OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

•           Splošno ozadje

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenska konvencija), in njegov produkt SIS 1+ sta bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

Razvoj druge generacije SIS (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001[1] in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[2]. SIS II bo nadomestil SIS 1+. Razvoj SIS II upošteva najnovejše dosežke na področju informacijske tehnologije in omogoča uvedbo dodatnih funkcij.

Določbe o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS II so v Uredbi (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[3] in Sklepu Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [4]. V teh dveh pravnih aktih je predvideno, da se za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, uporabljata z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki vlad držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+. S tem dnem bosta nadomestila določbe schengenskega pravnega reda, ki urejajo SIS 1+, zlasti ustrezne določbe Schengenske konvencije.

Preden pa bo to mogoče, bodo morali uporabniki SIS 1+ izvesti migracijo na okolje SIS II. Zato je bil oblikovan pravni okvir za migracijo s SIS 1+ na SIS II, in sicer z Uredbo Sveta (ES) št. 1104/2008[5] in Sklepom Sveta 2008/839/PNZ[6] z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (skupaj imenovana „instrumenta za migracijo“).

2.           Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj tega predloga je prenovitev Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ v enotni pravni instrument. Predlog zagotavlja revidirano pravno ureditev za migracijo s SIS 1+ na SIS II, ki državam članicam omogoča uporabo SIS II z vsemi njegovimi funkcijami od trenutka preklopa s SIS 1+ na SIS II.

Z obstoječo obveznostjo poročanja se zagotavlja, da je Evropski parlament ves čas obveščen o razvoju SIS II.

3.           Pravni elementi predloga

•           Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je člen 74 Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj zadeva ukrepe za zagotovitev sodelovanja med ustreznimi službami držav članic, pa tudi med temi službami in Komisijo pri politikah, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice.

•           Načelo subsidiarnosti

Ta predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, saj glavnega cilja predlaganega ukrepa, tj. migracije s SIS 1+ na SIS II, države članice ne morejo doseči same in se lahko zato bolje doseže na ravni Unije.

•           Načelo sorazmernosti

Ta predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego njegovega cilja. Skladen je z načelom sorazmernosti, saj je njegov primarni namen olajšanje migracije držav članic s SIS 1+ na SIS II.

•           Izbira instrumentov

Uredba Sveta je najprimernejša pravna oblika za prenovitev Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa 2008/839/PNZ, saj je tudi eden od pravnih aktov, ki se prenavljata, uredba. Poleg tega so potrebna enotna pravila in procesi za upravljanje razvoja in migracije SIS II. Določbe tega predloga uredbe so natančne in brezpogojne določbe, ki se neposredno uporabljajo in zaradi svoje narave ne zahtevajo, da bi jih države članice prenesle v svojo nacionalno zakonodajo.

•           Postopek v odboru

Zaradi razveljavitve Sklepa Sveta 486/1999 z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[7], ki velja od 1. marca 2011, je treba v določbo o postopku v odboru uvrstiti sklic na novo Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[8]. Regulativni postopek, ki se je uporabljal v okviru nekdanjega postopka v odboru, se v tem predlogu zamenja s postopkom pregleda.

Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ, s katerima se odbor ustanavlja, vsebujeta pravila o nekdanjem regulativnem postopku. Vendar bi morali obstoječi odbori v skladu s prehodnimi ukrepi iz Uredbe (EU) št. 182/2011 od 1. marca 2011 delati po novih pravilih, v tem primeru z uporabo postopka pregleda. Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ ni treba formalno spremeniti.

4.           Podrobna obrazložitev

Ta predlog vsebuje v celoti ali delno nove določbe o naslednjem:

(a) Prenovitev

Najprimernejši način za upoštevanje načela boljše priprave zakonodaje je, da se z zakonodajno tehniko prenovitve

a) izvedejo številne vsebinske spremembe dveh instrumentov za migracijo in

b) odpravi struktura stebrov, ki je povzročila obstoj dveh pravnih instrumentov s skoraj identično vsebino, saj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ni več smiselna.

V točki 2 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov[9] je določeno, da kadar je potrebna bistvena sprememba prejšnjega pravnega akta, tehnika prenavljanja omogoča sprejetje enotnega zakonodajnega besedila, ki hkrati vstavi želeno spremembo, jo kodificira z nespremenjenimi določbami prejšnjega akta in razveljavi prejšnji akt. V skupni izjavi o tej določbi Sporazuma so tri institucije izjavile, da je prenovitev lahko „vertikalna“, pri čemer novi pravni akt nadomesti en akt in njegove poznejše spremembe, ali „horizontalna“, pri čemer novi pravni akt nadomesti več predhodnih paralelnih aktov o isti zadevi.

Na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo nemogoče spremeniti instrument iz nekdanjega tretjega stebra. Zato je edina pravilna pravna tehnika vključitev Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa 2008/839/PNZ v enotni pravni akt z isto pravno podlago. Prenovitev instrumentov za migracijo zato kombinira elemente vertikalne in horizontalne prenovitve.

Ta predlog jasno loči med novimi in prilagojenimi določbami. Vsebuje klavzulo o preklicu in korelacijsko tabelo.

(b) Pravna ureditev migracije

Ta predlog uporablja diferencirani pravni pristop za dve fazi migracije s SIS 1+ na SIS II. Migracija se izvaja v dveh korakih, ki sta:

(1) nalaganje podatkov N.SIS II.

Fazo nalaganja podatkov N.SIS II še naprej ureja Schengenska konvencija.

(2) preklop z N.SIS na N.SIS II.

Ta diferencirani pristop omogoča državam članicam uporabo SIS II z vsemi njegovimi funkcijami od trenutka preklopa s SIS 1+ na SIS II, tako da določa uporabo Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ.

V skladu s členom 12 instrumentov za migracijo in njegovo dikcijo se migracija s SIS 1+ na SIS II opravi na podlagi naslova IV Schengenske konvencije. Vendar to pravilo preprečuje državam članicam, da uporabljajo SIS II z vsemi njegovimi funkcijami od trenutka, ko država članica opravi uspešen preklop s SIS 1+ na SIS II. Zaradi tega morajo države članice onemogočiti vse funkcije SIS II ki niso na voljo v SIS 1+, dokler Svet ne sprejme odločitve o datumu začetka uporabe Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/JHA.

Države članice iz Odbora SIS-VIS so 23. februarja 2011 pozvale Komisijo k takojšnjemu začetku prilagajanja pravnega okvira za migracijo, da bi ta odražal tehnični pristop k migraciji iz načrta migracije. V načrtu migracije je navedeno, da bodo v enem obdobju preklopa vse države članice ena za drugo opravile lastni preklop nacionalne aplikacije s SIS I na SIS II. Zaželeno je, da države članice, ki preklop opravijo, lahko uporabljajo SIS II v polnem obsegu od dneva preklopa in da jim ni treba čakati, da ga opravijo tudi druge države članice. Zato je treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ od dneva začetka preklopa s strani prve države članice. Obdobje migracije bi moralo biti čim krajše. Uporaba Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ državam članicam, ki še niso opravile preklopa ali so v zaostanku, ne onemogoča uporabe SIS II, omejenega na funkcije SIS 1+, med obdobjem intenzivnega spremljanja.

Predlog državam članicam omogoča, da uporabljajo vse napredne funkcije SIS II in pri tem tudi znatno prihranijo.

(c) Začasna struktura za migracijo

Uporaba Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ bo zamenjala člen 64 in člene 92 do 119 Schengenske konvencije, razen njenega člena 102a, kot je določeno v odstavku 1 člena 52 oziroma odstavku 1 člena 68 navedenih pravnih aktov. Ker člen 92a Schengenske konvencije vsebuje podrobna pravila o začasni strukturi za migracijo, je zaželeno, da ostane v veljavi med celotnim procesom migracije.

Začasna struktura za migracijo za delovanje SIS 1+ omogoča, da SIS 1+ in nekateri tehnični deli strukture SIS II, ki morajo delovati zaradi izvedbe postopne migracije z enega sistema na drugi, delujejo vzporedno v omejenem prehodnem obdobju.

Zato je treba vključiti ustrezne določbe člena 92a Schengenske konvencije v pravni okvir za migracijo.

•           Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

– Konvencija z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah[10] (Schengenska konvencija);

– Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[11];

– Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001[12] o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

– Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

– Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

– Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[13];

– Odločba Komisije 2007/170/ES in Sklep Komisije 2007/171/ES z dne 16. marca 2007 o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II[14];

– Uredba Sveta (ES) št. 189/2008 z dne 18. februarja 2008 o testih Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II)[15];

– Sklep Sveta 2008/173/ES z dne 18. februarja 2008 o testih schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II)[16];

– Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[17];

– Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[18];

– Sklep Komisije 2009/724/PNZ z dne 17. septembra 2009 o določitvi datuma za dokončanje migracije s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[19].

5.           Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

•           Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Strokovnjaki držav članic tesno sodelujejo pri nadaljnjem razvoju SIS II, zlasti v okviru Odbora SIS-VIS in Odbora za upravljanje globalnega programa. Poleg tega se o napredku SIS II stalno razpravlja v okviru pripravljalnih teles Sveta.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je tudi vključen v posvetovanje, saj bodo med migracijo naloženi tudi osebni podatki.

•           Povzetek in upoštevanje odgovorov

Ta predlog upošteva rezultate obširnih razprav z državami članicami, zlasti v okviru delovnih skupin Sveta SIS-TECH in SIS-SIRENE, in stališča članov Odbora za upravljanje globalnega programa. Poleg tega upošteva tudi poziv držav članic Komisiji, da se pravni okvir za migracijo uskladi s tehnično rešitvijo, ki so jo predlagali njihovi strokovnjaki.

•           Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ta predlog je bil pripravljen brez pomoči zunanjih strokovnjakov.

•           Ocena učinka

Za ta predlog se ne zahteva ocena učinka, saj gre za nadaljevanje tehničnega projekta brez jasno določljivih gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov.

6.           Proračunske posledice

Uredba (ES) št. 2424/2001 in Sklep 2001/886/PNZ določata, da se odhodki za razvoj SIS II krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije. V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 5 Sklepa Sveta 533/2007/PNZ se stroški vzpostavitve, delovanja ter vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije. Stroške preskušanja, delovanja in vzdrževanja vsakega N.SIS II krijejo zadevne države članice.

Uredba (ES) št. 1104/2008 in Sklep Sveta 2008/839/PNZ sta ohranila enaka načela porazdelitve stroškov, kot so navedena zgoraj. Vpeljana je bila nova kategorija stroškov, in sicer stroškov v zvezi z migracijo s SIS 1 na SIS II. Na podlagi členov 15 navedenih pravnih aktov se stroški migracije na centralni ravni, skupaj s stroški preskušanja, vzdrževanja in razvoja, (centralni SIS II in komunikacijska infrastruktura) krijejo iz splošnega proračuna Unije. Stroške, povezane z nacionalnimi N.SIS II, še vedno krijejo države članice.

Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ ter Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov[20] so vključili nacionalne sisteme SIS II med upravičene ukrepe, ki se sofinancirajo iz Sklada za zunanje meje (EBF). Tudi Odločba Komisije 2007/599/ES z dne 27. avgusta 2007 o izvajanju Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sprejetjem strateških smernic za obdobje 2007–2013[21] potrjuje SIS II kot eno od petih strateških prednostnih nalog Sklada za zunanje meje, saj priznava pomen zagotavljanja podpore skladnemu in pravočasnemu razvoju nacionalnih projektov hkrati s centralnim SIS II.

Od sprejetja vseh zgoraj navedenih pravnih aktov je bil projekt SIS II bistveno preusmerjen v letu 2010 po zaključku pomembnega preskušanja, t. i. mejnika 1. Poleg tega je zaradi razvoja pri uporabi SIS s strani uporabnikov (držav članic) nastala potreba po posodobitvi tehničnih zahtev SIS II v zvezi z uspešnostjo delovanja sistema in njegovo pomnilniško zmogljivostjo, ki so se znatno povečale po pristopu devetih novih držav članic in Švice. Nadgrajene funkcije so zajete v novi različici kontrolnega dokumenta vmesnika (ICD 3.0). Vse te spremembe so vplivale na stroške projekta na centralni in nacionalni ravni.

Kar zadeva proces migracije, sta razvoj zahtev in napredek pri izvajanju projekta povzročila ponovno opredelitev strukture za migracijo, časovnega razporeda migracije in zahtev glede preskušanja. Pomemben del dejavnosti, ki bi jih bilo treba zdaj izvajati na ravni držav članic zaradi migracije na SIS II, ni bil predviden niti ob sprejetju Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ niti med pripravo finančnega svežnja in večletnih programov v okviru Sklada za zunanje meje.

Zato je treba delno ponovno uskladiti načela porazdelitve stroškov v zvezi z migracijo s SIS 1 na SIS II. Nekatere dejavnosti na nacionalni ravni v zvezi z migracijo, zlasti sodelovanje držav članic pri dejavnostih preskušanja, povezanih z migracijo, bi se lahko sofinancirale iz proračunske postavke v oddelku splošnega proračuna Unije, namenjene SIS II. Ta možnost bi pokrila posebne in dobro opredeljene dejavnosti, ki bi presegale in se ne bi prekrivale z drugimi ukrepi, povezanimi s SIS II, ki bi se še naprej financirali prek Sklada za zunanje meje. Finančna pomoč, zagotovljena s tem predlogom, bi tako dopolnjevala pomoč iz Sklada za zunanje meje.

Ker je vzpostavitev nacionalnih sistemov primarna obveznost držav članic, je prispevek Unije neobvezen in ta predlog ni namenjen ustvarjanju obveznosti za Unijo. Zato je treba določiti zgornjo mejo prispevka Unije v zvezi z vsako državo članico. Ta predlog ne zahteva dodatnih odobritev, saj se bodo razpoložljive odobritve iz leta 2011 uporabile za kritje razlike med skupnimi stroški v letu 2012 in odobritvami iz proračunske postavke za SIS II za leto 2012.

Komisija bo ocenila in se odločila o sofinanciranju ter ga upravljala v skladu s proračunskimi in drugimi postopki, zlasti tistimi iz finančne uredbe. Države članice morajo spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti. Komisija bo pooblaščena, da opravi vse preglede in inšpekcije, potrebne za zagotovitev ustreznega upravljanja finančnih sredstev Unije in za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami ali nepravilnostmi. Računsko sodišče Evropske unije bo pooblaščeno za izvajanje revizij, kot to zahteva člen 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Stroški, ki nastanejo zaradi dejavnosti na ravni SIS 1+, tudi dopolnilnih dejavnosti Francije, ki deluje v imenu držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, se še naprej krijejo v skladu s členom 119 Schengenske konvencije. Ta člen določa, da stroške postavitve in delovanja tehničnega podpornega dela SIS 1+ iz člena 92(3) Konvencije, vključno s stroški povezave nacionalnih delov schengenskega informacijskega sistema s tehničnim podpornim delom, skupaj krijejo države članice, stroške postavitve in delovanja nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema pa krijejo države članice ločeno.

Komisija je pripravila oceno finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu.

7.           Dodatne informacije

•           Sprememba veljavne zakonodaje

S tem predlogom se Uredba (ES) št. 1104/2008 in Sklep 2008/839/PNZ prenovita v enotni pravni akt, tj. uredbo.

•           Uredba ne vsebuje datuma prenehanja veljavnosti

Glede na zapletenost procesa migracije, ki vključuje znatna tehnična tveganja, kljub temeljitim pripravam vseh zainteresiranih strani, se s tem predlogom zagotavlja zadostna prilagodljivost za odzivanje na nepričakovane težave, s katerimi bi se lahko med procesom migracije srečali centralni sistem ali eden ali več nacionalnih sistemov; zato ne vsebuje več datuma prenehanja veljavnosti.

V skladu s členom 55 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71 Sklepa 2007/533/PNZ mora Svet določiti datume za začetek uporabe navedenih pravnih aktov in izvedbo migracije. Ker je v tehnični dokumentaciji po migraciji predviden enomesečni rok za uporabo nadomestne rešitve, mora biti datum začetka uporabe Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ najmanj en mesec pred prenehanjem veljavnosti instrumentov za migracijo.

•           Časovni razpored

Ta predlog je treba sprejeti najpozneje v drugem četrtletju leta 2012, da se zagotovita neprekinjenost priprav in pravočasna izvedba migracije.

2012/0033 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ę 1104/2008

ð novo

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unijeo ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 7466 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[22],

ð po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ï

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)       Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[23] in Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[24] sta bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

ð novo

(2)       Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah[25] ( Ö v nadaljnjem besedilu: Õ Schengenska konvencija), in njegova nadgrajena različica SIS 1+ sta bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(3)       Razvoj druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001[26] in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ[27] z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II). ðNavedena instrumenta sta prenehala veljati 31. decembra 2008, in sicer pred dokončanjem razvoja SIS II. Zato ju je bilo treba dopolniti z Uredbo (ES) št. 1104/2008 in Sklepom 2008/839/PNZ ter nato s to uredbo do datuma, ki ga določi Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II))[28] ï in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[29].

(4)       SIS II je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZz dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[30]. Ta uredba ne bi smela posegati v določbe navedenih aktov.

(5)       Nekateri preskusi SIS II so predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 189/2008[31] in Sklepu Sveta 2008/173/PNZES[32] o testih schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II).

(6)       Razvoj SIS II bi bilo treba nadaljevati in dokončati v okviru splošnega časovnega načrta za SIS II, ki ga je Svet potrdil 6. junija 2008 ð Komisija predstavila oktobra 2010 ï.

(7)       Celoviti preskus SIS II bi bilo treba opraviti s popolnim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo Ö v skladu z določbami te uredbe Õ . Takoj ko je to mogoče po njegovi izvedbi, bi se preskus moral potrditi, kakor to ureja Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ.ð Za celoviti preskus bi bilo treba uporabiti samo podatke za preskus. ï

(8)       Države članice bi morale opraviti preskus izmenjave dopolnilnih podatkov.

(9)       Za SIS 1+ predvideva Schengenska konvencija tehnični podporni del (C.SIS). Za SIS II predvidevata Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ centralni SIS II, sestavljen iz tehničnega podpornega dela in enotnega nacionalnega vmesnika (NI-SIS). Tehnični podporni del centralnega SIS II bi se moral nahajati v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija pa v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

(10)     Za lažje reševanje težav, ki bi se lahko pojavile pri migraciji s SIS 1+ na SIS II, bi bilo treba vzpostaviti in Ö preskusiti Õ začasno strukturo za migracijo za SISschengenski informacijski sistem. Začasna struktura za migracijo ne bi smela vplivati na operativno razpoložljivost SIS 1+. Komisija bi morala zagotoviti pretvornik.

(11)     Država članica, ki izda razpis ukrepa, bi morala biti odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SISschengenski informacijski sistem.

(12)     Komisija bi morala biti še naprej odgovorna za centralni SIS II ter njegovo komunikacijsko infrastrukturo. Ta odgovornost vključuje vzdrževanje ter nadaljnji razvoj SIS II in njegove komunikacijske infrastrukture, vključno s stalnim odpravljanjem napak. Komisija bi morala zagotavljati usklajevanje in podporo pri skupnih dejavnostih. Državam članicam bi morala zagotavljati zlasti potrebno tehnično in operativno podporo na ravni centralnega SIS II ter službo za pomoč uporabnikom.

(13)     Države članice so in bi morale biti še naprej odgovorne za razvoj in vzdrževanje svojih nacionalnih sistemov (N.SIS II).

(14)     Francija bi morala biti še naprej odgovorna za delovanje tehničnega podpornega dela SIS 1+, kot je izrecno predvideno v Schengenski konvenciji.

(15)     Predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, bi morali svoje dejavnosti usklajevati v okviru Sveta. Za te organizacijske dejavnosti je treba vzpostaviti ustrezen okvir.

ò novo

(16)     Da bi se podprle države članice pri izbiri najprimernejše tehnične in finančne rešitve, mora Komisija takoj začeti postopek prilagajanja te uredbe, tako da predlaga pravno ureditev za migracijo, ki bi bolje zrcalila pristop tehnične migracije iz načrta migracije za projekt SIS (načrt migracije), ki so ga 23. februarja 2011 potrdile države članice.

(17)     V načrtu migracije je navedeno, da bodo v obdobju preklopa vse države članice opravile lastni preklop nacionalne aplikacije s SIS I na SIS II. S tehničnega vidika je zaželeno, da države članice, ki preklop opravijo, lahko uporabljajo SIS II v polnem obsegu od dneva preklopa in da jim ni treba čakati, da ga opravijo tudi druge države članice. Zato je treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ od dneva začetka preklopa s strani prve države članice. Obdobje migracije bi moralo biti čim krajše. Uporaba Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ državam članicam, ki še niso opravile preklopa ali uporabljajo nadomestno rešitev, ne onemogoča uporabe SIS II, omejenega na funkcije SIS 1+, med obdobjem intenzivnega spremljanja.

(18)     Začasno je treba ohraniti uporabo nekaterih določb naslova IV Schengenske konvencije, tako da se navedene določbe vključijo v to uredbo, saj zagotavljajo pravni okvir za pretvornik in začasno strukturo za migracijo med samo migracijo. Začasna struktura za migracijo za delovanje SIS 1+ omogoča SIS 1+ in nekaterim tehničnim delom strukture SIS II, da delujejo vzporedno v omejenem prehodnem obdobju, ki je potrebno za izvedbo postopne migracije.

ê 541/2010 (prilagojeno)

(19)     Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ določata, da je treba za centralni SIS II uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo ob upoštevanju analize stroškov in koristi. V prilogi k sklepom Sveta o prihodnjem razvoju SIS II z zasedanja 4. in 5. junija 2009 so določeni mejniki, ki jih je treba doseči za nadaljevanje sedanjega projekta SIS II. Hkrati je bila opravljena raziskava glede oblikovanja nadomestnega tehničnega scenarija za razvoj SIS II na podlagi razvoja SIS 1+ (SIS 1+ RE) kot kriznega načrta, če bi se pri Ö preskusih Õ pokazala neskladnost z zahtevami iz mejnikov. Na podlagi teh parametrov se Svet lahko odloči, da Komisijo pozove, naj preide na nadomestnoi tehničnoi Ö rešitev Õ scenarij.

(20)     Opis tehničnih elementov Ö strukture Õ arhitekture za migracijo bi bilo treba zato prilagoditi, da bo v zvezi z razvojem centralnega SIS II mogoča druga tehnična rešitev, zlasti SIS 1+ RE. SIS 1+ RE je možna tehnična rešitev za razvoj centralnega SIS II in uresničitev ciljev SIS II, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ.

(21)     Za SIS 1+ RE je značilno, da predstavlja edinstveno srednjo pot med razvojem SIS II in SIS 1+. Zato bi bilo treba v primeru, če bo uporabljena Ö nadomestna tehnična rešitev Õ alternativni tehnični scenarij, tehnično Ö strukturo Õ arhitekturo SIS II in Ö proces Õ migracije v tej uredbi razumeti kot SIS II, ki temelji na drugačni tehnični rešitvi in se uporablja smiselno glede na tehnične značilnosti te rešitve, v skladu s cilji razvoja centralnega SIS II.

ę 541/2010

ð novo

(22)     V vseh tehničnih rešitvah je rezultat migracije na centralni ravni razpoložljivost podatkovne zbirke SIS 1+ in novih funkcij SIS II, med drugim tudi dodatnih vrst podatkov, v centralnem SIS II ð . Zaradi olajšanja nalaganja podatkov bi bilo treba določiti, da se izbrisani podatki, kot določa člen 113(2) Schengenske konvencije, ne prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. ï

ê 1104/2008

(23)     Komisija bi morala imeti pooblastila, da na tretje strani, vključno z nacionalnimi javnimi organi, pogodbeno prenese naloge, ki so ji zaupane s to uredbo, in naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[33] (finančna uredba).

Vsaka tovrstna pogodba bi morala spoštovati pravila o varstvu in varnosti podatkov ter upoštevati vlogo ustreznih organov za varstvo podatkov, ki veljajo za SIS, zlasti določbe Schengenske konvencije in te uredbe.

ê 541/2010 (prilagojeno)

(24)     Razvoj centralnega SIS II na podlagi nadomestne tehnične rešitve je treba financirati iz splošnega proračuna Unije ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja. V skladu s finančno uredbo lahko Komisija naloge izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja. V skladu s politično usmeritvijo in ob upoštevanju pogojev iz finančne uredbe bi bila Komisija v primeru Ö preklopa Õ na nadomestno rešitev pozvana, naj naloge izvrševanja proračuna, povezane z razvojem SIS II na podlagi SIS 1+ RE, zaupa Franciji.

ò novo

(25)     Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ ter Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov[34] so vključili nacionalne sisteme SIS II med upravičene ukrepe, ki se sofinancirajo iz Sklada za zunanje meje (EBF). Tudi Odločba Komisije 2007/599/ES z dne 27. avgusta 2007 o izvajanju Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sprejetjem strateških smernic za obdobje 2007–2013[35] potrjuje SIS II kot eno od petih strateških prednostnih nalog Sklada za zunanje meje, saj priznava pomen zagotavljanja podpore skladnemu in pravočasnemu razvoju nacionalnih projektov hkrati s centralnim SIS II.

Od sprejetja vseh navedenih pravnih aktov je bil projekt SIS II bistveno preusmerjen v letu 2010 po zaključku pomembnega preskušanja, t. i. mejnika 1. Poleg tega je zaradi razvoja pri uporabi SIS s strani držav članic nastala potreba po posodobitvi tehničnih zahtev SIS II v zvezi z uspešnostjo delovanja sistema in njegovo pomnilniško zmogljivostjo, kar je vplivalo na stroške projekta na centralni in nacionalni ravni.

(26)     Kar zadeva proces migracije, sta razvoj zahtev in napredek pri izvajanju projekta povzročila ponovno opredelitev strukture za migracijo, časovnega razporeda migracije in zahtev glede preskušanja. Pomemben del dejavnosti, ki bi jih bilo treba zdaj izvajati na ravni držav članic zaradi migracije na SIS II, ni bil predviden niti ob sprejetju Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ niti med pripravo finančnega svežnja in večletnih programov v okviru Sklada za zunanje meje.

Zato je treba delno ponovno uskladiti načela porazdelitve stroškov za migracijo s SIS 1+ na SIS II. Nekatere dejavnosti na nacionalni ravni v zvezi z migracijo, zlasti sodelovanje držav članic pri dejavnostih preskušanja, povezanih z migracijo, bi se lahko sofinancirale iz proračunske postavke v oddelku splošnega proračuna Unije, namenjene SIS II. Ta možnost bi pokrila posebne in dobro opredeljene dejavnosti, ki bi presegale in se ne bi prekrivale z drugimi ukrepi, povezanimi s SIS II, ki bi se še naprej financirali prek Sklada za zunanje meje. Finančna pomoč, zagotovljena s tem predlogom, bi tako dopolnjevala pomoč iz Sklada za zunanje meje.

(27)     V zvezi s sofinanciranjem na podlagi te uredbe bi bilo treba sprejeti ukrepe, da se preprečijo nepravilnosti in goljufije ter izterjajo izgubljena, nepravilno plačana ali nepravilno porabljena sredstva v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[36], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[37], in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[38].

(28)     Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[39].

ê 541/2010 (prilagojeno)

(29)     Komisija in države članice bi morale še naprej tesno sodelovati v vseh fazah razvoja in migracije, da bi se ta proces uspešno zaključil. S sklepi Sveta o SIS II z zasedanj 26. in 27. februarja 2009 ter 4. in 5. junija 2009 je bilo ustanovljeno neformalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov držav članic in poimenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki naj bi okrepilo sodelovanje in zagotovilo neposredno podporo držav članic centralnemu projektu SIS II. Pozitivni rezultat dela skupine ter nujnost nadaljnje krepitve sodelovanja in povečanja preglednosti projekta upravičujeta formalno vključitev skupine v strukturo upravljanja projekta SIS II. Zato je treba formalno ustanoviti skupino strokovnjakov, imenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki bo dopolnila sedanjo organizacijsko strukturo Ö SIS II Õ. Da bi zagotovili uspešnost in stroškovno učinkovitost, je treba omejiti število strokovnjakov. Ta skupina strokovnjakov ne bi smela posegati v pristojnosti Komisije in držav članic.

ê 1104/2008

(30)     Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[40].

ê 1104/2008 (prilagojeno)

ð novo

(31)     Evropski nadzornik za varstvo podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES[41], ð je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe Uredbe (ES) št. 45/2001 in ï je pristojen za spremljanje dejavnosti institucij in organov Skupnosti Ö Unije Õ v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. ðTa uredba ne bi smela posegati v posebne določbe Schengenske konvencije ter Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ o varstvu in varnosti osebnih podatkov. ï

ò novo

(32)     Migracija je zapleten proces, ki vključuje znatna tehnična tveganja, kljub temeljitim pripravam vseh zainteresiranih strani. Zaželeno je, da pravni okvir zagotovi ustrezno prilagodljivost za odzivanje na nepričakovane težave, s katerimi bi se lahko centralni sistem ali eden ali več nacionalnih sistemov srečali med procesom migracije. Zato ne bi bilo treba določiti datuma prenehanja veljavnosti te uredbe. Končni datum za migracijo določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

(33)     Ker ciljev te uredbe, tj. vzpostavitve začasne strukture za migracijo ter prenos podatkov iz SIS 1+ v SIS II, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni UnijeSkupnosti, UnijaSkupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski unijiustanovitvi Evropske skupnosti. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(34)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(21)     Schengensko konvencijo bi bilo treba spremeniti, da bi se omogočila vključitev SIS 1+ v začasno strukturo za migracijo.

(35)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unijeustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe ES, bi se morala se Danska v skladu s členom 45 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svoje notranjeo pravo.

ê 2008/839/PNZ

ð novo

(36)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[42], ð in sicer v obsegu, v katerem se navedeni člen nanaša na določbe Schengenske konvencije, s katero se vzpostavlja SIS, razen člena 96 Konvencije. ï

(37)     Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[43], ð in sicer v obsegu, v katerem se navedeni člen nanaša na določbe Schengenske konvencije, s katero se vzpostavlja SIS, razen člena 96 Konvencije. ï

(38)     Ta uredba ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v sklepih Sveta 2000/365/ES oziroma 2002/192/ES.

(39)     Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[44], ki sodijo nav področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES[45] o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(40)     Ta uredba predstavlja za Švico nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES[46] v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[47].

(41)     Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo nav področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU[48].

ò novo

(42)     Za Ciper je ta uredba akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

ê 1104/2008 (prilagojeno)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Splošni cilj

1. Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Schengenske konvencije iz leta 1990 (SIS 1+), se nadomesti z novim sistemom, schengenskim informacijskim sistemom II (SIS II), katerega vzpostavitev, delovanje in uporabo urejata Uredba (ES) št. 1987/2006 Ö in Sklep 2007/533/PNZ Õ.

2. V skladu s postopki in določbami o razdelitvi nalog, določenimi v tej uredbi, Komisija in države članice razvijajo SIS II kot enotni integrirani sistem, ki se pripravi za delovanje.

ê 541/2010 Čl. 1.1 (prilagojeno)

3. Razvoj SIS II je mogoče uresničiti z Ö nadomestno Õ alternativno tehnično rešitvijo, ki ima lastne tehnične zahteve.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „centralni SIS II“ pomeni tehnični podporni del SIS II, ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“) in enoten nacionalni vmesnik (NI-SIS);

(b) „C.SIS“ pomeni tehnični podporni del SIS 1+, ki vsebuje referenčno podatkovno zbirko za SIS 1+ in enoten nacionalni vmesnik (N.COM);

(c) „N.SIS“ pomeni nacionalni sistem SIS 1+, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s C.SIS;

(d) „N.SIS II“ pomeni nacionalni sistem SIS II, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s centralnim SIS II;

(e) „pretvornik“ pomeni tehnično orodje, ki omogoča skladno in zanesljivo povezavo med C.SIS in centralnim SIS II ter zagotavlja funkcije iz člena 10(3) ð in omogoča pretvorbo in usklajevanje podatkov med C.SIS in centralnim SIS II; ï

(f) „celovit preskus“ pomeni preskus iz člena 55(3)(c) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Ö in člena 71(3)(c) Sklepa 2007/533/PNZ Õ ;

(g) „preskus dopolnilnih podatkov“ pomeni funkcionalne preskuse med uradi SIRENE.

Člen 3

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa naloge in odgovornosti Komisije, Francije in drugih in držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, pri:

(a) vzdrževanju in nadaljnjem razvoju SIS II;

(b) celovitem preskusu SIS II;

(c) preskusu dopolnilnih podatkov;

(d) nadaljnjem razvoju in preskušanju pretvornika;

(e) vzpostavitvi in preskušanju začasne strukture za migracijo;

(f) migraciji s SIS 1+ na SIS II.

Člen 4

Tehnični elementi strukture za migracijo

ê 541/2010 Čl. 1.2

Za zagotovitev migracije s SIS 1+ na SIS II se v potrebnem obsegu zagotovijo naslednji elementi:

ę 1104/2008

(a) C.SIS in povezava s pretvornikom;

(b) komunikacijska infrastruktura za SIS 1+, ki omogoča povezavo C.SIS z N.SIS;

(c) N.SIS;

(d) centralni SIS II, NI-SIS in komunikacijska infrastruktura za SIS II, ki omogoča povezavo centralnega SIS II z N.SIS II in pretvornikom;

(e) N.SIS II;

(f) pretvornik.

Člen 5

Glavne odgovornosti pri razvoju SIS II

1. Komisija še naprej razvija centralni SIS II, komunikacijsko infrastrukturo in pretvornik.

2. Francija da v skladu z določbami Schengenske konvencije na voljo C.SIS, ki ga tudi upravlja.

3. Države članice nadalje razvijajo N.SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, vzdržujejo N.SIS v skladu z določbami Schengenske konvencije.

5. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, dajo na voljo komunikacijsko infrastrukturo za SIS 1+, ki jo tudi upravljajo.

6. Komisija usklajuje dejavnosti in zagotavlja potrebno podporo za izpolnjevanje nalog in odgovornosti iz odstavkov 1 do 3.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

Člen 6

Nadaljnji razvoj

Ukrepi za nadaljnji razvoj SIS II iz člena 5(1), zlasti ukrepi za odpravo napak, so izvedbeni aktisprejemajo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 17(2). Navedeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena Ö 17(2) Õ .

Ukrepi za nadaljnji razvoj SIS II iz člena 5(3), če se nanašajo na enoten nacionalni vmesnik, ki zagotavlja združljivost N.SIS II s centralnim SIS II, so izvedbeni aktise sprejemajo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 17(2). Navedeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena Ö 17(2) Õ .

Člen 7

Glavne dejavnosti

1. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo celovit preskus.

2. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS, ki jo preskusijo Komisija, Francija in druge države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

3. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, preidejo s SIS 1+ na SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusijo izmenjavo dopolnilnih podatkov.

5. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotavlja potrebno podporo dejavnostim iz odstavkov 1 do 4.

6. Dejavnosti iz odstavkov 1 do 3 usklajujejo Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, v okviru Sveta.

Člen 8

Celovit preskus

1. Celovit preskus se ne sme začeti, dokler Komisija ne izjavi, da je po njenem mnenju raven uspešnosti preskusov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 189/2008 Ö in člena 1 Sklepa 2008/839/PNZ Õ dovolj visoka, da se ta preskus lahko začne.

2. Opravi se celovit preskus, katerega namen je zlasti potrditi, da so Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, vzpostavile potrebno tehnično ureditev za obdelavo podatkov SIS II, in dokazati, da SIS II deluje vsaj tako uspešno kot SIS 1+.

3. Celovit preskus za N.SIS II opravijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, za centralni SIS II pa Komisija.

4. Celovit preskus poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Celovit preskus temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

6. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, v okviru Sveta določijo merila za preverjanje, ali je bila vzpostavljena potrebna tehnična ureditev za obdelavo podatkov SIS II in ali SIS II deluje vsaj tako uspešno kot SIS 1+.

7. Rezultate preskusa v okviru Sveta analizirajo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, skupaj s Komisijo, pri čemer se uporabijo merila iz odstavka 6 tega člena. Rezultati preskusa se potrdijo v skladu s členom 55(3)(c) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Ö in členom 71(3)(c) Sklepa 2007/533/PNZ Õ .

8. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri celovitem preskusu. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 9

Preskus glede dopolnilnih podatkov

1. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo funkcionalne preskuse SIRENE.

2. Med preskusom glede dopolnilnih podatkov da Komisija na voljo centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo.

3. Preskus glede dopolnilnih podatkov poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v okviru Sveta opredelijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

4. Preskus glede dopolnilnih podatkov temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v okviru Sveta opredelijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Rezultate preskusa v okviru Sveta analizirajo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

6. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri preskusu glede dopolnilnih podatkov. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 10

Začasna struktura za migracijo

1. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS. Pretvornik v prehodnem obdobju poveže centralni SIS II in C.SIS. N.SIS se povežejo s C.SIS, N.SIS II pa s centralnim SIS II.

2. Komisija zagotovi pretvornik, centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo, ki predstavljajo del začasne strukture za migracijo za SIS.

ê 541/2010 Čl. 1.3

3. Pretvornik v potrebnem obsegu dvosmerno pretvarja podatke med C.SIS in centralnim SIS II ter usklajuje C.SIS in centralni SIS II.

ę 1104/2008

4. Komisija preskusi povezavo med centralnim SIS II in pretvornikom.

5. Francija preskusi povezavo med C.SIS in pretvornikom.

6. Komisija in Francija preskusita povezavo med centralnim SIS II in C.SIS prek pretvornika.

7. Francija skupaj s Komisijo prek pretvornika poveže C.SIS s centralnim SIS II.

8. Komisija skupaj s Francijo in drugimi državami članicami, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusi celotno začasno strukturo za migracijo za SIS v skladu z načrtom preskusa, ki ga pripravi Komisija.

9. Francija po potrebi zagotovi podatke za preskus.

ę 1104/2008

ð novo

Člen 11

Migracija s SIS 1+ na SIS II

1. Za migracijo s C.SIS na centralni SIS II da Francija na voljo podatkovno zbirko SIS 1+, Komisija pa podatkovno zbirko SIS 1+ vnese v centralni SIS II. ð Podatki iz podatkovne zbirke SIS 1+ iz člena 113(2) Schengenske konvencije se ne vnesejo v centralni SIS II ï.

ê 541/2010 Čl. 1.4

2. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo in ob podpori Francije in Komisije migrirajo z N.SIS na N.SIS II.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

Ö 3. Migracija nacionalnega sistema s SIS 1+ na SIS II se začne z vključuje nalaganjem podatkov v N.SIS II, če naj bi ta N.SIS II vseboval podatkovno zbirko, „nacionalno kopijo“, ki vsebuje popolno ali delno kopijo iz podatkovne zbirke SIS II. Õ

Ö Nalaganju podatkov, kot je opisano v prvem pododstavku, sledi preklop vsake države članice z N.SIS na N.SIS II. Õ

ÖMigracija poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, skupaj s Komisijo. Õ

ê 1104/2008

ð novo

4. Komisija med migracijo pomaga pri usklajevanju skupnih dejavnosti in jih podpira.

ð 5. Preklop se izvede po potrditvi iz člena 8(7) na dan, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ. ï

ê 1104/2008

Člen 12

Pravni okvir

ò novo

Med nalaganjem podatkov iz prvega pododstavka člena 11(3) se za SIS 1+ še naprej uporabljajo določbe naslova IV Schengenske konvencije.

Od preklopa prve države članice z N.SIS na N.SIS II, kot je določeno v drugem pododstavku člena 11(3) te uredbe, se uporabljata Uredba (ES) 1987/2006 in Sklep 533/2007/PNZ.

ê 1104/2008

Člen 13

Sodelovanje

1. Države članice in Komisija sodelujejo pri izvajanju vseh dejavnosti iz te uredbe v skladu s svojimi pristojnostmi.

2. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotovi predvsem potrebno podporo preskusu in migraciji N.SIS II.

3. Države članice na ravni N.SIS II zagotovijo predvsem potrebno podporo preskusu začasne infrastrukture za migracijo.

ò novo

Člen 14

Zamenjava nacionalnih delov z N.SIS II

1. N.SIS II lahko nadomesti nacionalni del iz člena 92 Schengenske konvencije, pri čemer državam članicam ni treba razpolagati z nacionalno podatkovno zbirko.

2. Če katera koli država članica nadomesti svoj nacionalni del z N.SIS II, obvezne naloge tehničnega podpornega dela v razmerju do tega nacionalnega dela iz člena 92(2) in (3) Schengenske konvencije postanejo obvezne naloge v razmerju do centralnega SIS II, brez poseganja v obveznosti iz člena 5(1) ter člena 10(1), (2) in (3) te uredbe.

ę 1104/2008

Člen 15

ò novo

Obdelava podatkov in vodenje evidence v centralnem SIS II

1. Podatkovna zbirka centralnega SIS II je dostopna za avtomatizirane poizvedbe na ozemlju vseh držav članic.

2. Centralni SIS II zagotavlja potrebne storitve za vnašanje in obdelavo podatkov SIS 1+, spletno posodabljanje nacionalnih kopij N.SIS II, usklajevanje in povezovanje nacionalnih kopij N.SIS II in podatkovne zbirke centralnega SIS II ter za postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij N.SIS II.

ę 1104/2008

3. Komisija brez poseganja v ustrezne določbe naslova IV Schengenske konvencije zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov in njihova izmenjava v okviru centralnega SIS II evidentira zaradi preverjanja zakonitosti iskanja, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter zagotavljanja pravilnega delovanja centralnega SIS II in nacionalnih sistemov ter celovitosti in varnosti podatkov.

4. Evidenca vsebuje zlasti datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni pri iskanju, navajanje prenesenih podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

5. Evidenca se lahko uporablja samo za namene iz odstavka 1 in se izbriše najprej eno in najpozneje tri leta po nastanku.

6. Evidenca se lahko hrani dalj časa, če je potrebna za nadzorne postopke, ki so že v teku.

7. Pristojni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti iskanja, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, samonadzor in zagotavljanje pravilnega delovanja centralnega SIS II ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo pri izvajanju svojih nalog dostop do te evidence.

ę 1104/2008

ð novo

Člen 16

Stroški

1. Stroški, ki nastanejo zaradi migracije, celovitega preskusa, preskusa glede dopolnilnih podatkov ter ukrepov za vzdrževanje in razvoj na ravni centralnega SIS II ali v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, se krijejo iz splošnega proračuna Evropske Unije.

2. Stroške, ki nastanejo zaradi ð postavitve, ï migracije, preskusa, vzdrževanja in razvoja nacionalnih sistemov ter ð zaradi nalog, ki jih bodo izvajali nacionalni sistemi na podlagi te uredbe ï , krijejo zadevne države članice.

ò novo

3. Unija lahko zagotovi finančni prispevek za izdatke držav članic za njihovo migracijo in dejavnosti preskušanja, povezanih z migracijo, ki se izvajajo v skladu s to uredbo in niso upravičeni do financiranja v okviru Sklada za zunanje meje, če zadevna država članica lahko dokaže svoje potrebe po dodatnih sredstvih.

Prispevek Unije, ki se nanaša na dejavnosti iz prvega pododstavka, bo v obliki donacije, kot je določeno v naslovu VI finančne uredbe. Prispevek Unije ne sme presegati 75 % upravičenih izdatkov za vsako državo članico in ne sme presegati 750 000 EUR na državo članico. Komisija oceni in odloča o sofinanciranju ter z njim upravlja v skladu s proračunskimi in drugimi postopki, zlasti tistimi iz finančne uredbe.

Vsaka država članica, ki zahteva tak finančni prispevek, pripravi finančno napoved z razčlenitvijo operativnih in upravnih stroškov dejavnosti, povezanih s preskušanjem in migracijo. Če države članice za svoje izdatke uporabijo sredstva Unije, morajo biti navedeni izdatki sprejemljivi in skladni z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti. Države članice predložijo Komisiji poročilo o uporabi prispevka Unije najpozneje šest mesecev od datuma, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.

Če se prispevek Unije ne porabi ali se porabi neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Unija zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek. Če države članice ne prispevajo ali le delno ali z zamudo prispevajo k financiranju dejavnosti iz odstavka 1, lahko Unija svoj finančni prispevek zmanjša.

4. Računsko sodišče Evropske unije lahko opravlja ustrezne revizije v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali s pristojnimi nacionalnimi službami. Komisija je pooblaščena, da opravi vse preglede in inšpekcije, potrebne za zagotovitev ustreznega upravljanja finančnih sredstev Unije in za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami ali nepravilnostmi. V ta namen države članice dajo Komisiji in Računskemu sodišču na voljo vse ustrezne dokumente in evidence.

5. Stroške postavitve in delovanja tehničnega podpornega dela iz člena 92(3) Schengenske konvencije, vključno s stroški povezave nacionalnih delov SIS 1+ s tehničnim podpornim delom, ter dejavnosti, izvedenih v povezavi z nalogami, zaupanimi Franciji v skladu s to uredbo, skupaj krijejo države članice.

Člen 16

Spremembe določb Schengenske konvencije

Določbe Schengenske konvencije se spremenijo, kot sledi:

              1. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 92A

              1. Z začetkom veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008[49] in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ[50] in v skladu z opredelitvijo pojmov iz člena 2 navedene Uredbe se tehnična struktura schengenskega informacijskega sistema lahko dopolni z:

         (a) dodatnim centralnim sistemom, ki ga sestavljajo:

– tehnični podporni del (centralni SIS II), nameščen v Franciji, in varnostna kopija SIS II, nameščena v Avstriji, ki vsebujeta podatkovno zbirko SIS II in enotni nacionalni vmesnik (NI-SIS),

– tehnična povezava med C.SIS in centralnim SIS II prek pretvornika, ki omogoča pretvorbo in usklajevanje podatkov med C.SIS in centralnim SIS II;

         (b) nacionalnim sistemom (N.SIS II), ki ga sestavljajo nacionalni podatkovni sistemi in ki je povezan s centralnim SIS II;

         (c) infrastrukturo za komunikacijo med centralnim SIS II in N.SIS II, povezano z NI-SIS.

              2. N.SIS II lahko nadomesti nacionalni del iz člena 92 te konvencije, pri čemer državam članicam ni treba razpolagati z nacionalno podatkovno zbirko.

              3. Podatkovna zbirka centralnega SIS II je dostopna za avtomatizirane poizvedbe na ozemlju vseh držav članic.

              4. Če katera koli država članica nadomesti svoj nacionalni del z N.SIS II, obvezne naloge tehničnega podpornega dela v razmerju do tega nacionalnega dela iz člena 92(2) in (3) postanejo obvezne naloge v razmerju do centralnega SIS II, brez poseganja v obveznosti iz Sklepa 2008/839/PNZ in členov 5(1), 10(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1104/2008.

              5. Centralni SIS II zagotavlja potrebne storitve za vnašanje in obdelavo podatkov SIS, posodabljanje nacionalnih kopij N.SIS II s povezavo, usklajevanje in povezovanje nacionalnih kopij N.SIS II in podatkovne zbirke centralnega SIS II ter za postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij N.SIS II.

              6. Francija, ki je odgovorna za tehnični podporni del, druge države članice in Komisija s sodelovanjem zagotavljajo, da je rezultat poizvedb v podatkovnih zbirkah N.SIS II ali podatkovni zbirki SIS II enak kot pri poizvedbah v podatkovni zbirki nacionalnega dela iz člena 92(2).

              2. Prvi stavek prvega odstavka člena 119 se nadomesti z:

              „Stroške postavitve in delovanja tehničnega podpornega dela iz člena 92(3) skupaj s stroški povezave nacionalnih delov schengenskega informacijskega sistema s tehničnim podpornim delom ter dejavnosti, izvedenih v povezavi z nalogami, zaupanimi Franciji v skladu s Sklepom (PNZ) 2008/839/PNZ in Uredbo (ES) št. 1104/2008, skupaj krijejo države članice.“

              3. Drugi odstavek člena 119 se nadomesti z:

              „Stroške postavitve in delovanja nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema in nalog, ki so v skladu s Sklepom 2008/839/PNZ in Uredbo (ES) št. 1104/2008 zaupane nacionalnim sistemom, krije vsaka država članica posebej.“»

ê 1104/2008 (prilagojeno)

Člen 171

Odbor

Ö 1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 51 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 67 Sklepa 2007/533/PNZ. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Õ

Ö 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Õ

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

ê 541/2010 Čl. 1.5

ð novo

Člen 18

Odbor za upravljanje globalnega programa

1. Brez poseganja v odgovornosti in dejavnosti Komisije, Odbora iz člena 17, Francije in držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, se ustanovi skupina tehničnih strokovnjakov, imenovana Odbor za upravljanje globalnega programa (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Odbor je svetovalno telo za pomoč centralnemu projektu SIS II in omogoča skladnost med centralnim projektom SIS II in nacionalnimi projekti SIS II. Odbor nima nobene pristojnosti odločanja ali pooblastil za zastopanje Komisije ali držav članic.

2. Odbor je sestavljen iz največ 10 članov, ki se redno srečujejo. Države članice ð , ki sodelujejo v SIS 1+, ï v okviru Sveta imenujejo največ 8 strokovnjakov in enako število namestnikov. Največ dva strokovnjaka in dva namestnika imenuje generalni direktor pristojnega generalnega direktorata Komisije, in sicer izmed uradnikov Komisije.

Sej Odbora se lahko na stroške zadevne administracije ali ustanove udeležijo tudi drugi strokovnjaki iz držav članic in uradniki Komisije, ki so neposredno vključeni v razvoj projektov SIS II.

V poslovniku iz odstavka 5 je določeno, da lahko Odbor na stroške zadevnih administracij, ustanov ali podjetij, povabi k sodelovanju na sejah še druge strokovnjake.

3. Strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice in delujejo kot predsedstvo in prihodnje predsedstvo, so zmeraj povabljeni k sodelovanju na sejah Odbora.

4. Sekretariat Odbora zagotovi Komisija.

5. Odbor določi svoj poslovnik, ki zajema zlasti postopke glede:

– vodenja sej, pri katerem se izmenjujeta Komisija in predsedstvo,

– krajev sej,

– priprave sej,

– sprejema drugih strokovnjakov,

– komunikacijskega načrta, ki zagotavlja popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo.

Poslovnik začne veljati potem, ko generalni direktor pristojnega generalnega direktorata Komisije in države članice ð , sodelujoče v SIS 1+ ï , ki se sestajajo v Odboru iz člena 17, dajo pozitivno mnenje.

6. Odbor zagotavlja redna pisna poročila o napredku projekta, med drugim tudi o nasvetih in utemeljitvah, Odboru iz člena 17 in po potrebi ustreznim pripravljalnim telesom Sveta.

7. Brez poseganja v člen 16(2) se upravni in potni stroški, ki nastanejo zaradi dejavnosti Odbora, krijejo iz splošnega proračuna Unije, če se ne krijejo iz drugih virov. Za povračilo potnih stroškov članov Odbora, ki jih imenujejo države članice ð , sodelujoče v SIS 1+ ï , v okviru Sveta, in strokovnjakov, povabljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki nastanejo pri delu Odbora, se uporabljajo „Predpisi o nadomestilih za zunanje strokovnjake, ki jih Komisija kot strokovnjake povabi k sodelovanju“.

ę 1104/2008

Člen 19

Poročanje

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev, prvič pa na koncu prvega šestmesečja leta 2009, poročilo o napredku v zvezi z razvojem SIS II in migracijo s SIS 1+ na SIS II.

ò novo

Člen 20

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1104/2008 in Sklep 2008/839/PNZ se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 1104/2008 in Sklep 2008/839/PNZ se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

ê 1104/2008 (prilagojeno)

è1 541/2010 Čl. 1.6 (prilagojeno)

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ö Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Õ è1 Veljati preneha z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.v vsakem primeru najpozneje 31. marca 2013 ali, v primeru prehoda na nadomestni tehnični scenarij iz člena 1(3), 31. decembra 2013. ç

Ö Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije o ustanovitvi Evropske skupnosti. Õ

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

é

PRILOGA I

Razveljavljeni akti z njihovimi zaporednimi spremembami

Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008

(UL L 299, 8.11.2008, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 541/2010

(UL L 155, 22.6.2010, str. 19)

Sklep Sveta 2008/839/PNZ

(UL L 299, 8.11.2008, str. 43)

Sklep Sveta 542/2010/PNZ

(UL L 155, 22.6.2010, str. 23)

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 || Sklep Sveta 2008/839/PNZ || Ta uredba

člen 1 || člen 1 || člen 1

člen 2 || člen 2 || člen 2

člen 3 || člen 3 || člen 3

člen 4 || člen 4 || člen 4

člen 5 || člen 5 || člen 5

člen 6 || člen 6 || člen 6

člen 7 || člen 7 || člen 7

člen 8 || člen 8 || člen 8

člen 9 || člen 9 || člen 9

člen 10 || člen 10 || člen 10

člen 11 || člen 11 || člen 11

člen 12 || člen 12 || člen 12

člen 13 || člen 13 || člen 13

- || - || člen 14

člen 14 || člen 14 || člen 15

- || - ||

člen 15 || člen 15 || člen 16

člen 16 || člen 16 || -

člen 17 || člen 17 || člen 17

člen 17a || člen 17a || člen 18

člen 18 || člen 18 || člen 19

- || - || člen 20

člen 19 || člen 19 || člen 21

- || - || Priloga I

- || - || Priloga II

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1........... OKVIR PREDLOGA/POBUDE.................................................................................. 34

1.1........ Naslov predloga/pobude............................................................................................... 34

1.2........ Zadevna področja ABM/ABB...................................................................................... 34

1.3........ Vrsta predloga/pobude................................................................................................. 34

1.4........ Cilji.............................................................................................................................. 34

1.4.1..... Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo.................... 34

1.4.2..... Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB............................................................ 34

1.4.3..... Pričakovani izid in učinki............................................................................................... 35

1.4.4..... Kazalniki izida in učinkov.............................................................................................. 35

1.5........ Utemeljitev predloga/pobude........................................................................................ 35

1.5.1..... Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti........................................ 35

1.5.2..... Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije................................................................... 35

1.5.3..... Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj.......................................................................... 36

1.5.4..... Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti........................... 36

1.6........ Trajanje ukrepa in finančnih posledic............................................................................. 36

1.7........ Načrtovani načini upravljanja........................................................................................ 36

2........... UKREPI UPRAVLJANJA.......................................................................................... 38

2.1........ Določbe glede spremljanja in poročanja........................................................................ 38

2.2........ Sistem upravljanja in nadzora........................................................................................ 38

2.2.1..... Ugotovljena tveganja.................................................................................................... 38

2.2.2..... Načrtovani načini nadzora............................................................................................. 38

2.3........ Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti................................................................. 38

3........... OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE...................................... 40

3.1........ Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice......... 40

3.2........ Ocenjeni učinek na odhodke......................................................................................... 41

3.2.1..... Povzetek ocenjenega učinka na odhodke...................................................................... 41

3.2.2..... Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje.................................................................. 43

3.2.3..... Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave................................................................ 45

3.2.3.1.. Povzetek...................................................................................................................... 45

3.2.3.2.. Ocenjene potrebe po človeških virih.............................................................................. 47

3.2.4..... Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom........................................................ 49

3.2.5..... Udeležba tretjih oseb pri financiranju............................................................................. 49

3.3........ Ocenjeni učinek na prihodke......................................................................................... 50

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (prenovitev)

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[51]

Naslov 18: Območje svobode, varnosti in pravice (naslov: 18)

Solidarnost – zunanje meje, vračanje, vizumska politika in prosto gibanje oseb (poglavje 18 02)

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[52].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Strategija EU za upravljanje informacij, vključena v stockholmski program[53], je ena od prednostnih nalog, ki jih je določil Evropski svet v letu 2010 za območje svobode, varnosti in pravice. Schengenski informacijski sistem je v osrčju izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti po odpravi kontrol na notranjih mejah.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilj št. 1: Omogočiti osebam, da prečkajo notranje meje brez mejnih kontrol, spodbujanje varnih meja in preprečevanje nezakonitih migracij z nadaljnjim razvojem integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in visokih standardov mejnih kontrol, vključno z razvojem sistema SIS II in finančno podporo s strani Sklada za zunanje meje.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

Poglavje 18.02: Solidarnost – zunanje meje, vračanje, vizumska politika in prosto gibanje oseb

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Instrumenta za migracijo[54] sta namenjena olajšanju uspešne migracije s SIS 1+ na SIS II, saj določata strukturo za migracijo, tehnične pogoje, faze same migracije ter pristojnosti Komisije in držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

Glavni namen predloga je uskladitev pravnega okvira za migracijo s tehnično rešitvijo, ki so jo predlagali strokovnjaki držav članic[55], in vključitev nekaj dodatnih elementov, ki omogočajo večjo prilagodljivost, v pravni okvir (glej oddelek 1.5.3).

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je pravni okvir za migracijo v tem predlogu združen v enotni pravni akt, ki je bil razdeljen na dva zakonodajna instrumenta v skladu s strukturo stebrov prejšnjih pogodb.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Primarni cilj predloga bo dosežen z uspešno naložitvijo podatkov SIS1+ v centralni sistem SIS II (in nacionalne sisteme), uspešnim preklopom nacionalnih aplikacij in razpoložljivostjo vseh funkcij SIS II vsem državam članicam.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Države članice in Komisija morajo vzpostaviti vse tehnične dele in uspešno opraviti preskuse, ki se zahtevajo za izvedbo celovitega preskusa, med pripravami na migracijo.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Značilnost SIS II je izmenjava informacij o določenih kategorijah oseb in predmetov med organi pregona, mejnimi stražami, carino, organi za izdajanje vizumov in pravosodnimi organi schengenskih držav. Komisija je odgovorna za tehnični razvoj centralnega SIS II, komunikacijske infrastrukture in pretvornika. Poleg tega bo Komisija usklajevala dejavnosti v zvezi z razvojem SIS II in državam članicam zagotavljala potrebno podporo pri izvajanju njihovih nalog in pristojnosti, s čimer bo zagotavljala usklajenost projektov na centralni in nacionalni ravni.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Pravni okvir mora omogočiti zadostno prilagodljivost, da bi se izognili nepotrebnim stroškom v zvezi s procesom migracije. Zlasti je treba poskrbeti, da lahko države članice, ki so preklop že opravile, uporabljajo SIS II v polnem obsegu in da jim ni treba čakati, da ga opravijo tudi druge države članice.

Zagotoviti je treba tudi možnost sofinanciranja nekaterih dejavnosti na nacionalni ravni v zvezi z migracijo (zlasti sodelovanje držav članic pri dejavnostih preskušanja, povezanih z migracijo) iz splošnega proračuna Evropske unije, da bi se olajšal nemoten in urejen proces migracije.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Predlog temelji na Uredbi (ES) št. 1987/2006[56] in Sklepu št. 2007/533/PNZ[57] o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). Datum prenehanja veljavnosti te predlagane uredbe bo določen z navedenima pravnima aktoma. Poleg tega je predlog usklajen z drugimi pravnimi akti o preskušanju, omrežju in varnosti SIS II.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen predlog/pobuda:

– x Trajanje predloga/pobude od 1. julija 2012[58] do dokončanja migracije, po pričakovanjih najpozneje do 30. junija 2013.

– xfinančne posledice med letoma 2012 in 2013

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

Opomba

Končni datum za migracijo ni določen v predlagani uredbi, vendar ga bo določil Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[59]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[60],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija natančno in stalno nadzoruje in spremlja delo zunanjega izvajalca v tesnem sodelovanju z zunanjim izvajalcem za zagotavljanje kakovosti in Odborom za upravljanje globalnega programa.

Komisija v skladu s pogodbenimi določbami ocenjuje napredek projekta SIS II, tako da uspešnost redno ugotavlja v skladu z zahtevanimi standardi in vnaprej določenimi merili ob podpori zunanjega izvajalca za zagotavljanje kakovosti.

Poročila o napredku z opisom opravljenega dela v zvezi z razvojem druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in priprav na migracijo s SIS 1+ na SIS II se vsakih šest mesecev predložijo Svetu in Evropskemu parlamentu v skladu s členom 18 instrumentov za migracijo. V ta poročila se sistematično vključi oddelek s podrobnostmi o izvrševanju proračuna (prevzete obveznosti in plačila) v zvezi s projektom centralnega SIS II.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

1. Na centralni ravni: tveganje nastanka zamude v splošnem časovnem načrtu zaradi nepredvidenih okoliščin ali nezadovoljivega dela zunanjega izvajalca.

2. Na nacionalni ravni: tveganje nastanka zamude, ki bi vplivala na splošni časovni načrt zaradi nepripravljenosti nacionalnih sistemov ene ali več držav članic (nepripravljenost nekaterih držav članic za sodelovanje v preskušanjih, predvidenih v splošnem časovnem načrtu, zaradi zamud pri javnih naročilih, tehničnih težav ali pomanjkanja finančnih sredstev, potrebnih za nadaljevanje razvoja nacionalnih sistemov in dokončanje migracije).

Zapoznela pripravljenost najmanj ene države članice bi lahko ogrozila začetek delovanja SIS II, ker ne bi bili izpolnjeni pravni pogoji za njegovo delovanje (tj. vse države članice morajo uradno sporočiti, da so pripravljene, in uspešna izvedba celovitega preskusa z vsemi državami članicami).

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Komisija natančno spremlja projektna tveganja v tesnem sodelovanju z Odborom za upravljanje globalnega programa, državami članicami in zunanjim izvajalcem za zagotavljanje kakovosti.

Uporabo morebitnega sofinanciranja bosta nadzorovala Komisija in Računsko sodišče.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Komisija bo ocenila, odločala o in upravljala morebitna sredstva sofinanciranja (prek nepovratnih sredstev) iz splošnega proračuna Unije v skladu z določbami finančne uredbe. Komisija lahko zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek. Komisija in Računsko sodišče bosta pooblaščena, da opravita vse preglede in inšpekcije, potrebne za zagotovitev ustreznega upravljanja finančnih sredstev Unije in za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami ali nepravilnostmi.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Število Schengenski informacijski sistem II || Dif. ([61]) || držav Efte[62] || držav kandidatk[63] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3A || 18 02 04 || DA || NE || NE || DA || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice: jih ni.

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 3 A || Svoboda, varnost in pravica

GD za notranje zadeve || || || Leto 2012 (sorazmerno od 1. julija) || Leto 2013 (sorazmerno od 30. junija) || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 18.02.04 || prevzete obveznosti || (1) || 28,120 || 7,120 || || || || || 35,240

plačila || (2) || 18,184 || 17,056 || || || || || 35,240

Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1a) || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[64] || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || ||

Odobritve za GD za notranje zadeve, SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 28,120 [65] || 7,120 || || || || || 35,240

plačila || =2+2a +3 || 18,184 || 17,056 || || || || || 35,240

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2012 2012 (sorazmerno od 1. julija) || Leto 2013 2013 (sorazmerno od 30. junija) || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

GD za notranje zadeve || || ||

Ÿ Človeški viri || 2,675 || 2,439 || || || || || 5,114

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,152 || 0,152 || || || || || 0,304

GD za notranje zadeve, SKUPAJ || odobritve || 2,827 || 2,590 || || || || || 5,418

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 2,827 || 2,590 || || || || || 5,418

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || prevzete obveznosti || 30,947 || 9,710 || || || || || 40,658

plačila || 21,011 || 19,646 || || || || || 40,658

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2012 (sorazmerno od 1. julija) || Leto 2013  (sorazmerno od 30. junija) || SKUPAJ ||

|| || Vrsta realizacije[66] || Povprečni letni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj ||

|| SPECIFIČNI CILJ št. 1[67] Priprava dejavnosti v zvezi s SIS II || || || || || ||

|| – realizacija 1 || spremembe SIS II || || || 0 || || 0 || || 0

|| – realizacija 2 || zagotavljanje kakovosti || || || 1,250 || || 1,250 || || 2,500

|| – realizacija 3 || sTESTA (komunikacijska infrastruktura) || || || 7,500 || || 0 || || 7,500

|| – realizacija 4 || revizije varnosti || || || 0,500 || || 0 || || 0,500

|| – realizacija 5 || možnost – varnost || || || 0,500 || || 0 || || 0,500

|| – realizacija 6 || možnost – sofinanciranje DČ[68] || || || 15,750 || || 5,250 || || 21,000

|| – realizacija 7 || upravljanje globalnega programa || || || 0,120 || || 0,120 || || 0,240

|| – realizacija 8 || študije || || || 2,000 || || 0 || || 2,000

|| – realizacija 9 || akcija obveščanja || || || 0,500 || || 0,500 || || 1,000

|| Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 28,120 || || 7,120 || || 35,240

|| STROŠKI SKUPAJ || || 28,120 || || 7,120 || || 35,240

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2012 2012 (sorazmerno od 1. julija) || Leto 2013 2013 (sorazmerno od 30. junija) || || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 2,675 || 2,439 || || || || || || 5,114

Drugi upravni odhodki || 0,152 || 0,152 || || || || || || 0,304

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2,827 || 2,590 || || || || || || 5,418

Zunaj RAZDELKA 5[69] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki     upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 2,827 || 2,590 || || || || || || 5,418

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || leto 2012 || leto 2013 || || || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 33 || 32 || || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[70] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 17 || 12 || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[71] || – na sedežu[72] || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 50 || 44 || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. To ne posega v ustanovitev Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice[73] ter oddajo nalog v izvajanje navedeni agenciji, ki bo do konca leta 2013 sprostila 50 EPDČ (27 delovnih mest in 23 EPDČ zunanjega osebja), namenjenih sistemom SIS II, VIS in EURODAC.

2012

Izračun: Uradniki in začasni uslužbenci

AD/AST – 127 000 EUR letno * 33 oseb = 4,191 mio EUR

          Od 1. julija do 31. decembra: 2,096 mio EUR

Izračun: Zunanje osebje

Pogodbeno osebje: 64 000 EUR letno * 9 oseb = 0,576 mio EUR

Nacionalni strokovnjaki: 73 000 EUR letno * 8 oseb = 0,584 mio EUR

Zunanje osebje skupaj: 1,160 mio EUR

          Od 1. julija do 31. decembra: 0,580 mio EUR

2013

Izračun: Uradniki in začasni uslužbenci

AD/AST – 127 000 EUR letno * 32 oseb = 4,064 mio EUR

          Od 1. januarja do 30. junija: 2,032 mio EUR

Izračun: Zunanje osebje

Pogodbeno osebje: 64 000 EUR letno * 7 oseb = 0,448 mio EUR

Nacionalni strokovnjaki: 73 000 EUR letno * 5 oseb = 0,365 mio EUR

Zunanje osebje skupaj: 0,813 mio EUR

          Od 1. januarja do 30. junija: 0,407 mio EUR

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Usklajevanje programa, projektno vodenje, ocenjevanje in poročanje, javna naročila, upravljanje pogodb

Zunanje osebje || Tehnično upravljanje, IT in administrativna podpora

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[74].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| leto 2012 || leto 2013 || || || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– x Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

Sofinanciranje

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):     Se ne uporablja.

· Prispevek Norveške (2,406882 %) in Islandije (0,073102 %) [na podlagi podatkov iz leta 2010] za operativne stroške na podlagi drugega odstavka člena 12(1) Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[75].

· Prispevek Švice (3,043387 %) in Lihtenštajna (0,026579 %) [na podlagi podatkov iz leta 2010] za operativne stroške na podlagi drugega odstavka člena 11(3) Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[76].

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[77]

Leto 2012 || Leto 2013 || || || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Prispevek NO || || 0,438 || 0,411 || || || || ||

Prispevek IS || || 0,013 || 0,012 || || || || ||

Prispevek CH || || 0,553 || 0,519 || || || || ||

Prispevek LIE || || 0,005 || 0,004 || || || || ||

Člen xxxx SKUPAJ || || 1,009 || 0,947 || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Glej zgoraj.

[1]               UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

[2]               UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

[3]               UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

[4]               UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

[5]               UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

[6]               UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

[7]               UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[9]               UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

[10]             UL L 239, 22.9.2000, str. 19 (UL L 299, 8.11.2008, str. 43).

[11]             UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

[12]             UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

[13]             UL L 381, 28.12.2006, str. 1.

[14]             UL L 79, 20.3.2007, str. 20 in UL L 79, 20.3.2007, str. 29.

[15]             UL L 57, 1.3.2008, str. 1.

[16]             UL L 57, 1.3.2008, str. 14.

[17]             UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

[18]             UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

[19]             UL L 257, 30.9.2009, str. 41.

[20]             UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

[21]             UL L 233, 5.9.2007, str. 3.

[22]             UL C …

[23]             UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

[24]             UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

[25]             UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

[26]             UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

[27]             UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

[28]             UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

[29]             UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

[30]             UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

[31]             UL L 57, 1.3.2008, str. 1.

[32]             UL L 57, 1.3.2008, str. 14.

[33]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[34]             UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

[35]             UL L 233, 5.9.2007, str. 3.

[36]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[37]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[38]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[39]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[40]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[41]             UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

[42]             UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[43]             UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[44]             UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[45]             UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[46]             UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[47]             UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[48]             UL L 160, 18.5.2011, str. 19.

[49]             UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

[50]             UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

[51]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[52]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[53]             „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ – UL C 115, 4.5.2010.

[54]             Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 299, 8.11.2008, str. 1); Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 299, 8.11.2008, str. 43).

[55]             To tehnično rešitev (znano kot „načrt migracije“) so države članice 23. februarja 2011 soglasno podprle v okviru Odbora SIS-VIS.

[56]             Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).

[57]             Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

[58]             Ciljni datum začetka veljavnosti spremenjene Uredbe Sveta, ki je predmet tega predloga.

[59]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[60]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[61]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva

[62]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[63]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[64]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[65]             Ker so še vedno na voljo neporabljeni zneski, se bodo uporabili. Zato ni potrebna sprememba proračuna.

[66]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[67]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[68]             Stroški povezani s sodelovanjem držav članic v dejavnostih, namenjenim pripravi migracije, zlasti usklajevanja preskusov. Po oceni naj bi dodatni stroški v zvezi s pripravami na migracijo znašali enako za vsako državo članico ne glede na njeno velikost: 1 vodja projekta po 1 500 EUR / dan, 4 strokovnjaki po 1 200 EUR / dan (skrbnik podatkovne zbirke, skrbnik sistema in strokovnjaka za aplikacije/programerja) in 2,5 operaterja po 700 EUR / dan, kar skupaj znaša 8 050 EUR / dan za obdobje 120 dni = 966 000 EUR / državo članico, ki sodeluje v SIS1+. Domneva se, da bo 75 % pripadajočih odobritev prevzetih v letu 2012, preostanek pa v letu 2013.

[69]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[70]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[71]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[72]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[73]             Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

[74]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[75]             UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[76]             UL L 53, 27.2.2008, str. 52 in UL L 160, 18.6.2011, str. 84.

[77]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.