52012PC0129

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu (MKDSP) iz leta 2006 je skoraj soglasno sprejela Mednarodna organizacija dela (ILO) 23. februarja 2006 v Ženevi. Uporablja se v mednarodnem pomorskem prometu in zajema bistvene zadeve, kakor so minimalne zahteve za delo pomorščakov na ladji (naslov I MKDSP), pogoji zaposlovanja (naslov II MKDSP), nastanitev, rekreacijske zmogljivosti, hrana in preskrba (naslov III MKDSP), varovanje zdravja, zdravniška oskrba, socialni ukrepi in druge oblike socialnega varstva (naslov IV), skladnost in izvrševanje (naslov V), da zagotavlja dostojne delovne in življenjske pogoje na ladjah, ter postopke za izvajanje teh določb. Konvencija se lahko šteje za prvi kodeks o delu v pomorstvu za več kot 1,2 milijona pomorščakov po vsem svetu ter za lastnike ladij in pomorske narode po svetu.

Države članice EU in Komisija so od vsega začetka podpirale delo Mednarodne organizacije dela na tem področju. EU meni, da je MKDSP z določitvijo minimalnih skupnih standardov za vse zastave in pomorščake dragocen prispevek k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v pomorskem sektorju na svetovni ravni. V tem smislu je EU že sprejela Odločbo Sveta 2007/431/ES z dne 7. junija 2007 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006[1]. Nekatere države članice so jo že ratificirale (Španija, Bolgarija, Luksemburg, Danska, Latvija, Nizozemska), druge pa se na to pripravljajo. V bistvu nacionalna zakonodaja držav članic na splošno zagotavlja večje varstvo in je podrobnejša od standardov ILO. Pogoj za ohranitev skladnosti med mednarodnimi in nacionalnimi standardi ter ratifikacijo Konvencije je obsežen pregled nacionalnih zakonodaj, ki zahteva veliko časa.

Doslej je MKDSP ratificiralo 22 držav, ki predstavljajo več kot 45 % tonaže svetovnega ladjevja, za začetek veljavnosti MKDSP pa je potrebnih 30 ratifikacij in 33 % tonaže svetovnega ladjevja.

EU je sprejela tudi Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES[2]. Direktiva 2009/13/ES pomeni izjemen dosežek socialnega dialoga v sektorju.

S tem namenom je po eni strani predvideno, da se od držav članic zahteva uporaba Direktive 2009/13/ES, kadar uveljavljajo svoja pooblastila kot države zastave. Kot kaže, se je z Direktivo 2009/13/ES evropska zakonodaja uskladila z mednarodnimi standardi, ki jih je določila MKDSP. Ta direktiva je prevzela ustrezne določbe MKDSP, ki določajo pravice pomorščakov v zgoraj omenjenih naslovih I, II, III in IV.

Vendar evropski socialni partnerji, ki želijo izvajati svoj sporazum z uporabo odločbe Sveta na podlagi člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije, nimajo pooblastila za vključitev določb o izvrševanju iz naslova V MKDSP v svoj sporazum in so zato zaprosili Komisijo, da s tem v zvezi ukrepa. Namen te pobude je storiti prav to, z odgovornostmi države pristanišča.

Pobuda je del politike EU o pomorskih poklicih. Kot je Komisija navedla v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018[3], si EU z ukrepi, ki po potrebi vključujejo Komisijo, države članice in sam sektor, resnično prizadeva, da bi poudarila privlačnost pomorskih poklicev za Evropejce. To v celoti velja za izvajanje MKDSP, ki znatno izboljšuje delovne in življenjske pogoje na ladjah. Sporočilo poudarja, da sporazum med socialnimi partnerji EU o izvajanju bistvenih elementov te konvencije priča o široki podpori sektorja na tem področju in da so zato cilji ukrepov EU in držav članic:

– napredek v smeri hitre ratifikacije MKDSP v državah članicah in pravočasnega sprejetja predlogov Komisije na podlagi sporazuma socialnih partnerjev o izvajanju njenih bistvenih elementov v zakonodaji EU;

– zagotoviti učinkovito izvrševanje novih pravil z ustreznimi ukrepi, vključno z zahtevami glede nadzora države zastave in države pristanišča[4].

Bela knjiga Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu[5] poudarja pomen socialne agende za pomorski promet za izboljšanje delovnih mest in povečanje varnosti, Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen k Beli knjigi, pa predvideva predlog za učinkovito izvrševanje MKDSP.

Ta predlog je tesno povezan s Predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornostih države zastave za izvrševanje Direktive 2009/13/ES.

1.1.        Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu

Kot na splošno priznava in izrecno navaja ILO, je sektor pomorskega prometa prvi „resnično globalni sektor na svetu“, ki „zahteva ustrezen mednarodni regulativni odziv – globalne standarde, ki veljajo za celotni sektor“.

MKDSP, ki je bila sprejeta leta 2006, zagotavlja celovite pravice in varstvo pri delu za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost in zastavo ladje.

Cilj MKDSP je doseganje dostojnih delovnih pogojev za pomorščake in zagotavljanje poštene konkurence za kakovostne lastnike ladij. MKDSP določa pravice pomorščakov do dostojnih pogojev dela na številnih področjih in je bila zasnovana tako, da je uporabna na svetovni ravni, lahko razumljiva, se lahko posodablja in enotno izvršuje. Zasnovana je bila tudi tako, da postane globalni instrument, znan kot „četrti steber“ sistema mednarodnih predpisov o kakovostnem ladijskem prometu, ki dopolnjuje tri glavne konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO): Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (konvencija SOLAS), Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (konvencija STCW) ter Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL).

MKDSP vsebuje štiri naslove, ki obravnavajo pravice pomorščakov: naslov 1 o minimalnih zahtevah za delo pomorščakov na ladji, naslov 2 o pogojih zaposlovanja, naslov 3 o nastanitvi, rekreacijskih zmogljivostih, hrani in preskrbi ter naslov 4 o varovanju zdravja, zdravstveni oskrbi ter socialni zaščiti in socialni varnosti.

Poleg tega MKDSP v naslovu 5 vsebuje mehanizme za izboljšanje nadzora na vseh ravneh: ladje, družbe, države zastave, države pristanišča in države, iz katere izhajajo delavci, ter sistem ILO za globalno in enotno skladnost ter preverjanje. Skupaj z veljavnim sklopom pravil je bil potreben tudi učinkovitejši sistem za izvrševanje in skladnost, da se zaradi varnosti in zaščite ladij ter varstva okolja odstranijo podstandardne ladje.

Zato mora EU prek nadzora države zastave in države pristanišča poskrbeti za sredstva, s katerimi se zagotovi uporaba ustreznih delovnih standardov MKDSP v pomorstvu, na vseh ladjah, ki pristajajo v pristaniščih EU, ne glede na narodnost pomorščakov.

Izvrševanje standardov MKDSP prek nadzora države zastave in države pristanišča je treba obravnavati tudi kot način za omejevanje socialnega dampinga, ki izkrivlja delovne pogoje na ladji in kaznuje lastnike ladij, ki zagotavljajo dostojne delovne pogoje v skladu s pravili ILO.

1.2.        Odgovornosti pomorske inšpekcije države pristanišča na podlagi MKDSP

Za zagotavljanje izpolnjevanja določb ustreznih instrumentov na ladji so odgovorni lastniki, poveljniki ladij in države zastave. Vendar nekatere države zastave teh predpisov ne izvršujejo pravilno. S tem ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz dogovorjenih mednarodnih pravnih instrumentov ali so preveč popustljive pri uporabi standardov v pomorskem prometu, zato nekatere ladje plujejo v nevarnih razmerah, ki ogrožajo življenja in tudi morsko okolje. To je kot odziv na dejansko stanje privedlo do vzpostavitve pomorske inšpekcije države pristanišča.

Države pristanišča kot sistem usklajenih postopkov za inšpekcijski pregled lahko uveljavljajo pristojnosti za plovila, ki pristajajo v njihovih pristaniščih, in pomenijo „varnostno mrežo“ za odkrivanje podstandardnih ladij, pri čemer je glavni cilj morebitna odstranitev takšnih ladij. V tem okviru je nujno razviti tesno sodelovanje med državami zastave in državami pristanišča.

Za zdaj že obstajajo pomorske inšpekcije države pristanišča, ki urejajo socialne standarde na podlagi konvencij ILO, zlasti v skladu s Konvencijo o minimalnih normativih v trgovski mornarici, 1976 (ILO št. 147), ki se sklicuje na:

_ Konvencijo o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);

_ Konvencijo o minimalni starosti zaposlenih na ladjah (spremenjena), 1936 (št. 58);

_ Konvencijo o minimalni starosti zaposlenih na ladjah, 1920 (št. 7);

_ Konvencijo o zdravniških pregledih mornarjev, 1946 (št. 73);

_ Konvencijo o preprečevanju nesreč pomorščakov, 1970 (št. 134) (člena 4 in 7);

_ Konvencijo o nastanitvi posadke na ladji (spremenjena), 1949 (št. 92);

_ Konvencijo o prehrani in oskrbi ladijskih posadk, 1946 (št. 68) (člen 5);

_ Konvencijo o minimalni strokovni usposobljenosti poveljnikov in oficirjev trgovske mornarice, 1936 (št. 53) (člena 4 in 3);

– Konvencijo o pogodbi o zaposlitvi mornarjev, 1926 (št. 22);

– Konvencijo o repatriaciji mornarjev pomorske plovbe, 1926 (št. 23);

– Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87);

– Konvencijo o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98).

Te konvencije so bile združene v MKDSP iz leta 2006, vendar še vedno veljajo, ker jih morda želijo nekatere podpisnice še naprej uporabljati, ne da bi ratificirale MKDSP.

MKDSP vsebuje določbe o pomorski inšpekciji države pristanišča, ki zahtevajo preveritve skladnosti z MKDSP na tujih ladjah, ki pristajajo v pristaniščih držav podpisnic. Države pristanišča delujejo kot druga obrambna črta za izvrševanje MKDSP in prispevajo k odstranjevanju podstandardnega ladjevja. Konvencija vsebuje tudi klavzulo „izključitev ugodnejše obravnave“. V skladu s to klavzulo vsaka država podpisnica izvaja svoje odgovornosti v skladu s Konvencijo tako, da ladjam, ki plujejo pod zastavo katere koli države, ki ni ratificirala Konvencije, ne zagotavljajo ugodnejše obravnave, kakor ladjam, ki plujejo pod zastavo katere koli države, ki je ratificirala Konvencijo. Ta klavzula bi morala spodbujati enotnost v povezavi z inšpekcijskimi pregledi in učinkovito prispevati k veljavnim enakim konkurenčnim pogojem za pomorski promet.

V praksi MKDSP opredeljuje posebni in enostavni postopek. Začetni inšpekcijski pregled se opravi zaradi preveritve dokumentov, ki jih je izdala država zastave (spričevalo o delu v pomorstvu in izjava o skladnosti dela v pomorstvu), in obhoda ladje zaradi pregleda stanja posadke in ladje, vključno s strojnico in prostori za nastanitev, ter ugotavljanja, ali izpolnjujejo ustrezne standarde. Na podlagi strokovne presoje inšpektorjev pomorske inšpekcije države pristanišča, ki so odkrili utemeljene razloge za domnevo, da stanje ladje ne izpolnjuje mednarodnih standardov, se lahko opravi podrobnejši inšpekcijski pregled, zlasti v primerih, ko bi lahko pomanjkljivosti ogrožale varnost, zdravje ali varnost pomorščakov, kot jih zahteva MKDSP.

Vse pritožbe v zvezi s pogoji na ladji se temeljito preiščejo, sprejmejo se ukrepi, ki so po mnenju inšpektorja države pristanišča potrebni. Po potrebi se ladja zadrži, dokler se ne sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti.

Tako kot IMO, tudi ILO pripravlja mednarodne predpise z univerzalnim vplivom na podlagi stalnega sistema mednarodnih konvencij, predpisov, kodeksov in priporočil. Vendar ILO nima neposrednega vpliva na ladjah, zato je bila potrebna dodatna zakonodaja na ravni EU in nacionalni ravni.

1.3         Sedanja zakonodaja EU

1.3.1      Direktiva 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča[6]

Na ravni EU je namen Direktive 2009/16/ES prispevati k občutnemu zmanjšanju števila podstandardnega ladjevja:

(a) s povečevanjem usklajenosti z mednarodnimi predpisi in ustreznimi predpisi EU o pomorski varnosti, pomorski zaščiti in varstvu morskega okolja ter bivalnih in delovnih razmerah na ladjah vseh zastav;

(b) z vzpostavitvijo skupnih meril za inšpekcijo ladij s strani države pristanišča ter uskladitvijo postopkov za inšpekcijski pregled in zadržanje, ob primernem upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj v okviru Pariškega memoranduma o soglasju (Pariški MOU[7]);

(c) z izvajanjem v okviru EU sistema pomorske inšpekcije, ki temelji na inšpekcijskih pregledih v EU in na območju podpisnic Pariškega MOU, cilj katerega je, da je pogostost inšpekcijskih pregledov odvisna od njihovega rizičnega profila, kar pomeni, da bodo na bolj rizičnih ladjah inšpekcijski pregledi podrobnejši in bolj pogosti.

1.3.2      Direktiva 2009/13/ES

Na podlagi sporazuma med EU in socialnimi partnerji Direktiva 2009/13/ES izvaja nekatere standarde MKDSP v okviru prava Unije. Zlasti njena priloga je vključila ustrezne elemente iz naslovov 1, 2, 3 in 4 MKDSP o minimalnih zahtevah za delo na ladjah (zdravniško spričevalo, najnižja starost, usposabljanje in kvalifikacije), pogojih zaposlovanja (pogodbe o zaposlitvi pomorščakov, repatriacija, odškodnina za izgubo ali potopitev ladje, število članov ladijske posadke, poklicni razvoj, razvoj znanj in spretnosti ter možnosti za zaposlitev pomorščakov), določbe o nastanitvi, rekreacijskih zmogljivostih, hrani in preskrbi, določbe o varovanju zdravja, zdravstveni oskrbi in socialni zaščiti, vključno z odgovornostjo lastnika ladje in dostopom do zmogljivosti na kopnem, ter na koncu tudi določbe o pritožbenih postopkih na ladji.

Če ni izrecno določeno drugače, Direktiva 2009/13/ES velja za vse ladje v javni ali zasebni lasti, ki običajno opravljajo trgovske posle, razen za ladje, ki so namenjene za ribištvo ali podobne dejavnosti, ter tradicionalno grajene ladje, kot so arabske jadrnice dhow in džunke.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Države članice EU so dejavno sodelovale pri pogajanjih o MKDSP skupaj s Komisijo, ki je organizirala usklajevanje stališč EU. Vse države članice EU so sprejele MKDSP leta 2006.

Poleg tega je celovito javno posvetovanje junija 2011 državam članicam in zainteresiranim stranem dalo priložnost, da izrazijo svoja stališča.

Obstaja splošno soglasje, da je za izvrševanje zahtev MKDSP potrebno posodobiti zakonodajo v zvezi z državo zastave in državo pristanišča.

Posebni pozitivni učinki, ki so bili poudarjeni, zajemajo krepitev varnosti v pomorskem prometu, izboljšanje kakovosti ladijskega prometa, zagotavljanje pogojev za bolj pošteno konkurenco med prevozniki iz EU in prevozniki, ki niso iz EU, ter med zastavami EU in zastavami, ki niso iz EU.

Zainteresirane strani so omenile tudi boljšo kakovost delovnih mest za vse pomorščake, in sicer za pomorščake iz EU, ki delajo na ladjah pod zastavo EU, pomorščake na ladjah, ki ne plujejo pod zastavo EU, tudi zunaj EU, ter za pomorščake, ki niso iz EU in delajo na ladjah, ki ne plujejo pod zastavo EU.

Delovna skupina za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu, neodvisni organ, ki ga je ustanovil podpredsednik Siim Kallas julija 2010 in je svoje delo končal junija 2011 ter izdal poročilo[8] s priporočili glede politik za spodbujanje pomorske stroke v Evropi, je priporočila izvrševanje MKDSP.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Vsebina predloga

3.1.1      Sprememba Direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča

Čeprav se Direktiva 2009/16/ES že sklicuje na MKDSP (uvodna izjava 5) in standarde ILO (Priloga IV), pa jo je treba posodobiti tako, da bo upoštevala nove dokumente in ureditve, ki jih prinaša MKDSP.

Zato predlog spreminja Direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča, da bo:

– med dokumente, ki jih morajo preverjati inšpektorji, vključila spričevalo o delu v pomorstvu in izjavo o skladnosti dela v pomorstvu;

– razširila področje inšpekcijskih pregledov na nove elemente (na primer za vsakega pomorščaka obstoj ustrezne pogodbe o delu z vključenimi ustreznimi klavzulami, ki sta jo podpisali obe pogodbeni stranki);

– razširila področje preiskave v primeru pritožb in predvidela ustrezni postopek.

3.1.2      Podrobna obrazložitev predloga

Člen 1 vsebuje vse spremembe, ki jih je treba vključiti v Direktivo 2009/16, da se uskladi z zahtevami MKDSP.

Dopolniti je treba več členov sedanje Direktive 2009/16/ES (člena 2 in 19) ter priloge I, IV, V in X, da se v seznamu mednarodnih konvencij navede sklicevanje na MKDSP in se omenijo novi dokumenti, ki izhajajo iz MKDSP, in sicer spričevalo o delu v pomorstvu in izjava o skladnosti dela v pomorstvu.

V bistvu je MKDSP določila predpise za obravnavanje pritožb, skupaj s posebnimi postopki, ki jih je treba upoštevati in so nekoliko drugačni od določb Direktive 2009/16 ter se uporabljajo za sklop zadev, ki je širši od socialnih standardov. Cilj ni, da se sedanji sistem pritožb, opredeljen v Direktivi 2009/16, spremeni, temveč da se ga dopolni s postopkom, primernim za pritožbe, ki se nanašajo na MKDSP. Zato so bile v predlog vključene posebne določbe (člen 1(7)).

Vključene so tudi spremembe, ki so povezane z dejstvom, da se Direktiva 2009/16/ES po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe spreminja prvič; vključiti je bilo treba nova pravila o prenesenih in izvedbenih pooblastilih.

3.1.3      Obrazložitveni dokumenti, ki so priloženi k obvestilu o ukrepih za prenos

Na podlagi Skupnih političnih izjav (UL 2011/C 369/02; UL 2011/C 369/03) Komisija zdaj preučuje potrebo po obrazložitvenih dokumentih za vsak primer posebej. Ta predlog spreminja le omejeno število pravnih obveznosti obstoječe direktive, zato se meni, da zaradi sorazmernosti obrazložitveni dokumenti v tem predlogu niso upravičeni. Zato ta predlog ne vsebuje uvodne izjave o obrazložitvenih dokumentih.

3.2         Pravna podlaga

Člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

3.3         Načelo subsidiarnosti

Usklajeni predpisi o izvrševanju v celotni EU bi naj prispevali k zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev, da se preprečijo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu na račun varnosti v pomorskem prometu ter zagotovijo dostojni delovni in življenjski pogoji za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost. Kot učinkovite za zagotavljanje boljšega nadzora ladij, ki pristajajo v pristaniščih EU, so se pokazale zlasti izkušnje pri pomorski inšpekciji države pristanišča na ravni EU, ki združuje vire in zagotavlja izmenjavo informacij.

3.4         Načelo sorazmernosti

Izvrševanje MKDSP s pomorsko inšpekcijo države pristanišča na podlagi predpisov EU se zdi najučinkovitejši način za zagotavljanje skladnosti z navedeno konvencijo z uporabo obstoječih instrumentov.

3.5         Izbira instrumentov

V smislu minimalnih standardov, ki jih morajo izvajati države članice z ukrepi v svojih nacionalnih sistemih in na področju deljenih pristojnosti, je ustrezni instrument direktiva.

3.6         Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006.

2012/0062 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Mednarodna organizacija dela je 23. februarja 2006 sprejela Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (Konvencija), da bi ustvarila enoten, skladen instrument, ki v čim večji meri zajema vse sodobne standarde iz obstoječih mednarodnih konvencij in priporočil o delovnih standardih v pomorstvu ter tudi temeljna načela iz drugih mednarodnih konvencij o delovnih standardih.

(2)       Odločba Sveta 2007/431/ES z dne 7. junija 2007[11] je pooblastila države članice, da ratificirajo Konvencijo. Državam članicam se priporoča, da Konvencijo čim prej ratificirajo.

(3)       Konvencija določa delovne standarde v pomorstvu za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost in zastavo ladje.

(4)       Pomemben del standardov Konvencije se izvaja v zakonodaji EU z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 in Direktivo 1999/63/ES. Navedene standarde iz Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/13/ES in/ali Direktive 1999/63/ES, morajo države članice izvajati v skladu z omenjenima direktivama.

(5)       Konvencija vsebuje določbe o izvrševanju, ki opredeljujejo odgovornosti držav pristanišča. Da bi zagotovili varnost in se izognili izkrivljanju konkurence, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da preverijo skladnost s Konvencijo vseh morskih ladij, ki pristajajo v njihovih pristaniščih, ne glede na državo, v kateri so registrirane.

(6)       Nadzor države pristanišča ureja Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča[12], ki mora med konvencije, katerih izvajanje preverjajo organi držav članic v pristaniščih Unije, vključiti Konvencijo.

(7)       Predpisi Unije bi morali odražati tudi postopke, določene v Konvenciji za obravnavanje pritožb v zvezi z zadevami, ki jih ureja.

(8)       Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Direktive 2009/16/ES, je treba Direktivo spremeniti, da se na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila. Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov o uporabi enotnega elektronskega obrazca za poročanje in spremljanje takšnih pritožb pri organih države pristanišča ter za določitev meril za rizični profil ladje na podlagi člena 10 Direktive 2009/16/ES. To je dejansko zelo tehnična naloga, ki se izvede v okviru načel in meril, določenih z navedeno direktivo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[13].

(9)       Komisijo je treba v zvezi s spremembami Priloge VI k Direktivi 2009/16/ES, ki vsebuje seznam „navodil“, sprejetih s Pariškim MOU, pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da ostanejo postopki uporabni in izvršljivi na ozemljih držav članic v skladu s tistimi, ki so dogovorjeni na mednarodni ravni. Možnost Komisije, da navedene postopke hitro posodobi, bo prispevala k doseganju enakih konkurenčnih pogojev za pomorstvo na svetovni ravni. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(10)     Del obveznosti iz te direktive se ne bo uporabljal za države članice, ki nimajo morskih obal in morskih pristanišč. Tako se za Avstrijo, Češko, Madžarsko, Luksemburg in Slovaško uporabljajo samo tiste obveznosti, ki veljajo za ladje, ki plujejo pod zastavo teh držav članic, brez poseganja v dolžnost sodelovanja držav članic pri zagotavljanju kontinuitete med pomorskimi in drugimi vrstami upravljanja prometa.

(11)     Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(12)     Direktivo 2009/16/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)     Ta direktiva bi morala začeti veljati istega dne kot Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/16/ES

Direktiva 2009/16/ES se spremeni:

(1)        Člen 2 se spremeni:

(a)        v točki 1 se doda točka (i):

„(i) Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006“

(b)        v točki 3 se na koncu stavka dodajo naslednje besede:

„ali njeno posodobljeno različico“.

(c)        v točki 18 se na koncu stavka dodajo naslednje besede:

„v njegovi posodobljeni različici“.

(d)        v točki 21 se na koncu stavka dodajo naslednje besede:

„v njeni posodobljeni različici“.

(e)        dodata se točki 23 in 24:

„(23) ,Spričevalo o delu v pomorstvu‘ pomeni spričevalo iz Predpisa 5.1.3 Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu.

(24) ,Izjava o skladnosti dela v pomorstvu‘ pomeni izjavo iz Predpisa 5.1.3 Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu.“

(f)         doda se naslednji odstavek:

„Šteje se, da so v tej direktivi vsi sklici na konvencije, vključno s sklici na spričevala in druge dokumente, sklici na posodobljene različice navedene konvencije“.

(2)        V členu 3 se doda odstavek 5:

„5. Uporaba in/ali razlaga te direktive v nobenem primeru ni zadostna podlaga za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, ki se urejajo s socialno zakonodajo Unije.“

(3)        V členu 8 se črta odstavek 4.

(4)        V členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Komisiji se podelijo izvedbena pooblastila, da določi metodologijo za ocenjevanje splošnih parametrov tveganja in parametrov tveganja, določenih na podlagi preteklih inšpekcij, ki so predvidene v tej direktivi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 31(3).“

(5)        V členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Obseg razširjenega inšpekcijskega pregleda, vključno z nevarnejšimi deli, je določen v Prilogi VII. Komisiji se podelijo izvedbena pooblastila, da podrobno opredeli posebnosti, ki jih je treba preveriti na nevarnejših delih, navedenih v tej prilogi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 31(3)“.

(6)        V členu 15 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisiji se podelijo izvedbena pooblastila, da podrobno opredeli usklajene načine za izvajanje postopkov, opisanih v navodilih iz Priloge VI, vključno s preverjanji iz odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 31(3).“

(7)        Vstavi se člen 18a:

            „Člen 18a

Pritožbe v zvezi s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu

1.           Če pritožba v zvezi z zadevami, ki jih ureja Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, ni bila rešena na ravni ladje, pomorski inšpektor države pristanišča takoj obvesti državo zastave ter jo zaprosi za nasvet in načrt ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v predpisanem roku. Poročilo o inšpekcijskem pregledu se pošlje z elektronskimi sredstvi v inšpekcijsko bazo podatkov iz člena 24.

2.           Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena, se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila, da določi enotni elektronski obrazec in postopek za poročanje o ukrepih, ki jih sprejmejo države članice. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 31(3).“

(8)        Členu 19 se doda naslednji odstavek:

„11. Pristojni organ o zadevah, ki se urejajo s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu, takoj obvesti tudi ustrezne lastnike ladij in organizacije pomorščakov v državi pristanišča, v kateri je bil opravljen inšpekcijski pregled.“.

(9)        V členu 23 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Komisiji se podelijo izvedbena pooblastila, da določi enotne obrazce za poročanje pilotov in pristaniških organov o nepravilnostih ter beleženje sprejetih ukrepov, postopkov, ki jih je treba upoštevati, ter načinov in tehničnih medijev, ki jih je treba uporabiti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 31(3).“

(10)      V členu 27 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisiji se podelijo izvedbena pooblastila, da določi načine objave podatkov iz zgornjega odstavka, merila za združevanje ustreznih podatkov in pogostost posodobitev. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 31(2).“

(11)      Vstavita se člena 30a in 30b:

„Člen 30a

Delegirani akti

Komisija je v skladu s členom 30b pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o spremembah Priloge VI k tej direktivi, da na seznam iz te priloge vključi dodatna navodila v zvezi s pomorsko inšpekcijo države pristanišča, ki jih sprejme organizacija Pariški MOU.

Člen 30b

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo iz člena 30a se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastil iz člena 30a. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 30a, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od prejema uradnega sporočila o aktu ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

(12)      Člen 31 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 31

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Kadar je treba v primerih in zgornjih odstavkov 2 in 3 mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se ta postopek konča brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.“

(13)      Člen 32 se razveljavi.

(14)      V točki II 2B Priloge I se dodata naslednji alinei:

„– Ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni ratificirala ene ali več konvencij, navedenih v točki 1 člena 2.;

– Ladje, ki v svoji dokumentaciji nimajo dokazila, da je bil izveden dogovorjen načrt ukrepov za odpravo neskladnosti iz Standarda A5.2.1(6) MKDSP.“

(15)      V Prilogi IV se dodata točki 45 in 46:

„45. Spričevalo o delu v pomorstvu (glejte Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu (MKDSP));

46. Izjava o skladnosti dela v pomorstvu (MKDSP ILO)“.

(16)      V točki A Priloge V se dodajo točke 16, 17 in 18:

„16. Dokumenti, ki jih zahteva MKDSP, niso pripravljeni ali vzdrževani ali so nepravilno vzdrževani ali pripravljeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki jih zahteva MKDSP, ali so kako drugače neveljavni.

17. Delovni in življenjski pogoji na ladji ne izpolnjujejo zahtev MKDSP.

18. Ladja je zamenjala zastavo, da bi se izognila skladnosti z MKDSP.“

(17)      V točki 3.10 Priloge X se dodata točki 8 in 9:

„8. Pogoji na ladji očitno ogrožajo varnost, zdravje ali zaščito pomorščakov;

9. Neskladnost pomeni resno ali ponovljeno kršitev zahtev MKDSP (vključno s pravicami pomorščakov).“

Člen 2

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 161, 22.6.2007, str. 63

[2]           UL L 124, 20.5.2009, str. 30

[3]               COM(2009) 8

[4]               Glej odstavek 3 Sporočila.

[5]               COM(2011) 144 konč.

[6]               UL L 131, 28.5.2009, str. 57

[7]               Organizacijo sestavlja 27 sodelujočih pomorskih uprav in pokriva vode evropskih obalnih držav ter Severnoatlantskega bazena od Severne Amerike do Evrope. Sedanje države članice regije Pariškega MOU so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

[8]               Objavljeno 20. julija 2011: http://ec.europa.eu/transport/maritime/seafarers/doc/2011-06-09-tfmec.pdf

[9]               UL C […], […], str.[…].

[10]               UL C […], […], str.[…].

[11]               UL L 161, 22.6.2007, str. 63

[12]               UL L 131, 28.5.2009, str. 57.

[13]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.