52012PC0152

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Iz člena 12 Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo[1] (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Ankare) ter člena 36 dodatnega Protokola k Sporazumu iz Ankare[2] (v nadaljnjem besedilu: Dodatni protokol) izhaja, da je treba prosto gibanje delavcev med Unijo in Turčijo zagotavljati postopno. Člen 9 Sporazuma iz Ankare določa, da je v okviru področja uporabe Sporazuma vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva prepovedana. Člen 39 Dodatnega protokola določa, da Pridružitveni svet sprejme ukrepe socialne varnosti za delavce s turškim državljanstvom, ki se gibljejo znotraj Unije, ter za njihove družinske člane, ki stalno prebivajo v Uniji, in navaja nekatera načela koordinacije, ki bi jih ti ukrepi morali uresničevati.

Sklep št. 3/80 Pridružitvenega Sveta o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropskih skupnosti za turške delavce in njihove družinske člane v okviru Pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980[3] (v nadaljnjem besedilu: Sklep št. 3/80) je prvi korak k izvajanju teh načel koordinacije socialne varnosti v Sporazumu iz Ankare in njegovega dodatnega protokola. Drugi korak, in sicer sprejetje uredbe za izvajanje določb Sklepa št. 3/80, ni bil nikoli storjen[4].

Medtem je Sodišče določilo, da imata člen 3(1) Sklepa št. 3/80, načelo nediskriminacije, in člen 6 tega sklepa, odprava pogoja stalnega prebivališča v zvezi z dajatvami, izplačanimi na podlagi Sklepa, neposredni učinek in se je nanju mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči.[5]

Za zagotovitev pravne varnosti in popolnega upoštevanja načela koordinacije sistemov socialne varnosti, ki jih vsebujeta Sporazum iz Ankare in njegov dodatni protokol, mora Pridružitveni svet sprejeti novi sklep, ki bo nadomestil Sklep št. 3/80. Prejšnji predlog Komisije za izvajanje Sklepa št. 3/80 bo umaknjen, ker je predvideno, da bo novi sklep Pridružitvenega sveta v enem koraku izvedel obveznosti v okviru Sporazuma in njegovega protokola.

Splošno ozadje

Določbe Sporazuma iz Ankare in Dodatnega protokola o prostem gibanju delavcev ter ukrepe, ki so bili sprejeti za njihovo izvajanje, zlasti Sklep Pridružitvenega Sveta št. 1/80, bi morali spremljati ustrezni ukrepi za koordinacijo socialne varnosti. Poleg tega člen 39 Dodatnega protokola vsebuje izrecne določbe za koordinacijo med sistemi socialne varnosti, ki jih je treba izvesti. V ta namen je potreben sklep Pridružitvenega sveta.

Poleg tega več drugih pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami vsebuje tudi določbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Ta predlog je del svežnja predlogov, ki vključujejo podobne predloge v zvezi s sporazumi z Albanijo, Črno goro in San Marinom. Prvi sveženj s podobnimi predlogi v zvezi z Alžirijo, Marokom, Tunizijo, Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Izraelom je Svet sprejel oktobra 2010[6].

Za sprejem stališča, ki ga Unija zavzame v Pridružitvenem svetu, je potreben sklep Sveta.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na ravni Evropske unije se sistemi socialne varnosti držav članic koordinirajo z Uredbo (EGS) št. 883/2004[7] in njeno izvedbeno uredbo (ES) št. 987/2009[8].

Uredba Sveta (ES) št. 1231/2010[9] razširja določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedene določbe ne uporabljajo le na podlagi njihovega državljanstva. Ta uredba že zajema načelo seštevanja zavarovalnih dob, ki so jih turški delavci pridobili v različnih državah članicah v zvezi z upravičenostjo do nekaterih dajatev, kakor so določene v členu 39(2) Dodatnega protokola k Sporazumu s Turčijo.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Turčija je povezana s projektom evropskega povezovanja od podpisa Pridružitvenega sporazuma iz Ankare leta 1963, ki je bil leta 1970 dopolnjen z Dodatnim protokolom. Cilj teh sporazumov, ki naj se doseže postopno, je prosti pretok delavcev med Turčijo in EU. Zaradi povezanosti s temi določbami, ki določajo program, člen 39 Dodatnega protokola določa določbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Polno izvajanje teh določb bo okrepilo posebne odnose s Turčijo, kakor je predvideno v členu 8 PEU. Hkrati bo lahko Turčija v pripravah svojega bodočega pristopa k EU uskladila svoje politike o koordinaciji sistemov socialne varnosti s politikami EU.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Ta predlog za koordinacijo sistemov socialne varnosti držav članic in Turčije bo nadomestil Sklep št. 3/80. Predlog je skoraj popolnoma enak svežnju šestih osnutkov sklepov Pridružitvenega sveta oziroma sklepov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta glede Alžirije, Maroka, Tunizije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Izraela, v zvezi s katerimi je Svet oktobra 2010 sprejel stališče Evropske unije. Podrobna pogajanja o vsebini takšnih sklepov so potekala v Svetu v letu 2010. Ta pogajanja so sledila temeljiti razpravi z vsemi državami v okviru Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

Ocena učinka

Člena 39 Dodatnega protokola k Sporazumu s Turčijo vsebuje določbe o koordinaciji med sistemi socialne varnosti držav članic in Turčije. Poleg tega več drugih pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami vsebujejo tudi določbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Vse zahtevajo sklep zadevnega organa, ustanovljenega z navedenimi sporazumi, tako da lahko začnejo veljati načela, določena v členu 39.

Namen določb o socialni varnosti v takšnih sporazumih je, da delavec iz zadevne pridružene države lahko prejme nekatere dajatve socialne varnosti, ki jih določa zakonodaja držav članic, ki velja zanj ali je zanj veljala. To se na osnovi vzajemnosti uporablja tudi za državljana EU, ki dela v pridruženi državi.

Ker so vse določbe v predlogih, ki jih zajema trenutni sveženj predlogov glede štirih pridruženih držav (Albanija, Črna gora, San Marino in Turčija) skoraj enake – in tudi skoraj enake prvemu svežnju šestih sklepov glede Alžirije, Maroka, Tunizije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Izraela, ki ga je Svet sprejel leta 2010, bo to olajšalo uporabo teh določb s strani nosilcev socialne varnosti držav članic. Nacionalni nosilci socialne varnosti bodo zaradi uporabe teh predlogov lahko imeli finančne posledice, saj morajo na primer zagotoviti dajatve, kakor so opredeljene v členu 39 Dodatnega protokola. Vendar pa ta člen zadeva zgolj osebe, ki prispevajo ali so prispevale v nacionalni sistem socialne varnosti zadevne države, kakor je določeno v okviru njene nacionalne zakonodaje. V vsakem primeru je v tem trenutku težko oceniti natančen učinek teh predlogov na nacionalne sisteme socialne varnosti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Ta predlog vsebuje Sklep Sveta o stališču, ki ga Unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Sporazumom s Turčijo, in v Prilogi osnutek sklepa Pridružitvenega sveta na področju socialne varnosti.

Predlagani sklep Pridružitvenega sveta izpolnjuje zahteve člena 39 Dodatnega sporazuma po takšnem sklepu z namenom vzpostavitve načel socialne varnosti, ki jih ta vsebuje. Sklep poleg tega vsebuje izvedbene določbe v zvezi z navedenimi določbami člena 39 Dodatnega protokola k Sporazumu s Turčijo, ki jih Uredba (EU) št. 1231/2010 še ne zajema. Poleg tega je posebna določba namenjena – kot v Sklepu št. 3/80 – izvajanju člena 9 Sporazuma na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.

Poleg tega predlagani sklep Pridružitvenega sveta zagotavlja, da se določbe o izvozu dajatev in dodeljevanje družinskih dajatev na osnovi vzajemnosti uporabljajo tudi za delavce EU, ki so zakonito zaposleni v Turčiji, in njihove družinske člane, ki zakonito stalno prebivajo v Turčiji. Ker naj bi sklep Pridružitvenega sveta pri tem presegel področje delovanja člena 39 Dodatnega protokola, temelji osnutek sklepa Pridružitvenega sveta tudi na členu 22(3) Sporazuma iz Ankare.

Pravna podlaga

Sklep Sveta o stališču, ki ga je treba zavzeti v Pridružitvenem svetu na podlagi člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v povezavi s členom 48 PDEU.

Dejansko Sporazum iz Ankare in Dodatni protokol določata pravni položaj, ki ga je treba razlikovati od pravnega položaja, ki ga določajo drugi ustrezni pridružitveni sporazumi z določbami socialne varnosti, ker – v primerjavi z drugimi sporazumi – Sporazum iz Ankare in Dodatni protokol jasno določata prosti pretok delavcev kot cilj, ki ga je treba zagotavljati postopno. S tem v zvezi je pojem prostega gibanja delavcev treba razumeti enako kot v ustreznih določbah Unije (glej člen 12 Sporazuma iz Ankare).

Res je, da prosti pretok delavcev med Turčijo in EU sploh ni bil dosežen in da zato sedanjega pravnega položaja ni mogoče opisati kot razširitev notranjega trga glede prostega pretoka oseb (kot v primeru EGP in Švice). Glede na različne perspektive iz Pridružitvenega sporazuma in Dodatnega protokola, katerih namen je načela iz določb Unije prostem pretoku delavcev[10] čim bolj razširiti na turške državljane, mora tudi izvajanje določb socialne varnosti, tesno povezanih s pretokom delavcev, imeti pravno podlago v členu 48 PDEU.

Načelo subsidiarnosti

Dodatni protokol določa načela o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jih morajo vse države članice enako uporabljati. Ta načela bi se torej morala izvajati pod enotnimi pogoji, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Države članice imajo še naprej izključno pristojnost pri določanju, organizaciji in financiranju svojih nacionalnih sistemov socialne varnosti.

Predlog zgolj prispeva h koordinaciji sistemov socialne varnosti držav članic in Turčije v korist državljanov teh držav. Poleg tega predlog ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov socialne varnosti, sklenjenih med državami članicami in Turčijo, kadar slednji zagotavljajo ugodnejšo obravnavo zadevnih oseb.

Predlog zmanjšuje finančno in upravno breme za nacionalne organe, ker je del svežnja podobnih predlogov, ki zagotavljajo enotno uporabo določb socialne varnosti, ki jih vsebujejo pridružitveni sporazumi s tretjimi državami.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: Sklep Sveta (ki v Prilogi vsebuje osnutek sklepa Pridružitvenega sveta).

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov.

Druge možnosti, kot je predlagani ukrep, ni. Člen 39 Dodatnega protokola k Sporazumu zahteva sklep Pridružitvenega sveta. Svet v skladu s členom 218(9) Pogodbe za namen določitve stališč, ki jih Unija zavzame v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar mora ta organ sprejeti sklepe s pravnim učinkom, sprejme sklep.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Poenostavitev

Predlog bo privedel do poenostavitve upravnih postopkov za nacionalne javne organe in poenostavitve upravnih postopkov za zasebne stranke.

Podrobna obrazložitev predloga

A. Sklep Sveta o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Pridružitvenim sporazumom s Turčijo, v zvezi z določbami o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Člen 1

Ta člen določa sprejetje stališča EU v Pridružitvenem svetu EU-Turčija.

B. Priloženi osnutek sklepa Pridružitvenega sveta v zvezi z določbami o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jih vsebuje Sporazum.

Del I: Splošne določbe

Člen 1

V tem členu so za namene zakonodaje države članice in zakonodaje Turčije opredeljeni pojmi „sporazum“, „Uredba“, „Izvedbena uredba“, „država članica“, „delavec“, „družinski član“, „zakonodaja“, „dajatve“ in „izvozne dajatve“, za druge pojme, ki se uporabljajo v priloženem sklepu, pa se sklicuje na Uredbo in Izvedbeno uredbo.

Člen 2

V tem členu so v skladu z besedilom člena 39 Dodatnega protokola k Sporazumu s Turčijo opredeljene osebe, ki jih zajema priloženi sklep.

Člen 3

V tem členu je določeno, da osebe, ki jih zajema Sporazum, ne smejo biti deležne diskriminatorne obravnave glede dajatev socialne varnosti, ki jih ta zadeva.

Del II

Odnosi med državami članicami in Turčijo

Ta del priloženega sklepa zajema načela, ki jih vsebuje člen 39(4) Dodatnega protokola s Turčijo ter klavzulo o vzajemnosti v zvezi z državljani EU in njihovimi družinskimi člani.

Člen 4

Ta člen vsebuje načelo izvoza denarnih dajatev, kakor je določeno v členu 39(4) Dodatnega protokola s Turčijo, in pojasnjuje, da je to načelo omejeno na dajatve iz člena 1(1)(i) priloženega sklepa, v katerem so navedene dajatve iz tega odstavka.

Del III

Druge določbe

Člen 5

Ta člen vsebuje splošne določbe za sodelovanje med državami članicami in njihovimi nosilci na eni strani ter Turčijo in njenimi nosilci na drugi strani, kakor tudi med upravičenci in zadevnimi nosilci. Te določbe so podobne določbam, navedenim v prvem in tretjem pododstavku člena 76 (3), (4) ter (5) Uredbe (ES) št. 883/2004.

Člen 6

Ta člen določa postopke administrativnih preverjanj in zdravniških pregledov, ki so podobni navedenim v členu 87 Uredbe (ES) št. 987/2009. Poleg tega zagotavlja možnost sprejetja drugih izvedbenih določb na tem področju.

Člen 7

Ta člen se nanaša možnost uporabe postopka za reševanje sporov, ki je določen v Sporazumu.

Člen 8

Ta člen se nanaša na Prilogo II k priloženemu Sklepu, ki je podobna Prilogi XI k Uredbi (ES) št. 883/2004, in ki je potrebna za določitev potrebnih posebnih določb za uporabo zakonodaje Turčije v zvezi s priloženim Sklepom.

Člen 9

Ta člen omogoča, da se upravni postopki iz obstoječih sporazumov med državo članico in Turčijo pod določenimi pogoji še naprej uporabljajo.

Člen 10

Ta člen določa možnost sklepanja dodatnih upravnih dogovorov.

Člen 11

Prehodne določbe iz tega člena so podobne prehodnim določbam iz člena 87(1), (3), (4), (6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004. Poleg tega je na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-485/07 Akdas o neposrednem učinku člena 6(1) Sklepa št. 3/80 bila sprejeta določba za zaščito pravic turških delavcev, ki so bile zagotovljene pred začetkom veljavnosti tega sklepa, in sicer s prejemanjem pokojnine ali dajatve države članice.

Člen 12

Ta člen pojasnjuje pravni status prilog in priloženega sklepa ter postopkov za njihovo spremembo.

Člen 13

Ta člen določa datum začetka veljavnosti priloženega sklepa.

2012/0076 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, v zvezi z določbami o koordinaciji sistemov socialne varnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 48 v zvezi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo[11] (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Ankare) in Dodatni protokol k Sporazumu z dne 23. novembra 1970[12] (v nadaljnjem besedilu: Dodatni protokol) določata, da je treba prosto gibanje delavcev med Unijo in Turčijo zagotavljati postopno.

(2)       Člen 9 Sporazuma iz Ankare določa, da je v okviru področja uporabe Sporazuma vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva prepovedana.

(3)       Člen 39 Dodatnega protokola določa, da Pridružitveni svet sprejme ukrepe socialne varnosti za delavce s turškim državljanstvom, ki se gibljejo v Skupnosti, in za njihove družinske člane, ki stalno prebivajo v Skupnosti.

(4)       Kot prvi korak k izvajanju člena 39 Dodatnega protokola in člena 9 Sporazuma na področju socialne varnosti je bil sprejet Sklep št. 3/80 o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropskih skupnosti za turške delavce in njihove družinske člane v okviru Pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980[13] (v nadaljnjem besedilu: Sklep št. 3/80).

(5)       Zagotoviti je treba, da se na področju socialne varnosti polno uporabljata člen 9 Sporazuma in člen 39 Dodatnega protokola.

(6)       Posodobiti je treba vsebino Sklepa št. 3/80 tako, da bodo njegove določbe odražale razvoj na področju koordinacije sistemov socialne varnosti Evropske unije[14].

(7)       Sklep št. 3/80 se zato razveljavi in nadomesti s sklepom Pridružitvenega sveta, ki v enem samem koraku izvede ustrezne določbe Sporazuma in Dodatnega protokola o koordinaciji sistemov socialne varnosti –

SPREJEL NASLEDNJI sklep:

Člen 1

Stališče, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, v zvezi z določbami o koordinaciji sistemov socialne varnosti, temelji na osnutku sklepa Pridružitvenega sveta, priloženega temu sklepu.

Predstavniki Unije v Pridružitvenem svetu se lahko sporazumejo o manjših spremembah tega osnutka sklepa brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Pridružitvenega sveta se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

Osnutek

SKLEP št. …/…. Pridružitvenega sveta EU-TURČIJA

z dne …

v zvezi z določbami o koordinaciji sistemov socialne varnosti

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo[15] in zlasti člena 22(3) Sporazuma,

ob upoštevanju Dodatnega protokola z dne 23. novembra 1970[16] in zlasti člena 39 Dodatnega protokola,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Ankare) in Dodatni protokol k Sporazumu z dne 23. novembra 1970 (v nadaljnjem besedilu: Dodatni protokol) določata, da je treba prosto gibanje delavcev med Unijo in Turčijo zagotavljati postopno.

(2) Člen 9 Sporazuma določa, da je v okviru področja uporabe Sporazuma vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva je prepovedana.

(3) Člen 39 Dodatnega sporazuma določa koordinacijo sistemov socialne varnosti Turčije in držav članic ter načela za takšno koordinacijo.

(4) Člen 39 Dodatnega protokola določa, da Pridružitveni svet sprejme ukrepe socialne varnosti za delavce s turškim državljanstvom, ki se gibljejo v Skupnosti, in za njihove družinske člane, ki stalno prebivajo v Skupnosti.

(5) Kot prvi korak k izvajanju člena 39 Dodatnega protokolu je bil sprejet Sklep št. 3/80 Pridružitvenega Sveta o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropskih skupnosti za turške delavce in njihove družinske člane v okviru Pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980[17] (v nadaljnjem besedilu: Sklep št. 3/80).

(6) Zagotoviti je treba, da se na področju socialne varnosti polno uporabljata člen 9 Sporazuma in člen 39 Dodatnega protokola.

(7) Posodobiti je treba vsebino Sklepa št. 3/80 tako, da bi njegove določbe odrazile nedavni razvoj na področju koordinacije sistemov socialne varnosti Evropske unije.

(8) Uredba Sveta (ES) št. 1231/2010[18] že razširja določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 in Uredbe (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedene določbe še ne uporabljajo le na podlagi njihovega državljanstva. Uredba (EU) št. 1231/2010 že zajema načelo, da se glede na upravičenost do nekaterih dajatev seštevajo zavarovalne dobe, ki so jih turški delavci pridobili v različnih državah članicah, kakor je določeno v členu 39(2) Dodatnega protokola.

(9) Sklep št. 3/80 se zato razveljavi in nadomesti s sklepom Pridružitvenega sveta, ki v enem samem koraku izvede vsa načela o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jih vsebujeta Sporazum in Dodatni protokol.

(10) V zvezi z uporabo načela nediskriminacije ta sklep ne bi sme dajati nobenih dodatnih pravic, ki izhajajo iz določenih dejstev ali dogodkov, ki so se zgodili na ozemlju druge pogodbenice in se na podlagi zakonodaje prve pogodbenice ne upoštevajo, razen pravice do izvoza nekaterih dajatev.

(11) Pri uporabi tega sklepa je treba pravico delavcev do družinskih dajatev pogojevati s tem, da družinski člani zakonito stalno prebivajo s temi delavci v državi članici, kjer so delavci zaposleni. Kar zadeva njihove družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi, npr. v Turčiji, ta sklep ni podlaga za upravičenost do družinskih dajatev.

(12) Morda bo treba določiti posebne določbe, ki ustrezajo posameznim značilnostim zakonodaje Turčije, z namenom olajšanja uporabe pravil koordinacije.

(13) Da bi se zagotovila nemotena koordinacija sistemov socialne varnosti držav članic in Turčije, je treba vzpostaviti posebne določbe o sodelovanju med državami članicami in Turčijo ter med zadevno osebo in nosilcem pristojne države.

(14) Za zaščito oseb, zajetih s tem sklepom, in za zagotovitev, da te ne izgubijo pravic zaradi začetka njegove veljavnosti, je treba sprejeti prehodne določbe –

SPREJEL NASLEDNJI sklep:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve

1.           V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)          „Sporazum“ je Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo;

(b)          „Uredba“ je Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[19], kakor se uporablja v državah članicah Evropske unije;

(c)          „Izvedbena uredba“ je Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[20];

(d)          „država članica“ je država članica Evropske unije;

(e)          „delavec“ je,

(i)      za namene zakonodaje držav članic, oseba, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba v smislu člena 1(a) Uredbe;

(ii)      za namene zakonodaje Turčije, oseba, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba v smislu navedene zakonodaje;

(f)           „družinski član“ je,

(i)      za namene zakonodaje države članice, družinski član v smislu člena 1(i) Uredbe;

(ii)      za namene zakonodaje Turčije, družinski član v smislu navedene zakonodaje;

(g)          „zakonodaja“ je,

(i)      kar zadeva države članice, zakonodaja v smislu člena 1(1) Uredbe, ki se uporablja za dajatve, ki jih zajema ta sklep;

(ii)      kar zadeva Turčijo, ustrezna zakonodaja, ki se uporablja v Turčiji v zvezi z dajatvami, ki jih zajema ta sklep;

(h)          „dajatve“ so,

(i)      kar zadeva države članice, dajatve v smislu člena 3 Uredbe;

(ii)      kar zadeva Turčijo, ustrezne dajatve, ki veljajo v Turčiji;

(i)           „izvozne dajatve“ so,

(i)      kar zadeva države članice:

– starostne pokojnine,

– družinske pokojnine,

– pokojnine v zvezi z nesrečo pri delu in poklicno boleznijo,

– invalidske pokojnine,

v smislu Uredbe, z izjemo posebnih denarnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, kakor so navedene v Prilogi X k Uredbi;

(ii)      kar zadeva Turčijo, ustrezne dajatve, ki jih določa zakonodaja Turčije, z izjemo posebnih denarnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, kakor jih določa Priloga I k temu sklepu.

2.           Drugi pojmi v tem sklepu imajo pomen, ki jim je dodeljen:

(a)          kar zadeva države članice, v Uredbi in Izvedbeni uredbi;

(b)          kar zadeva Turčijo, v ustrezni zakonodaji, ki se uporablja v Turčiji.

Člen 2

Osebe, ki jih ta sklep zajema

Ta sklep se uporablja:

(a)          za turške delavce, ki so ali so bili zakonito zaposleni na ozemlju države članice ter za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove preživele osebe,

(b)          za družinske člane delavcev iz točke (a), če ti družinski člani zakonito stalno prebivajo ali so zakonito stalno prebivali z zadevnim delavcem, v času njegove zaposlitve v državi članici;

(c)          za delavce, ki so državljani države članice in so ali so bili zakonito zaposleni na ozemlju Turčije ter za katere velja ali je veljala zakonodaja Turčije, in za njihove preživele osebe ter

(d)          za družinske člane delavcev iz točke (c), če ti družinski člani zakonito stalno prebivajo ali so zakonito stalno prebivali z zadevnim delavcem, v času njegove zaposlitve v Turčiji.

Člen 3

Enaka obravnava

1.           Turški delavci, ki so zakonito zaposleni v državi članici, in njihovi družinski člani, ki zakonito stalno prebivajo z njimi, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani države članice, v kateri so zaposleni, glede dajatev v smislu člena 1(1)(h).

2.           Delavci, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni v Turčiji, in njihovi družinski člani, ki zakonito stalno prebivajo z njimi, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani Turčije glede dajatev socialne varnosti v smislu člena 1(1)(h).

Del II

ODNOSI MED DRŽAVAMI ČLANICAMI IN TURČIJO

Člen 4

Odprava pogoja stalnega prebivališča

1.           Izvozne dajatve v smislu člena 1(1)(i), do katerih so upravičene osebe iz člena 2(a) in (c), se ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker upravičenec stalno prebiva,

(i)           za namene dajatev v okviru zakonodaje države članice, na ozemlju Turčije, ali

(ii)          za namene dajatev v okviru zakonodaje Turčije, na ozemlju države članice.

2.           Družinski člani delavca iz člena 2(b) so upravičeni do izvoznih dajatev v smislu člena 1(1)(i)(i) na enak način kot družinski člani delavca, ki je državljan zadevne države članice, če ti družinski člani stalno prebivajo na ozemlju Turčije.

3.           Družinski člani delavca iz člena 2(d) so upravičeni do izvoznih dajatev v smislu člena 1(1)(i)(ii) na enak način kot družinski člani delavca, ki je državljan Turčije, če ti družinski člani stalno prebivajo na ozemlju države članice.

DEL III

DRUGE DOLOČBE

Člen 5

Sodelovanje

1.           Države članice in Turčija se obveščajo o vseh spremembah v svoji zakonodaji, ki bi lahko vplivale na izvajanje tega sklepa.

2.           Za namene tega sklepa si organi in nosilci držav članic ter Turčije medsebojno nudijo vso pomoč in ravnajo, kot da izvajajo svojo lastno zakonodajo. Administrativna pomoč, ki jo nudijo omenjeni organi in nosilci, je praviloma brezplačna. Pristojni organi držav članic in Turčije pa se lahko med seboj dogovorijo za povračilo nekaterih stroškov.

3.           Organi in nosilci držav članic ter Turčije lahko za namene tega sklepa komunicirajo neposredno med seboj in z udeleženimi osebami oziroma njihovimi zastopniki.

4.           Nosilci in osebe, ki jih zajema ta sklep, se morajo medsebojno obveščati in sodelovati, da se zagotovi pravilno izvajanje tega sklepa.

5.           Zadevne osebe morajo o vsakršni spremembi v svojih osebnih ali družinskih razmerah, ki vplivajo na njihovo pravico do dajatev v okviru tega sklepa, čim prej obvestiti nosilce pristojne države članice ali Turčije, kadar je slednja pristojna država, in države članice stalnega prebivališča ali Turčije, kadar je slednja država stalnega prebivališča.

6.           V primeru neizpolnjevanja obveznosti obveščanja iz odstavka 5 se lahko uporabijo sorazmerni ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo. Ti ukrepi so enakovredni ukrepom, ki se uporabljajo v podobnih položajih po nacionalni zakonodaji, in vlagateljem zahtevkov v praksi ne preprečujejo ali pretirano otežujejo uresničevanja njihovih pravic iz tega sklepa.

7.           Države članice in Turčija lahko sprejmejo nacionalne predpise, ki določajo pogoje za preverjanje upravičenosti do dajatev, da se upošteva dejstvo, da upravičenci začasno ali stalno prebivajo zunaj ozemlja države članice, v kateri se nahaja nosilec, pristojen za izplačilo dajatev. Takšne določbe so sorazmerne, brez diskriminacije na podlagi državljanstva in v skladu z načeli tega sklepa. Pridružitveni svet obvestijo o takšnih določbah.

Člen 6

Administrativna preverjanja in zdravniški pregledi

1.           Ta člen se uporablja za osebe iz člena 2, ki prejemajo izvozne dajatve iz člena 1(1)(i), in za nosilce, pristojne za izvajanje tega sklepa.

2.           Če prejemnik dajatev ali vlagatelj zahtevka za dajatve ali njegov družinski član začasno ali stalno prebiva na ozemlju države članice, nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, pa se nahaja v Turčiji, ali začasno ali stalno prebiva v Turčiji, nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, pa se nahaja v državi članici, opravi zdravniški pregled na zahtevo tega nosilca nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča upravičenca v skladu s postopki, ki jih določa zakonodaja, ki jo uporablja ta nosilec.

              Nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, po potrebi obvesti nosilca v kraju začasnega ali stalnega prebivališča o kakršnih koli posebnih zahtevah, ki jih je treba upoštevati, in pregledih, ki jih je treba opraviti med zdravniškim pregledom.

              Nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča pošlje poročilo nosilcu, ki je pristojen za izplačilo dajatev in je zahteval zdravniški pregled.

              Nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, si pridrži pravico, da upravičenca napoti na zdravniški pregled k zdravniku po svoji izbiri, bodisi na ozemlju, kjer prejemnik dajatev ali vlagatelj zahtevka za dajatev začasno ali stalno prebiva, bodisi v državi, v kateri se nahaja nosilec, pristojen za izplačilo dajatev. Vendar je upravičenec lahko pozvan, da se vrne v državo nosilca, pristojnega za izplačilo dajatev, samo pod pogojem, da je sposoben opraviti potovanje, ne da bi to vplivalo na njegovo zdravje, in če s tem povezane potne stroške in stroške bivanja krije nosilec, pristojen za izplačilo dajatev.

3.           Če prejemnik dajatev ali vlagatelj zahtevka za dajatve ali njegov družinski član začasno ali stalno prebiva na ozemlju države članice, nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, pa se nahaja v Turčiji, ali začasno ali stalno prebiva v Turčiji, če se nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, nahaja v državi članici, opravi administrativno preverjanje na zahtevo nosilca, pristojnega za izplačilo dajatev, nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča.

              Nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča pošlje poročilo nosilcu, ki je pristojen za izplačilo dajatev in je zahteval administrativno preverjanje.

              Nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, si pridrži pravico, da sam izbere strokovnjaka, ki bo preveril položaj upravičenca. Vendar je upravičenec lahko pozvan, da se vrne v državo nosilca, pristojnega za izplačilo dajatev, samo pod pogojem, da je sposoben opraviti potovanje, ne da bi to vplivalo na njegovo zdravje, in če s tem povezane potne stroške in stroške bivanja krije nosilec, pristojen za izplačilo dajatev.

4.           Ena ali več držav članic in Turčija se lahko dogovorijo o drugih upravnih določbah, če o tem obvestijo Pridružitveni svet.

5.           Kot izjema od načela brezplačne vzajemne administrativne pomoči iz člena 5(2) tega sklepa dejanski znesek stroškov preverjanj iz odstavkov 2 in 3 tega člena povrne nosilcu, ki je bil naprošen, da preverjanja opravi, nosilec, pristojen za izplačilo dajatev, ki ju je zahteval.

Člen 7

Uporaba člena 25 Sporazuma

Člen 25 Sporazuma se uporabi v primeru, da katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz členov 5 in 6.

Člen 8

Posebne določbe za uporabo zakonodaje Turčije

Pridružitveni svet lahko po potrebi določi posebne določbe za uporabo zakonodaje Turčije v Prilogi II.

Člen 9

Upravni postopki iz obstoječih dvostranskih sporazumov

Upravni postopki iz obstoječih dvostranskih sporazumov med državo članico in Turčijo se lahko še naprej uporabljajo pod pogojem, da ti postopki ne zožujejo pravic ali obveznosti zadevnih oseb, ki jih določa ta sklep.

Člen 10

Sporazumi o dopolnjevanju postopkov za izvajanje tega sklepa

Ena ali več držav članic in Turčija lahko sklenejo sporazume kot dopolnjevanje upravnih postopkov za izvajanje tega sklepa, zlasti za preprečevanje goljufij in napak ter boj proti njim.

DEL IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Prehodne določbe

1.           Po tem sklepu ni mogoče pridobiti nobene pravice za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti.

2.           Ob upoštevanju odstavka 1 se pravica po tem sklepu pridobi, tudi če se nanaša na zavarovalni primer, ki je nastal pred začetkom njegove veljavnosti.

3.           Dajatve, ki niso bile dodeljene ali ki so mirovale zaradi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča zadevne osebe, se na zahtevo zadevne osebe zagotovijo oziroma ponovno dodelijo z datumom začetka veljavnosti tega sklepa pod pogojem, da zaradi že prej zagotovljenih pravic ni bil izplačan pavšalni znesek.

4.           Če se zahtevek iz odstavka 3 predloži v dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa, pravice, ki izhajajo iz tega sklepa, veljajo z datumom začetka veljavnosti tega sklepa, zakonodaja katere koli države članice ali Turčije v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa se ne sme uporabiti proti zadevnim osebam.

5.           Če se zahtevek iz odstavka 3 predloži po preteku dveletnega obdobja po datumu začetku veljavnosti tega sklepa, pravice, ki niso bile izgubljene ali časovno omejene, veljajo z datumom, ko je bil predložen zahtevek, in za njih veljajo ugodnejše določbe v skladu z zakonodajo katere koli države članice ali Turčije.

6.           Pravice osebe, ki ji pokojnino ali posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, zagotavlja država članica pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, ki so posledica neposrednega učinka člena 6(1) Sklepa št. 3/80 Pridružitvenega sveta, se ne omejijo ali odvzamejo na podlagi tega sklepa.

Člen 12

Prilogi k temu sklepu

Prilogi k temu sklepu sta sestavni del Sklepa.

Člen 13

Razveljavitev

Sklep št. 3/80 Pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980 se razveljavi z datumom začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

            Za Pridružitveni svet

            Predsednik

PRILOGA I

SEZNAM POSEBNIH TURŠKIH DENARNIH DAJATEV, ZA KATERE SE NE PLAČUJEJO PRISPEVKI

PRILOGA II

POSEBNE DOLOČBE ZA UPORABO ZAKONODAJE TURČIJE

[1]               UL 217, 29.12.1964, str. 3687/64.

[2]               UL L 293, 29.12.1972, str. 3.

[3]               UL C 110, 25.4.1983, str. 60.

[4]               Komisija je 2. 2. 1983 predložila predlog uredbe za izvajanje Sklepa št. 3/80, COM (83) 13.

[5]               Sodišče ES, zadeva C–262/96, Sürül, zadeva C–485/07, Akdas.

[6]               UL L 306, 23.11.2010.

[7]               UL L 166, 30.04.2004, str. 1.

[8]               UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

[9]               UL L 344, 29.12.2010, str. 1. V składu s protokoloma št. 21 in 22 Danska in Združeno kraljestvo nista zavezana k uporabi Uredbe (EU) št. 1231/2010 in ta zanju ne velja. Vendar je Združeno kraljestvo še naprej zavezano k uporabi in zanj velja prejšnja Uredba (ES) št. 859/2003, UL L124, 20.5.2003, str.1.

[10]             Glej Sodišče, zadeva C-275/02, Ayaz, odstavka 44–45, zadeva C-467/02, Cetinkaya, odstavka 42–43.

[11]               UL 217, 29.12.1964, str. 3687/64.

[12]               UL L 293, 29.12.1972, str. 3.

[13]               UL C 110, 25.4.1983, str. 60.

[14]               Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, UL L 166, 30.4.2004, str. 1; Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009, UL L 284, 30.10.2009, str. 1; Uredba (EU) št. 1231/10 Evropskega parlamenta in Sveta o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva, UL L 344, 29.12.2010, str.1.

[15]               UL 217, 29.12.1964, str. 3687/64.

[16]               UL L 293, 29.12.1972, str. 3.

[17]               UL C 110, 25.4.1983, str. 60.

[18]               UL L 344, 29.12.2010, str. 1.

[19]               UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

[20]               UL L 284, 30.10.2009, str. 1.