52012PC0336

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Z Uredbo (ES) št. 332/2002, ki je bila sprejeta 18. februarja 2002, je bil vzpostavljen aranžma (instrument) za zagotavljanje finančne pomoči Unije. Cilj te uredbe je zmanjšati omejitve pri zunanjem financiranju držav članic, ki imajo plačilnobilančne težave ali pri katerih obstaja resna nevarnost, da bodo v tovrstne težave zašle. Uporablja se le za države članice, katerih valuta ni euro. Doslej najhujša globalna kriza, ki traja zadnjih nekaj let, je resno škodila gospodarski rasti in finančni stabilnosti ter povzročila poslabšanje javnofinančnega primanjkljaja, plačilne bilance in zadolženosti držav članic, zato je več držav zaprosilo za finančno pomoč.

Zaradi gospodarske in finančne krize so bila z vzpostavitvijo evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) in v bližnji prihodnosti tudi Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) oblikovana nova orodja za pomoč. Vendar obstoječa uredba ni prilagojena temu razvoju. Z mehanizmi za finančno stabilnost so bili vzpostavljeni zlasti novi preventivni instrumenti za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam euroobmočja. Revizija obstoječe uredbe bo državam članicam zunaj euroobmočja omogočila, da bodo imele na voljo podobne finančne instrumente. Poleg tega bo omogočila posodobitev obstoječe uredbe ob upoštevanju nedavne krepitve gospodarskega upravljanja ter gospodarskega in proračunskega usklajevanja, da bi se zagotovili enakovrednejši konkurenčni pogoji za države članice v euroobmočju in zunaj njega. Končno, povečati bi se morala tudi učinkovitost odločanja s poenostavitvijo postopka za začetek veljavnosti uredbe, ki bi zajemal en sam postopkovni korak namesto dveh.

2.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ta uredba vzpostavlja instrument za finančno pomoč Unije, ki se lahko odobri državam članicam zunaj euroobmočja, ki imajo plačilnobilančne težave ali za katere obstaja resna nevarnost, da bodo v tovrstne težave zašle (člen 1). Finančna pomoč se lahko dodeli v obliki posojila ali kreditne linije, pri čemer skupna vrednost pomoči načeloma ne bi presegala 50 milijard EUR (člen 2). Kreditna linija ima lahko obliko preventivne pogojene kreditne linije, ki temelji na pogojih za upravičenost, ali kreditne linije pod razširjenimi pogoji, ki temelji na kombinaciji pogojev za upravičenost in novih ukrepov politike (člen 4).

Svet se lahko odloči za odobritev posojila na priporočilo Komisije (člen 3). Pogoj za odobritev posojila je, da država članica sprejme program makroekonomskega prilagajanja, katerega cilj je ponovna vzpostavitev uravnotežene plačilne bilance in zmožnosti financiranja izključno na finančnih trgih. Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom z rednimi pregledovalnimi misijami spremlja napredek pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja.

Revidirana uredba vsebuje nove določbe, s katerimi naj bi se spodbudil dialog o izvajanju finančne pomoči s ciljem zagotavljanja večje preglednosti in odgovornosti. To pomeni, da lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta zadevno državo članico povabi, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa prilagajanja. Parlament zadevne države članice lahko predstavnike Komisije povabi, da se udeležijo izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja.

Svet se lahko odloči za odobritev preventivne pogojene kreditne linije ali kreditne linije pod razširjenimi pogoji na priporočilo Evropske komisije (člen 5). Dostop do preventivne pogojene kreditne linije je omejen na države članice, katerih gospodarsko in finančno stanje je v osnovi še vedno dobro ter ki izpolnjujejo dogovorjena merila za upravičenost. Dostop do kreditne linije pod razširjenimi pogoji je na voljo državam članicam, ki ne izpolnjujejo nekaterih meril za upravičenost, ki se zahtevajo pri dostopu do preventivne pogojene kreditne linije, vendar katerih splošno gospodarsko in finančno stanje je še vedno dobro. Poleg tega zadevna država članica sprejme popravljalne ukrepe. Cilj teh ukrepov mora biti obravnavanje meril za upravičenost, za katera se šteje, da niso izpolnjena, in zagotavljanje uravnotežene plačilne bilance ob zagotavljanju stalnega spoštovanja meril za upravičenost, za katera se je ob odobritvi kreditne linije štelo, da so izpolnjena.

Država članica bo med prejemanjem preventivne finančne pomoči pod okrepljenim nadzorom, da se bo zagotovila njena hitra vrnitev v normalno stanje in da bodo druge države članice euroobmočja zavarovane pred možnimi negativnimi učinki prelivanja (člen 6). Okrepljeni nadzor mora vključevati širši dostop Komisije do podatkov, ki so potrebni za natančno spremljanje gospodarskega, fiskalnega in finančnega položaja zadevne države članice ter redno poročanje Komisije. Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov gospodarskih težav.

Nova uredba vsebuje tudi poskus uskladitve več pomembnih postopkovnih korakov s prihodnjim novim členom 136 Uredbe, ki se nanaša na države članice v težavnem finančnem položaju. Cilj je zagotoviti čim bolj enake konkurenčne pogoje za vse države EU, vključene v program, ne glede na to, ali so v euroobmočju ali zunaj njega. Revidirana uredba predvideva nadomestitev več korakov spremljanja v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem in evropskim semestrom s programom makroekonomskega prilagajanja in njegovega spremljanja (člena 7 in 9). Ker je program makroekonomskega prilagajanja po svoji naravi obsežen, lahko v času njegovega trajanja nadomesti nekatere postopke gospodarskega in fiskalnega nadzora, da se prepreči podvajanje obveznosti glede poročanja. Revidirana uredba omogoča tudi prekinitev postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem, kadar je država članica vključena v program makroekonomskega prilagajanja (člen 8), in zahteva vzpostavitev nadzora po izteku pomoči za države članice, ki so vrnile manj kot 75 % prejete finančne pomoči (člen 15).

Poleg tega se je za Evropsko komisijo nekoliko povečala prilagodljivost najemanja in dajanja posojil, da se bodo omejile morebitne težave pri zbiranju sredstev v primeru težkih pogojev na finančnem trgu (člen 12).

2012/0164 (APP)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta ni euro

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutkov zakonodajnih aktov nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet lahko v skladu s členom 143 Pogodbe in na priporočilo, ki ga sprejme Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, odobri vzajemno pomoč državi članici, ki ima plačilnobilančne težave ali za katero obstaja resna nevarnost, da bo v tovrstne težave zašla. Uporablja se samo za države članice, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja). Vendar ta določba ne opredeljuje instrumenta, ki ga je treba uporabiti pri odobritvi predvidene vzajemne pomoči.

(2)       Doslej najhujša globalna kriza, ki traja zadnja tri leta, je resno škodila gospodarski rasti in finančni stabilnosti ter povzročila močno poslabšanje javnofinančnega primanjkljaja in zadolženosti držav članic, zato je več teh držav zaprosilo za finančno pomoč.

(3)       Pravila o odobritvi in spremljanju finančne pomoči državam članicam zunaj euroobmočja morajo biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro, zlasti s pravili iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, z nekaterimi potrebnimi prilagoditvami, katerih cilj je upoštevanje razlik v pravilih iz Pogodbe, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta ni euro, ter bolj omejenih gospodarskih in finančnih medsebojnih povezav. Komisija na primer ne bi smela imeti možnosti, da se odloči za okrepljen nadzor nad državo članico, če zadevna država članica ni prejela finančne pomoči.

(4)       Odobritev finančne pomoči mora biti povezana z gospodarskim in fiskalnim nadzorom nad zadevno državo članico. Intenzivnost tega nadzora mora biti sorazmerna z resnostjo finančnih težav in upoštevati naravo prejete finančne pomoči, ki lahko obsega vse od preventivne pomoči na podlagi pogojev za upravičenost do popolnega programa makroekonomskega prilagajanja na podlagi strogih pogojev politik.

(5)       Država članica mora biti med prejemanjem preventivne finančne pomoči pod okrepljenim nadzorom, da se zagotovi njena hitra vrnitev v normalno stanje in da so druge države članice euroobmočja zavarovane pred možnimi negativnimi učinki prelivanja. Okrepljeni nadzor mora vključevati širši dostop Komisije do podatkov, ki so potrebni za natančno spremljanje gospodarskega, fiskalnega in finančnega položaja zadevne države članice, ter redno poročanje Ekonomsko-finančnemu odboru.

(6)       Nadzor gospodarskega in fiskalnega položaja bi moral biti še bolj okrepljen v državah članicah, ki so prejele posojilo. Vključevati bi moral vzpostavitev programa makroekonomskega prilagajanja. Ker je tak program po svoji naravi obsežen, bi bilo treba v času njegovega izvajanja prekiniti druge postopke gospodarskega in fiskalnega nadzora, da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja.

(7)       Določiti je treba pravila za okrepitev dialoga o izvajanju finančne pomoči med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotoviti večjo preglednost in odgovornost.

(8)       Sklep v zvezi z nespoštovanjem programa makroekonomskega prilagajanja s strani države članice bi moral vključevati tudi prekinitev plačil ali obveznosti iz skladov Unije, kot določa člen 21(6) Uredbe (EU) št. XXX o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006.

(9)       V skladu s členom 143(2) Pogodbe mora biti Svet pristojen za sprejemanje posameznih sklepov o uporabi te uredbe.

(10)     Področje delovanja evropskih nadzornih organov, ustanovljenih z uredbami (ES) št. 1093/2010, (ES) št. 1094/2010 in (ES) št. 1095/2010, mora ostati znotraj omejitev iz člena 1 navedenih uredb.

(11)     Pogodba v zvezi s sprejetjem te uredbe, ki zagotavlja okvir za odobritev finančne pomoči Unije državam članicam zunaj euroobmočja, ne predvideva nobenih pooblastil, razen pooblastil iz člena 352 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1.           Ta uredba vzpostavlja instrument za finančno pomoč Unije, ki se lahko v skladu s členom 143 Pogodbe dodeli državi članici, ki ima plačilnobilančne težave ali pri kateri obstaja resna nevarnost, da bo v tovrstne težave zašla.

2.           Ta uredba velja za države članice, katerih valuta ni euro.

Člen 2 Finančna pomoč Unije

1.           Finančna pomoč Unije se dodeli v obliki:

(a) posojila;

(b) preventivne pogojene kreditne linije, ki temelji na pogojih za upravičenost; ali

(c) kreditne linije pod razširjenimi pogoji, ki temelji na kombinaciji pogojev za upravičenost in novih ukrepov politike.

2.           Komisija je za ta namen pooblaščena, da v imenu Evropske unije najema posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah.

3.           Vrednost posojil ali kreditnih linij, odobrenih državam članicam v skladu s to uredbo, načeloma ne presega 50 milijard EUR.

4.           Kadar je predvidena finančna pomoč zunaj Unije, za katero veljajo pogoji gospodarske politike, se zadevna država članica naprej posvetuje s Komisijo. Komisija preveri možnosti, ki so na voljo na podlagi instrumenta za finančno pomoč Unije, in združljivost predvidenih pogojev gospodarske politike z ukrepi, sprejetimi na podlagi členov 121 in 126 Pogodbe ter na podlagi katere koli zakonodaje, sprejete na podlagi navedenih členov. Komisija o svojih ugotovitvah obvesti Ekonomsko-finančni odbor.

Člen 3 Pogoji in postopek za odobritev posojil

1.           Država članica, ki želi prejeti posojilo, o tem obvesti Komisijo, Evropsko centralno banko in Ekonomsko-finančni odbor.

2.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.

3.           Zadevna država članica v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom, pripravi osnutek programa makroekonomskega prilagajanja, ki vsebuje zahteve politike in katerega cilj je ponovna vzpostavitev uravnotežene plačilne bilance ter zmožnosti financiranja izključno na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa makroekonomskega prilagajanja upošteva priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126 in 148 Pogodbe, ter svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa si prizadeva za razširitev, okrepitev in poglobitev potrebnih ukrepov politike.

4.           Svet se lahko s kvalificirano večino in na podlagi priporočila Komisije odloči za odobritev posojila zadevni državi članici, pri čemer v tem primeru odobri tudi program makroekonomskega prilagajanja, povezan s tem posojilom.

5.           Sklep o odobritvi posojila vsebuje znesek, največjo povprečno zapadlost, ceno posojila, največje število obrokov, obdobje razpoložljivosti posojila, glavne pogoje gospodarske politike in druga podrobna pravila, potrebna za izvajanje pomoči.

6.           Komisija in zadevna država članica skleneta memorandum o soglasju, ki vsebuje podrobne podatke o programu makroekonomskega prilagajanja. Komisija o memorandumu o soglasju obvesti Evropski parlament in Svet.

7.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom z rednimi pregledovalnimi misijami spremlja napredek pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja. Ekonomsko-finančnemu odboru poroča vsako četrtletje. Zadevna država članica v celoti sodeluje s Komisijo in Evropsko centralno banko. Zlasti Komisiji in Evropski centralni banki zagotovi vse podatke, za katere meni, da so potrebni za spremljanje programa. Zadevna država članica ima tudi obveznosti iz člena 6(2).

8.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom skupaj z zadevno državo članico preuči spremembe programa makroekonomskega prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino in na priporočilo Komisije odobri morebitne spremembe programa.

9.           Če se pri spremljanju iz odstavka 7 pojavijo bistvena odstopanja od programa makroekonomskega prilagajanja, lahko Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije sprejme sklep, da zadevna država članica ne izpolnjuje dogovorjenih pogojev za finančno pomoč. Izplačila finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe se prekinejo.

10.         Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije najpozneje šest mesecev po sprejetju sklepa iz odstavka 9 sprejme sklep, da bo ponovno začel izplačevati pomoč, če meni, da zadevna država članica izpolnjuje dogovorjene pogoje za finančno pomoč. Če tak sklep ni sprejet v navedenem roku, se v skladu s to uredbo izplačila finančne pomoči Unije ne izplačujejo več.

11.         Če ima zadevna država članica nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko za ta namen vzpostavi skupine strokovnjakov s predstavniki držav članic ter drugih evropskih in/ali ustreznih mednarodnih institucij. Tehnična pomoč lahko vključuje predstavnika, ki je nastanjen v državi članici, in podporno osebje, ki organom svetujejo v zvezi z izvajanjem programa prilagajanja.

12.         Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevno državo članico povabi, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa prilagajanja.

13.         Parlament zadevne države članice lahko predstavnike Komisije povabi, da se udeležijo izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja.

Člen 4 Pogoji za odobritev kreditnih linij

1.           Dostop do preventivne pogojene kreditne linije je omejen na države članice s še vedno načeloma dobrim gospodarskim in finančnim stanjem. Opravljena bo celovita presoja, ali je država članica upravičena do preventivne pogojene kreditne linije, pri čemer bo ta ocena temeljila na naslednjih merilih za upravičenost:

(a) spoštovanju priporočil in sklepov Sveta, sprejetih na podlagi členov 121 in 126 Pogodbe. Države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, lahko še vedno dostopajo do preventivne pogojene kreditne linije, če v celoti spoštujejo priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe;

(b) vzdržnem javnofinančnem dolgu;

(c) spoštovanju obveznosti na podlagi postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem. Države, ki so v postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, lahko še vedno dostopajo do preventivne pogojene kreditne linije, če se zavežejo, da bodo odpravile neravnotežja, ki jih je ugotovil Svet;

(d) preteklemu dostopanju do kapitalskih trgov po razumnih pogojih;

(e) vzdržnem zunanjem položaju;

(f) odsotnosti težav s solventnostjo bank, ki bi sistematično ogrožale stabilnost bančnega sistema.

2.           Dostop do kreditne linije pod razširjenimi pogoji je na voljo državam članicam, ki ne izpolnjujejo nekaterih meril za upravičenost, ki se zahtevajo pri dostopu do preventivne pogojene kreditne linije, vendar katerih splošno gospodarsko in finančno stanje je še vedno dobro. Zadevne države članice po posvetovanju s Komisijo in Evropsko centralno banko pripravijo popravljalne ukrepe, katerih cilja sta:

(a) obravnavanje meril za upravičenost iz odstavka 1, za katera se šteje, da niso izpolnjena, in

(b) zagotavljanje stalnega spoštovanja drugih meril za upravičenost iz odstavka 1.

Člen 5 Postopek za odobritev kreditnih linij

1.           Država članica, ki želi prejeti kreditno linijo, o tem obvesti Komisijo, Evropsko centralno banko in Ekonomsko-finančni odbor.

2.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.

3.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko oceni, ali zadevna država članica izpolnjuje pogoje iz člena 4 za dostop do preventivne pogojene kreditne linije ali kreditne linije pod razširjenimi pogoji.

4.           Svet s kvalificirano večino in na priporočilo Komisije odloča o odobritvi preventivne pogojene kreditne linije ali kreditne linije pod razširjenimi pogoji za začetno obdobje enega leta. Sklep o odobritvi kreditne linije vsebuje znesek, pristojbino za razpoložljivost kreditne linije, cene, ki se uporabljajo za sprostitev sredstev, obdobje razpoložljivosti, največjo povprečno zapadlost najetega posojila in druge določbe, potrebne za izvajanje pomoči. Sklep o odobritvi kreditne linije pod razširjenimi pogoji vsebuje tudi opis popravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 4(2).

5.           Komisija in zadevna država članica skleneta memorandum o soglasju, ki podrobno določa pogoje v zvezi s kreditno linijo.

6.           Komisija lahko na zahtevo zadevne države članice kreditno linijo dvakrat podaljša za šest mesecev, potem ko Ekonomsko-finančni odbor obvesti o svoji oceni spoštovanja pogojev za upravičenost.

7.           Če je kreditna linija odobrena, Komisija spremlja stalno spoštovanje meril za upravičenost, pri čemer o svojih ugotovitvah vsake tri mesece obvešča Ekonomsko-finančni odbor. Komisija v primeru črpanja kreditne linije ponovno oceni njeno primernost. Če Komisija na podlagi te ocene ugotovi, da kreditna linija ni več primerna za odpravo težav zadevne države članice, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči za ukinitev razpoložljivosti kreditne linije in zadevni državi članici priporoči, naj predloži zahtevek za posojilo v skladu s postopkom iz člena 3.

8.           Država članica je v primeru odobritve kreditne linije pod razširjenimi pogoji ali črpanja preventivne pogojene kreditne linije v obdobju razpoložljivosti kreditne linije pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 6.

Člen 6 Okrepljen nadzor

1.           Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo ter v povezavi z Evropsko centralno banko, evropskimi nadzornimi organi, Evropskim odborom za sistemska tveganja in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom sprejme ukrepe za zagotavljanje uravnotežene plačilne bilance in preprečevanje morebitnih prihodnjih težav z dostopom do financiranja na trgu.

2.           Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, na zahtevo Komisije:

(a) Komisiji, Evropski centralni banki in ustreznemu(-nim) evropskemu(-im) nadzornemu(-im) organu(-om) z zahtevano pogostostjo sporoča razčlenjene podatke o razvoju dogodkov v finančnem sistemu. Komisija, Evropska centralna banka in ustrezen(-ni) evropski nadzorni organ(-i) ohranijo zaupnost prejetih razčlenjenih podatkov;

(b) pod nadzorom enega ali več ustreznih evropskih nadzornih organov izvaja stresne teste ali analize občutljivosti, potrebne za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne šoke, kot jih določita Komisija in Evropska centralna banka v povezavi z ustreznim(-i) evropskim(-i) nadzornim(-i) organom(-i) in Evropskim odborom za sistemska tveganja, ter z njimi izmenja podrobne rezultate;

(c) je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja eden ali več ustreznih evropskih nadzornih organov, predmet rednega ocenjevanja svojih zmogljivosti nadzora nad bančnim sektorjem;

(d) sporoča vse podatke, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij, določenih z Uredbo št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij;

(e) pripravi celovito neodvisno revizijo računovodskih evidenc države, ki se opravi ob usklajevanju z vrhovnimi nacionalnimi revizijskimi organi, in poroča o njej, da se ocenijo zanesljivost, popolnost in točnost teh javnih računovodskih evidenc za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V povezavi s tem Komisija (Eurostat) oceni kakovost podatkov, ki jih sporoči zadevna država članica, v skladu z Uredbo (ES) št. 679/2010;

(f) zagotovi dodatne podatke za namene spremljanja napredka pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja, če Svet v zvezi z njo sprejme odločitev v skladu s členom 126(6) Pogodbe.

3.           Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom:

(a) nemudoma pripravi izčrpno oceno medletnega izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje. V oceni zajame tudi finančna tveganja, povezana s subjekti v državni lasti in javnimi naročili, v kolikor bi ta lahko prispevala k čezmernemu primanjkljaju. Rezultat te ocene predloži Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru;

(b) redno poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru, in sicer za državo in njene podsektorje, o izvajanju proračuna med letom, proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani, ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov ter o naravi predvidenih ukrepov za doseganje ciljev. Poročilo se objavi.

4.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko, po potrebi z ustreznim(-i) evropskim(-i) nadzornim(-i) organom(-i) in, če je primerno, z Mednarodnim denarnim skladom izvaja redne pregledovalne misije v državi članici, ki je pod nadzorom, da bi preverila napredek pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3. O svojih ugotovitvah vsake tri mesece poroča Ekonomsko-finančnemu odboru, pri čemer zlasti oceni, ali bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe. Pregledovalne misije nadomestijo spremljanje na kraju samem iz člena 10a(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97.

5.           Če Svet na podlagi ocene iz odstavka 4 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni položaj v zadevni državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost Unije, lahko s kvalificirano večino in na predlog Komisije zadevni državi članici priporoči, naj zaprosi za posojilo v skladu s postopkom iz člena 3. Priporočilo in priprave pred sprejetjem tega priporočila se štejejo za zaupne, razen če se Svet odloči za njihovo objavo.

6.           Kadar se priporočilo, sprejeto v skladu z odstavkom 5, javno objavi:

(a) lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta zadevno državo članico povabi, da se udeleži izmenjave mnenj;

(b) lahko parlament zadevne države članice predstavnike Komisije povabi, da se udeležijo izmenjave mnenj.

Člen 7 Usklajenost s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem

1.           Program makroekonomskega prilagajanja in njegove spremembe iz člena 3(4) in (8) te uredbe nadomeščajo predložitev konvergenčnih programov iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.

2.           Če je zadevna država članica prejela priporočilo iz člena 126(7) Pogodbe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja:

(a) program makroekonomskega prilagajanja iz člena 3(4) in (8) te uredbe prav tako po potrebi nadomešča poročila iz člena 3(4a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97;

(b) letni proračunski cilji v programu makroekonomskega prilagajanja iz člena 3 te uredbe nadomeščajo letne proračunske cilje, ki so v skladu s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 predvideni v priporočilu, sprejetem v skladu s členom 126(7) Pogodbe;

(c) spremljanje iz člena 3(7) te uredbe nadomešča spremljanje iz člena 10(1) in člena 10a Uredbe (ES) št. 1467/97 ter spremljanje, ki je podlaga za vsako odločitev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

Člen 8 Usklajenost s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji

V državah članicah, v katerih se izvaja program makroekonomskega prilagajanja, ki ga odobri Svet v skladu s členom 3 te uredbe, se izvajanje Uredbe (EU) št. 1176/2011 prekine. Prekinitev velja do izteka programa makroekonomskega prilagajanja.

Člen 9 Usklajenost z evropskim semestrom za usklajevanje gospodarskih politik

Spremljanje iz člena 3 te uredbe nadomešča spremljanje in oceno evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik.

Člen 10 Izplačilo posojila

1.           Posojilo se praviloma izplačuje obročno.

2.           Komisija se brez poseganja v člen 3(9) odloči za izplačilo obrokov na podlagi spremljanja iz člena 3(7).

Člen 11 Sprostitev sredstev v okviru kreditne linije

1.           Zadevna država članica obvesti Komisijo o nameravanem črpanju sredstev iz kreditne linije vsaj 45 koledarskih dni vnaprej. Podrobna pravila so določena v sklepu iz člena 5(5).

2.           Komisija na podlagi spremljanja iz členov 5(7) in 6(4) sprejme odločitev o sprostitvi sredstev.

Člen 12 Najemanje in dajanje posojil

1.           Najemanje in dajanje posojil iz člena 2 se izvede v eurih.

2.           O značilnostih zaporednih obrokov, ki jih sprosti Unija v okviru instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči, se pogajata zadevna država članica in Komisija.

3.           Ko Svet sprejme odločitev o posojilu, je Komisija pooblaščena, da na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah najame posojilo v najugodnejšem času med načrtovanimi izplačili, da tako optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled izdajatelja Unije na teh trgih. Zbrana sredstva, ki še niso bila izplačana, vedno ostanejo na namenskem gotovinskem računu ali računu vrednostnih papirjev, s katerimi se posluje skladno s pravili za zunajproračunske operacije, in se jih lahko uporabi le za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam v okviru tega mehanizma.

4.           Kadar država članica prejme posojilo, ki vsebuje klavzulo o predčasnem vračilu, in se odloči za uporabo te možnosti, Komisija sprejme potrebne ukrepe.

5.           Na zahtevo zadevne države članice ter kadar okoliščine in posojilne pogodbe dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojila, lahko Komisija refinancira vsa prvotna posojila ali njihov del ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje.

6.           Komisija obvešča Ekonomsko-finančni odbor o razvoju ukrepov iz odstavka 5.

Člen 13 Stroški

Stroške, ki jih ima Unija pri sklepanju in izvajanju posameznega posla, krije zadevna država članica.

Člen 14 Upravljanje posojil

1.           Komisija vzpostavi potrebno ureditev za upravljanje posojil skupaj z Evropsko centralno banko.

2.           Zadevna država članica pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete finančne pomoči Unije. Poleg tega glavnico in zapadle obresti za posojilo prenese na račun Evropske centralne banke štirinajst delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.

3.           Brez poseganja v člen 27 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ima Evropsko računsko sodišče v zvezi z upravljanjem te pomoči pravico, da v zadevni državi članici izvaja finančni nadzor ali revizije, ki so po njegovem mnenju potrebne. Komisija ima, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, zlasti pravico poslati svoje uradnike ali ustrezno pooblaščene predstavnike, da v zadevni državi članici izvajajo tehnični ali finančni nadzor ali revizije, ki so v zvezi s pomočjo po njenem mnenju potrebne.

Člen 15 Nadzor po izteku pomoči

1.           Država članica, ki je prejela finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo, je po izteku pomoči pod nadzorom, dokler ne odplača najmanj 75 % glavnice finančne pomoči. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije podaljša nadzor po izteku pomoči.

2.           Država članica, ki je pod nadzorom po izteku pomoči, ima tudi obveznosti iz člena 6(2).

3.           Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko izvaja redne pregledovalne misije v državi članici, ki je pod nadzorom po izteku pomoči, da bi preverila njen gospodarski, fiskalni in finančni položaj. O svojih ugotovitvah vsako polletje poroča Ekonomsko-finančnemu odboru, pri čemer zlasti oceni, ali so potrebni popravljalni ukrepi.

4.           Svet lahko s kvalificirano večino in na predlog Komisije državi članici, ki je pod nadzorom po izteku pomoči, priporoči, naj sprejme popravljalne ukrepe.

Člen 16 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 332/2002 se razveljavi. Uredba, na podlagi katere je bila odobrena pomoč, se še naprej uporablja za to pomoč, dokler se ne izteče obdobje razpoložljivosti in so odplačani vsi neporavnani zneski.

Člen 17 Prehodna določba

Člen 15 se ne uporablja za države članice, v katerih se nadzor po izteku programa že izvaja in ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že prejele finančno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 332/2002.

Člen 18 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik