pravnih aktov o dopolnilnem nadzoru nad kreditnimi institucijami, zavarovalnicami in investicijskimi podjetji v finančnem konglomeratu, ki ECB omogočajo, da izvaja pooblastila pristojnih organov, tako, da na pristojne nacionalne organe naslovi navodila o izvajanju vseh s tem povezanih pooblastil, ki so bila nanje prenesena.

7.           Za kreditne institucije, ki jim udeležene države članice dovoljenje izdajo na datum iz člena 28 ali po potrebi na datume iz odstavkov 2 in 3, se šteje, da imajo dovoljenje v skladu s členom 13 ter lahko še naprej opravljajo dejavnosti. Pristojni nacionalni organi ECB pred datumom uporabe te uredbe ali po potrebi pred datumi iz odstavkov 2 in 3 sporočijo identiteto teh kreditnih institucij skupaj s poročilom o preteklem nadzoru in profilom tveganja zadevnih institucij ter vse nadaljnje informacije, ki jih zahteva ECB. Informacije predložijo v obliki, ki jo zahteva ECB.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               COM(2011) 452 in COM(2011) 453 z dne 20. julija 2011.

[2]               UL C,, str..

[3]               UL C,, str..

[4]               UL L 331, 15.12.2010, str12.

[5]               UL L 331, 15.12.2010, str. 37.

[6]               UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

[7]               UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

[8]               UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394

[9]               UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

[10]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[11]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[12]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[13]             UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[14]             UL L 177, 30.6.2006, str. 277.

[15]             UL L 35, 11.2.2003, str. 1–27.